Anton Hribar : „Seveda pridem", odgovori Nande; „kjer je godba, tam je zame." „Pa kaj hočeš z borno dvajsetico:" šali se Mihec. „Z dvajsetico?" odvrne Nande zaničljivo: „ne, takrat bode goldinar, in še prav nov. Pil ga bom, da bo vse teklo, pa še ti z menoj!" „Ti se šališ", meni Mihec. „Odkod bi dobil goldinar? Od župnika gotovo ne; menda pa od Neže, kaj? — Ha, ha, ha!" zasmeje se porogljivo, ko vidi, da je Nande ob tej opazki ves zelen od jeze; „ti in pa Neža sta kakor pes in mačka? — Priznavam pa vendar, moj Nande", nadaljeval je z resnim, pomilovalnim glasom, „da si ti prvi tepec cele župnije. Ko bi bil jaz na tvojem mestu, znal bi drugače živeti in ne dal bi se voditi in pitati, kakor paglavec, ki je dobil šele prve hlačice, kakor delaš ti. Kaj ti pomaga, Če dobiš kdaj tudi ves župnikov denar, če pa sedaj nimaš toliko, da bi si ob nedeljah omočil grlo? Sedaj, ko si mlad, potrebuješ denarja, ne pa, kadar boš star in čemern, ko človeka nič več ne veseli." Nandeta je nekoliko grizlo posmehovanje tovariševo; toda, ker mu je govoril prav iz srca, odvrnil je mirno: „Jaz tudi tako mislim, a kaj naj storim? Polnoleten še nisem, in moram torej plesati, kakor mi dragi godejo." „Ali pa kakor Neža piska", podraži ga zopet Mihec. „Sram te bodi, da te ženska strahuje!" „Da bi se nje bal? Ni res!" zakliČe Nande srdito; „toda ona je glavna oseba v hiši, če se njej zamerim, godilo, se mi bode še hujše kakor sedaj. Svetuj mi rajši, kaj naj storim, da si poboljšam svoje stanje!" „Kaj naj storiš? Ali si v resnici tak bebec, da me za svet vprašaš?" poroga se Mihec. „V hiši, kjer se vidi sama obilnost, kjer prideš Kraška vJTore, gore, apneno bele, Kako vas je premenil čas! Po vas so šume zelenele, Zdaj bivate le tožen Kras. Mirno ste v šume senci spale Pod listjem, mahom jezer let: Zdaj bivate le gole skale, Zelenje proč je, proč je cvet. Prišlo na vas je ostro jeklo, Za jeklom burja in naliv; In jeklo šume je poseklo, Odnesla prst je burja z njiv. Kraška cvetka. 21 t večkrat v dotiko z denarjem, ni treba dosti truda, da si izboljšaš življenje. Vržeš pet in potegneš šest; prilika se ti gotovo ponudi prav dostikrat. Težke vesti si ob tem ni treba delati. Misli si, da so to obresti one glavnice, katero pozneje zapusti župnik. Koliko bode to koristilo! S tem, da si privoščiš ob nedeljah zabavo, dobodeš med tednom več veselja do dela. Pri fantih in dekletih si pridobiš tudi več veljave. Stori po mojem svetu, saj ti hočem dobro." „Ali", jeclja Nande v zadregi, „župnik ima denar vedno pod ključem, bodisi doma, bodisi v cerkvi." „Ali nisem jaz kovač?" odvrne ponosno Mihec. „Kadar se ti kljuČalnica neče odpreti z lepa, spomni se prijatelja Mihca! Samo da mi moj trud potem tudi povrneš; ovadil te ne bom nikdar. Žejo tudi jaz večkrat trpim, da veš. Moj gospodar je sam revež, in če tudi sedaj pa sedaj skrivoma prodam kak košček železa, vendar je to komaj dovolj, da si kupim smodko. In potem —" „Dovolj tega", pretrga Nande zgovornemu prijatelju besedo. „Tam že vidim nase kosce, Bog ne daj, da bi culi najin pogovor! Srečno! V nedeljo na sejmu se bova videla. " •Bil je ponedeljek po sejmu pri Sv. Miklavžu. Na župniškem dvorišču je sedela pred kuhinjskimi vrati Neža in strgala krompir. Ne daleč od nje, pri kameniti klopi pod zeleno murbo, je stal Nande, bled v licih in z zaspanimi očmi. Snažil je Črevlje, katerih je bilo več parov. Delo mu ni šlo izpod rok. Neprenehoma se mu je zdehalo, glava mu je vedno lezla doli, oči so se mu zapirale —, le šiloma jih je odpiral, da so skrivaje gledale na Nežo; ta je pa danes bistro opazovala čudnega fanta. (Dalje.) cvetka. Le jedna cvetka še poganja, Kjer v razpoklinah prst dobi; In ta o krasu Krasa sanja, Ki krasil ga je svoje dni. Te cvetke drobne cvet je moder, Nič ne vonja to cvetje s skal; In ni ljubimca od nikoder, Da v šopek cvetje bi si bral. Zato stoji ta cvet samotno Čez pomlad, leto, do zime, Molče, misleče in tihotno, Le stare bajke ga bude. 14* 212 Fr. Pokom: Loka. Po ostrih rtih in pečinah In po prepadih in čereh In po planotah in kotlinah Preveva dih ob nekih dneh: Kako je pevec kdaj sedeval Po brdih v senci, po vrheh; Kako je sladko brenkal, peval O slavnih dedih in možeh. In stara pesem že utihla Na uho cvetki pridoni, In predno cvetka je usihla, Spev čuje mnog iz davnih dni: Kako junaški so Japodi Pred Rimcem dom branili svoj, Kako so rimski carji todi Vodili v boj za rojem roj. Kako Slovenec je bogovom Tu palil kres in stavil liram; Kako izročal je sinovom, Kar od pradedov znal je sam. Da kdaj po gorah teh so vile Kolo plesale, vrele v ples, Junake s pesmimi vabile In ko jelenov so krdela V goščavah pasla se plašno, Kako da lovčeva jih strela Zalezovala je skrbno. O zdaj pa, cvetka v skalni jasi, Si sama, slušaš davni spev; „Oj kje ste Krasa krasni časi?" Je glasov tvojih tih odmev. A?iton Hribar. Loka. (Krajepisno-zgodovinska črtica. -— Spisal Fr. Pokom.) ' (Dalje.) r redno stopiva v loško mesto samo, ozriva šteje 146 prebivalcev. Ime svoje ima od kapu-se še na vas Vinicarje, ki je na vshodni strani cinskega samostana, ki je ondi zgrajen, kakor nunskega vrta in šteje 9 hiš s 33 prebivalci. Ime ima od tod, ker so njeni prebivalci bri-zinškim škofom obdelovali vinograde na Kame-nitniku. Pozneje pa so vozili vino z Vipavskega ali pa z Dolenjskega, imenovano „marchwein". Kakor smo že povedali, leži mesto Loka na prav prirodno lepem, kraju. Mesto samo se deli na dva trga: zgornji večji in snaznejši, in spodnji manjši preprostejši; celo mesto pa ima skupaj 133 hiš in šteje 1338 prebivalcev. Ker so spodnji trg zgradili pozneje kakor zgornji, imenuje se „novi trg" ali, kakor ljudstvo izreka, „nontrg" ali „lontrg". Potem ima pa mesto tudi predmestja: Karlovec se loči v ima tudi most, ki veže to predmestje z mestom, ime „kapucinski most", če tudi so ga 1. 1888., ko so ga prenovili, prekrstili v „Fran Josipov most" ; naše ljudstvo se ne poprime rado 110-votarij. Mesto ima dva samostana: kapucinski in nunski, in štiri cerkve: župno, špitalsko in dve samostanski, o katerih bodem pa govoril še obširneje. Soli v Loki sta dve: jedna za dečke, čveterorazrednica, poleg katere je še obrtna šola za dečke, in druga za deklice v nunskem samostanu, in sicer zunanja peterorazrednica in znotranja šesterorazrednica. Prebivalstvo loške okolice se peča po hribih spodnji in zgornji, oba imata 55 hiš ter štejeta prav pridno s poljedelstvom in živinorejo, mestno 439 prebivalcev. Zgornji Karlovec so prejšnje pa z rokodelstvom in obrtom. V mestu naha- čase imenovali tudi „poljansko predmestje", ker jamo krojače, čevljarje, kovače, peke, klobučarje, drži ondi glavna cesta na Poljane. V 17. sto- vrvarje, ključavničarje, mizarje, usnjarje, mesarje, letju so pisali „Eselsgasse", zakaj, to mi ni znano. Spodnji Karlovec tje do „lepega znamenja Matere Božje" so pa imenovali nekdaj tudi „Uršelkonec", ali kakor so pisali „Vrshelkonz", zakaj, tudi nisem mogel pozvedeti. „Studenec" je spodej pod spodnjim Karlovcem ter ima 19 hiš in šteje 144 prebivalcev. Ime ima ta mestni del od ondi izvirajoČega studenca. Potem je Trata zgorej nad zgornjim Karlovcem, šteje 14 hiš ter ima 97 prebivalcev. Kapucinsko pred- mlinarje, kamenarje, itd. Tudi trgovcem z blagom in drobnarijo se godi dokaj dobro. V mestu je tudi tvornica za sukno in sicer ondi, kjer so nekdaj bila kopališča loških posestnikov, brizin-ških škofov. V tej tvormci. ima mnogo delavcev svoj zaslužek, in blago v njej narejeno se razpošilja na razne kraje in uspeva jako dobro. V Puštalu izdelujejo glavnike in jih lahko prodajajo. Ce se ozreva še na krajevno rodovitnost ¦Tl-K mestje, onstran selške Sovre, ima 23 hiš ter loškega okraja, vidiva, da sploh najboljša pše-