štev. 13 Ptuj, dne 4. aprila 1958 Letnflc XI. Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefcai 156. Komun, banka Maribor. Podružnica Ptuj štev. 640-KB-19-2-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Antoo Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tislcama — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev 06 ZAČETKU DEL NA AVTNI CESTI UUBUANA-ZAGRE6 bomo boljše živeli Ko je mladina iz občin Ptuj, Goriisn.;ca, Ormož, Sredi.šče Ji Lešje v torek, 1. apriite t. 1., po raidiiu posLušaila giOvore v No- vem me.3cu ob začetku de'1 mla~ djinskih delovruiih brigad na od- seku avtoceste Ljubljaina—Zagreb aAi pa jiih čiiitaila v dnevnem ča- sopisjai v sredo, 2. t. m., zlasti tiistii, k; so delali na progah Brč- ko—Bainoviči, Šamac—Sarajevo in drugod, se jiim je zdelo, kot da so zopet med olaind 25 rriadiins-ki^h delovnih bnigad, med 2500 bri- ga^dujTjii iin bariigadirkami v Novem mestu, na silarvnostnem zborova- nju in da tudi nj'iim velja prizna- nje, ki &o ga zasliužitle brigade, zaipoisiene pri priipraivljaJnih deliiii. V vseh omenjenih občinah ži- vijo čiani. bivših udaimiih delovnih bnigad \x Ptuja in iz vseh prede- lov bivšega ptujiskega okraja, ki vedo, kaj pomeni nova modema avtocesta področja, kjer do- S'lej ni bito prometa, kaj pomeni prilhod delfovnih brigad v te kra- jie, njihovo delo, njfihovi prvotni žtiljii in njtiihovo kuilturnoprcsvet- no udejstvovanje in razvedriilo v prostem času. Z njihovemi besedami, o njii- iiovih izkušnjaih, o njiihovih us,pe- hih so ta dan v Novem mes^fcu govoritli: komand amt mladinskih deLovniih brigad Miča Novkovič, Jože Borštnar, sekretar OK 2KS Novo mesto, predsednik CK LMJ Mi'ka Trjfpailo in podpredsednik Zveznega izvršneoa sveta Sveto- zar Vuikmanovič. V prejšnjtih, letošnjih in bodo- čih akcijah se je in bo odiraža;lo samo eno — mladina žeM graditi, ker vidi v delovnih akciijah pola- tiičen in vzgojna značaj, v njih najde praviJen odnos do dela, do naše skupniosti, ob njih se raiz- vtijia kolektivna duh in disciplina in s temi spoznanji in izkušnjami se vračajo domov iz brigad mla- dinci in mladiinke, ponosni na svoje uspehe pri vel'iikih in p>o- membnih delih. Največ mladih Ijiudi se strinja tudi z bese^dami pod.predsedniika ZIS Svetozarja Vukmanovriča v Novem mrestu, ko je med drugim govor*! o tesnejši povezavi vsega našega gospodar- stva s prometnimi zvezami, kot jo predstavlja cesta Ljubljana— Djevdjelija, o povezavi med na- rodi Juc^oslaviije, o njiihovi enot- nosti, skovan: v NOV, o enotnem trgu, o enotnem gospodarstvu v Jugoslavjjii, ki bo pravo poroštvo za naš nadaljnji razvoj v miru in blaginji. Prav je bilo, da sta predsednik CK LMJ Mika Triipsilo in podpred- sednik Svetozair Vukmaaovič v svcjiih izvajanjih olgovoniJa tudi tujemu tisku v zvezi z zlonanner- nim pisanjem o naših mladinskih delovnih akcijah in v zvezi z bo- jazni jivc:.. ki m-iS^njo, da so de- lovne akcije zaščita naše mla- dine pred zaipadnjaškimi idejami in da so te slediiVe Š9'le iz strahu pred že!1am,i naš-? mi^adine, da bi rada bol j.še živela. Tako pis-.nje in t?ka bojazen ne moreta iz- virati iz vrst ljV'di, ki so sodeto- vali 7 našo mladi.no v akcijah iz drunih delov sveta, ki so s sti- kom z našo m;'adino dokaizali svoje simoatije do njenih na^po- rov, da bi tudi ona po tolnkih borbah in naporih svojih predni- kov za svobodo in neodvisnost živela lepše m boljše. Sinovi in hčere novi Juaoslavi.ti nakloinje- n!-"h nairodw ne čutijo "^rebe ob začetku veliikih del naše mladine po zlonamernem pisanju in raz- nih bojaznih, temveč so ji tudi pnLpravJjeni pomagati, da bo na- dcOcnadeno, kair so jiugosiovainsiki narodi prej brez lastne kriivde zaimudiJi. Naj le bodo brez skrbi, naša mlsdina se ne bo navzela vpijivov, ki se jdh drugii otresajo. ker želijo tako svobodno živeti, kot živi naša mladina, pač pa bo dosledno branila socialiistične po- zicije, še bolj se bo učila, izobra- ževala in vzgajala, da bo laže deilala v naši industriji in na dru- gih delovnih m^^stih ter se udej- stvovala v našem družbenem življ'enju Iz vseh teh govorov pa so na- šla zase odgovor tudi tisti doma- či nesrečneži, ki vedno govorijo o tem, kako bi lahko pri nas že bolje živeli, slišimo pa juh ofcre- sati nevoljo tiidi ta'krat, ko gre- do druga, zlasti mladi ljudje v akoije za vse naše boljše živ- ljenje. Delavska in kmečka mludina iz naših občin ter na^šd študentje, ki so se prijavili in odiočiili za ak- cije v letošnjem letu dobro vedo, da jfim bo pri delu, pri učenju in razvedrilu med domačo in ino- zemsko mladino na deloviščih ceste Ljubljana—Zagreb hitro mi- nil čas in da se bodo kmalu vr- nili z zavestjo, da so dopnineslii svoj častni delež za naše boljše življenje, za boljše izkoriščanje naših bogastev, za naš hiitrejši razvoj in za bratstvo naših naro- dov in da njihovi naip>ori niso hild zaman. Kot ob vsaki mladinski delov- na akciji bomo lahko tudi ob tej v našem listu objavljali doživljaje članov brigad z našega področja, organizacije LMS, SZDL, Društva prijateljev mladine in druga pa bodo organizirale skupinske ob- iske brigad na deloviščih, kjer se bodo starši m svojci lahko pre- pričali, da zna naša mladina de- lati in pametno živeti tudi p>od svojim mladinskim vodstvom. Ps. LetolEle prumiivciEiie L mcip v četrtek, 3. aprila t. L, je bil v Ptuju sestanek zastopnikov mno- žičnih organizacij mesta Ptuja na pobudo Obč. Mestnega odbora ZBNOV Ptuj v zvez! z izdelavo programa proslav, prireditev in množičnih izletov ob letošnjem 1. maju. Vsako leto doslej so bila pred 1. majem v Ptuju na Trgu mla- dinskih delovnih brigad velika zborovanja, nato povorke po me- stu in kres na Panorami. Letos pa bo, kot kaže, načrt nekoliko spre- menjen. Zborovanje z govorom bi bilo na gornji terasi pri ptujskem gradu, kjer je veliko dvorišče in dovolj prostora za večjo množico (izza nekdanje grajske žitnice), od koder je krasen razgled čez Drav- sko polje v Haloze in mimo Bo- ča na Pohorje in kjer je tudi mo- goče pripraviti na močnem graj- skem zidu bengalski ogenj. Po zborovanju bi se ljudje lahko za- držali pri stojnicah tukajšnjih po- djetij s krepčili in pijačami za otroke in odrasle. V zvezi s tem predlogom bodo povedali svoje mnenje še čuvaji naših zgodovin- skih in zaščitenih mest v Ptuju. Upajmo, da ne bodo imeli proti gornji dobri zamisli pomislekov. Panorama je namreč glede na ra- zne pregraditve sedaj za razne take slovesnosti neprimerna in je nujno potrebno najti za take pri- like in slovesnosti ali pa vsaj za to veliko slovesnost primeren in privlačen ter lahko pristopen kraj. Letošnji 1. maj je v četrtek in še ni jasno, ali bo prvomajsko praznovanja 1. in 2, maja ali pa bo prišteta tudi sobota, pri čemer bi bilo za prvomajsko praznovanje 4 dni časa, ko bi nedvomno mar- sikdo pohitel v turistične kraje ali pa na obisk k svojcem v raz- nih delih naše zemlje. Z betoniranjem temeljev za opornai novega cestnega dravskega mostu v Ptuju na desni strani struge bodo premagane zadnje težave Tehnogradjinih »bobrov«. Vse kaže, da bodo z izkopom in »x>dvodnim betst. To, kar je nekaj ljudi takrat predvidevalo, je postalo instru- ment zaupanja v korist vseh držav. To bi lahko imenovali enega najpomembnejših uspehov na področju zdravstva v v^.~ šem času. Razlika med besedami in deli je v tem tednu postala tako očitna, da ves miroljuben svet ploska Sovjetski zvezi in njeni odločitvi, da prekine poskuse z jedrskim orožjem. To je njihovo delo, za- padni svet pa je v ugovor stresel zopet samo kopico besed, ki nima- jo v sebi ničesar konkretnega. Vsi ugovori zapadnjakov, da so sovjetska stremljenja po miru le propagandne fraze, so tokrat zo- pet doživele poraz. Miroljuben svet ne verjame, da preti nevar- nost agresije iz vzhoda, saj bi v obratnem primeru morali biti Američani n Britanci tisti, ki bi dejali sovjetom: prekinite posku- se! Sedaj pa Američani govorijo, da so sovjetske poteze le propa- gandni manevri za neuko množico. Od kar so avgusta leta 1945 vrgli atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, svet ves čas trepeta v bojazni pred atomsko vojno. Tri velesile, ki imajo jedrsko orožje, neprestano poskušajo dejstvo naj- strahotnejšega orožja. Posledice čutimo že sedaj. Po mnenju ame- riških zdravnikov je na posledi- cah leukemije umrlo doslej že dva milijona ljudi. Radioaktivno žar- čenje vpliva predvsem na kri. Po- sledice žarčenja nastopajo počasi in ni slučaj, da je že letos umrlo v Hirošimi na posledicah atom- skega napada nad petdeset ljudi. Do preteklega meseca so vse tri države posk-usile skupno 145 atomskih in vodikovih bomb. Od tega so Američani poskusili 90 Rusi 39, Angleži pa 16 bomb. Po številu sodeč so prišli Američani v atomski znanosti najdalje in prav njim grozeče atomske vojne še ni dovolj. Prizadeti so, ker so izgu- bili vodilno vlogo v politiki in zna- nosti. Najbolj jih jezi. da sodijo sedaj ljudje ruske besede za bolj- še jamstvo svetovnega miru kot vse ameriške uspehe v avtomobil- ski industriji in kričavi filmski produkciji. Sovjetska propaganda je danes enostavna, stvarna in brez hvalisanja, ameriška pa je kričava in razburjena. Ljudje, ki hočejo zaupanje, verjamejo tiste- mu, ki pokaže zaupanje z dejanji in s svojo mirnostjo. Sovjetska odločitev bo pripo- mogla h konferenci na najvišji ravni, čeprav je reagiranje za.- padnih držav bilo vse prej kot ohrabrujoče. V Washingtonu so jim očitali, da so to storili brez vednosti Organizacije združenih narodov. Pravijo, da bi pred spo- razumom o ^enehanju poskusov morali doseči splošni spora- zum o zmanjšanju klasične oborožitve. Priznavajo, da so na tem področju sovjeti močnejši. Bojijo se in edina grožnja jim je atomska bomba. V tesni zvezi z jedrskimi po- skusi je odločitev zapadnonem- škega parlamenta, da oboroži svo- jo vojsko z atgmskim raketnim orožjem. Javnost je reagirala ta- ko, kakor smo pričakovali: za- htevajo prepoved jedrskega orož- ja in miroljubno politiko. Sindi- kati so organizirali demonstracije in pripravljali so se celo na ge- neralno protiatomsko stavko. Ka- že, da bodo o tem problemu raz- pravljali še enkrat. V splošni politični krizi je od- jeknila stavka poldrugega m.ili- jona francoskih transportnih de- lavcev zelo neugodno. Zahtevajo povišico plače, vlada pa jim tega ne more dati, saj potrebuje de- nar za vojno v Alžiru. Vlada je zaradi tega na robu propada, po- sebno ker so delavci obljubili stav- ko za nedoločen čas, če ne bodo izpolnili njihovih obljub. Svet je trenutno v groznih kr- čih. Na eni strani je bojazen pred atomsko vojno 'n popolnim uni- čenjem, na drugi strani pa so grozeče gospodarske in politične krize, ki povzročajo pri politikih precejšnjo nestrpnost. Težko bo odpraviti vse te stvari preko noči, sestanek na najvišji ravni pa bi poravnal vsa najhujša medn^i- rodna nasprotja. Stran s PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 4. aprila 1958 V torek |e začelo redno poslovati okrajno sodi- šče v Ormožu v tcrek, 1. aprita, je raček) z rednim poslovanjem okrajno so- dišče v Ormožu. Slovesna otvori- tev sodišča je bila v nedeljo, dne 30. marca, ki so se je udeležili: dr. Teodor Tominšek, državni taj- nik za pravosodje LRS; član IK CK ZKS dr. Jože Potrč; predsed- nic OLO Madtocr tov. Milan Apih, pamočnik tajnika za pravost>dje dr. Marjan Pavlic, predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru Franc Venturini, ljudski poslanec in podpredsednik OLO Maribor Jože Tramšek, predsednika občin Ormož in Središče ter drugi gostje. Sodišče je otvoril tov. dr. To- mšnšek, ki je podčrta! v svojem nagovoru, da pomeni novo sodi- šče v Ormožu ponoven korak v pribUževanie našega sodstva ljudstvu. S to ustanovitvijo se je povečaio število okrajnih sodišč v Sloveniji na 35. Okrajno sodišče v Ormožu Je za prebivalstvo v nekdaniein sod- nem okrajff Ormož velikega po- n»ena, saj m«i ne bo potrebno več izgubljati celega dne ob primeru kakšnih opravkov na sodišču, ka- kor je to blk> doslej, ko je bilo sodišče v Ptuju in Ljutocneni za nekatere predele. To je posebne- ga pomena za prebivalstvo, kJ se l>avi s kmetijstvom in ki ima več- krat opravke na katastru fei v zemljiški knjigi. Za ustanovitev okrajnega so- dišča v Ormožu se je zavzemal že bivši ptuisfci okraj, ki je ▼ ta namen določil tudi že potrebna sredstva. Ta so bila porat>Ijena predvsem za preureditev za so- <^če potrebnih prostorov, M so pesnično lepi, tako da sodi ormo- ško sodišče nedvomno med naj- lepše urejena okrajna sodišča v Sloveniji. Tov. dr. Tominšek je izročil novo ormoško okrajno sodSče njegovemu predsedniku sodi^ku tov. Konradu Bacu, predsednik OLO MaorSbor tov. Mfian Apih pa je v svojem nagovora žefcl, da M pravica, ki se bo v novem sodi- šču delila, bfla Ssta in svetla, kakor so čisti in svetK njegovi prostori. Kcpko bi prit©€!nill več turistov v naše krci^ Občinski ljudski odbor Ptuj se bo letos oprijel izredne moaicsti najetja zveznega kredita na 50 letno odplačilo za izboljšanje tu- rističnih razmer in za čimvečjo pritegnitev turistov v tukajšnje zanimive m lepe kraje. Zvezni kredit za pospešitev tu- rizma bo mogoče črpati poleg drugih izboljšav za turizem tudi za vodovod in kanalizacijo. Občln- slci svet za turizem in gostinstvo Ptuj se že leta zavzema za to, da bi Ptuj dobil primeren ho- tel za turiste, ki ga sedaj nima in ki ga vsakodnevno močno f>o- greša. V kratkem bo Občinski ljudski odbor Ptuj proučil, katere objekte bi iz takih sredstev gradili in ko- liko kredita bi v te namene najeli. Potem bo izdelan elaborat za na- jetje kredita. Hotel, vodovod, kanalizacija in izboljšava nekaterih cest so ne- dvCKnno za ptujsko občino že več let največje potrese in vse kaže da jih bo tudi ob tej priliki Ob- činski ljudski odbor v Ptuju pr- venstveno upošteval. Iz Juršinc v Botkovcih so marca t. 1. trafBiali napeljavo električnega omrežja in določali mesta, kjer bodo stali drogovi. Tako je na- neslo, da bi morali speljati vod čez posestvo kmeta Antona in Frančiške Kokol in da bi morali zaradi voda oklestiti bližnje dre- vo. Nastal je neprijeten spor s Kokolovima, ki sta se tega bra- nila. Ko so skopali jamo za drog na Kokolovem, je prišel Kokol in janrK) zopet zagrebel. Skopali so drugo jamo in p>ostavili drog. Pri- šel je zopet Kokol in odžagal drog. Neglede na to, kako sta se izražala o ljudeh, ki so delali je kazalo, da jima ni prav, da bi preko njunega posestva dobivale elektriko tudi revnejše družine. Po njunem gledanju na »siroma- ka« ti verjetno res ne bi smeli imeti elektrike, po gledanju vse- ga ostalega ljudstva pa pri elek- triki ni in ne more biti razlike, saj jo vsakdo želi in bo njeno uporabo tudi plačeval. je Pismo uredniku Tov urednik! Pred nekaj dnevi sem st<^iil v gostilno Havlais v Ormožu, da bi kupsl cigarete. Pni miizi je sedeilo nekaj Ormožariiav (Voljč, Bombek. Rižnar, Žartec in drugii) in neka- teri m'<>d njiimti so me nerzzvaino obsuli 7 neumestnimi vpn-ašafijft ter so me izzivi i. Kaj mnisjlite, tov. urednik, al' taikšjKo neoliikano ob- našanje, predvsem pa netumestna in prostaiSka vprašanja sodri.jo v javn: lokal in v besedni zaiklai kulturnega aoiveka? T. J., Ormož SPOZNAJMO NAŠA PODJETJA Usiu:i^nosfn£^ dejavnost in proizvodnfsk pri Strojnili delavnicah OZZ v Ptuju z veseljem so se lotili dela ZačeM so v jeseni leta 1952. Nastanek podjetja so narekovate taikratne potrebe. Kvarili so se kmetijski stroji, traktorjii, priko- liice, avtonnabiHa m motorjiiw I*tuj- ske male zasebne delavnice niso Remontna delavnica je pohia vozdJ, potrebnih popravila 2mogile vse^ dej. Za zadružne žn diTuge gradnje je bite i>oitne!bno stavbno pohištvo, za kmetiijisko orodje in tralktomslke pinacolice le- seni delil. Toda mffizamskiilh defl so se kiitjilid. Orgamzacijo dellavnic je pre- vzel tov. Jože Štailcer in zaičel z 18 meihamiiki, mizarja, nameščenci in va'jencL Med prvimi so bili: JuTBij Brgtetz, Vlado Korenjak, FiFanc Špcah, Igrkaic Erjavec, Ci- tM iHorvat, Stanko Šerona, Anton "^dovac, Ludviiik Tiirin, Silva Jun- ger in drugi. Nekateni med njimi so še darses v podjetju. Od likvi- dfirainega podjetja OKAP Ptuj so prevzeli nekaj strojiev ter z njiimi formiirallii svoj strojni park, ki je biiil spočetka vreden le nekaj nad pcA ntii!ii.jona dinarjev. Konec le*a 1952 so amelS maj- hen promet in neznatne dohodke. iNojveč naipoojl so jtim daJa kme- tijska gospodarstva in podjetja iz Ptujia m ofcraija. Postovne zveze so imeli predvsem s podjetjem Avtanuateirisil Slovenija ter z raiz- te'hnn!čniim[i trgovinami v Ljtoiblijaim m Mairiboru, največ te- žav pa z nabavo nsidomestn-h de- lov ter s pomanjkanjem orodjg in opreme. Petletne Izkušnfe v dobrih petih letih obratova- nja, od leta 1952 do 1957, so po- praviiiM mnogo kmetijskih strojev, traktorjev in prakoTic ter števili- na tovorna, osebna in motorna vozSa in ramo orodje. VelSk del naše pisane mehanizacije s pK>d- ročja PtJUja in okraja ter tudi od drugod je šel skozi njihove deHavnice in roke njiihovJh deilav- cev. Na vse strani so romala pi- sma za nadomestne dede. Neka- teri so prispeli, vseh |)a ni biJo. Nikdo jih ni imel. Tudi interven- aije in zveze niso pomagale. Od- ločiiLi so se, da bodo sama izde- lovaili manjkajoče dele. Leta 1956 so kupiHi pri Prvonsajiski v Za- grebu veliko stružnico, lani pa se eno veliko in eno maik) ter bro- sitoi sitroj. Sami so izdelali ob Proizvodnja novih izdelkov gre hitro od rok minamallniih stroških m po lastni zamisli razne pripomočke za iz- delovanje Hairdy plošč, za valja- nje, ravnanje in zvajenje vzmeti-, naipraviilii so si dvigalo in druge pripomočke. Nove potrebe, novi stroji :in nova dela so privabila v FKjdjetje tudi nove ljudii, kvalifi- cirane in nekvailificirane delavce. Najiprej jih je MIo 18, potem leita 1955 že 30, čeprav so opustila mizaiTSko delavnico, in ob koncti leta 1957 že nad 80. Tudi vred- nost strojnega parka je že na- rasila na nad 22 malLijonov dinar- jev. Samjos.tojno so delali in tudi samostojno dobno upravijaii. Naj- več jim je pomagali Občamski ljud- ski odbor Ptuj s pravaino odmer- jenimi pavšaikiimi obveznostmi za usiLužnostno dejavnost in z ugod- ndlm dodaftnim oijratnim kredi- tom. Pomagala jim je tudi Za- družna hraMilnica Ptuj s posoji- lom. Sprva so biOS vsti Slani delovne- ga kolektiva člani delavskega sveta, pet pa jih je bilo v uprav- nem odboru. Skupno z upravni- kom so se cesto sestajali, pogo- varjali, posvetovali in tudi skre- gaiLi, če je bilo potrebno, saj je bilo vedno dovolj težav. Med od- hodom dotedanjega upraivnilka in prihodom novega so bili sami: sami so delaili, sami odločaili, saj jih je tudi same zanimaila bodoč- nost podjetja. K papravllom še novi izdelki Ob prihodu novega upravnika tov. Draga Mara so že imelli pre- cej posilovniih stikov s kmeti jski- mi organizacijami. trgovs'kima in dragimi podjetjii pa tudi nove, :n sicer z Agroservisom Maribor, s TAM Mariibor in z A\'tokaroserijto Ptuj ter dogovore o izdelavi manjkajočih delov za vozila. Da bi sitroje praiviino izkorristifli, so se kmalu po prihodu novega upravnika tov. Mara sporazimino s celotnim kolektivom in Občin- skim ljudskim odborom Ptuj od- ločili tudi za iizdelavo avtomobil- skih vzmeti, Hardy plošč, diife- renciiailruih ležajev, prtljažnikov, raznih vijakov in matic. Devet kvailificiranih mehanikov in 14 učencev je ostalo pri remontu kmetijiskJh strojev in motornih voziH, cstalM pa so zaposleni pri izdelavi novih dedov. Ta notranja reorganizacija podjetja se je kmalu izkazala kot koristna. Pra- vilno se je tudi uveljavilo sood- ločanje celotnega delovnega ko- lektiva pri renuantnih in proiz- vodnih vprašanjih. S popravili niso prišli daleč v prvem polletju 1957 je pod- jetje z ijs-lugami doseglo le 40 odstotkov postavljenega plana us/lug za to obdobje. Opremljenih servisov pri nas ni mnogo, manjši servisii, kot je ta, pa p>ogrešajo razne nujne nap>rave in aparate za kontrolo delovanja strojev. Vedno ni bilo mogoče z obstoje- čimi možnostmi zadovoljiti vseh Modema nova stražnica — jugoslovanski izdelek, enakovreden uvoženemu strank. Uslugam so znižsM cene, da bd obvarovali dragocene kme- tijske stroje in orodje ter vozila pred popravili po neizkušenih ljudeh izven podjetja. Dobro je začel z delom oddelek za izde- lovanje novih stvari. Ob koncu leta 1957 so .si postarvili plan za leto 1958 na 45 milijonov dinar- jev, že januarja 1958 pa so ga dvigriiilii na 60 milijonov. Lainsko- letni plan so celo presegli za 10 odstotkov. Račun ob koncu leta je dobro pokazal. Pavšailne ob- veznosti so poravnali, imeli bla- ga za več milijonov v zalogi, ne- kaj skladov in manjše kredite. Načrt, reorganizacija podjetja in agilnost celotnega kolektiva ob novem upravniku ntiso razočara%.- Načrt za leto 1958 v letošnjem letu namerava pod- jetje nadaljevati in še izboljšati remontno in serviisno dejavnost v korist kmetijskih strojev, trak- torjev in pnikoLic ter prevoznega parka, pri izdelavi raznih avto- mobilskih m drugih delov pa nar- merava podvojiti proizvodnost. Prostor: so jim .sicer že cd lani prefesnii. Nad 400 kvadr. metrov prostora v delavnicah zavzema remontna, servisna dejavnost, ki daje podjetju le 20 odstotkov do- hodkov, matlo površino pa zavze-i ma izdelava novih delov, ki jim daje obratno 80 odstotkov dohod- kov. Nadaljnji razvoj podjetja jih' bo pr.isilSl na razširitev delavnic, kar sicer že imajo v p>erspektiv- nem planu. Za sodelovanje so se dogovoriiM tudi s podjetjem In- diistrija kovinskih in lesnih iz- delkov Ptuj, ki je v njihovi so-' seščini. Zagotavljajo, da se bo z nJ^J hovim nadaljnjim razvojem iri oboj.estransko dejavnostjo krepila gospodarska moč komune; skr- beli bodo za ohranitev našega kmetijsko-uslužnostnega in pro-' metnega parka s kvalitetnimi re-^ montniimi in .servisnimi usluganUl, pri vsem p.* bodo dalje uveljav- IjiBlii delavsko upravljanje in iz- popolnjevaili mladi mehanitiarski kader. Delavski svet je že imel seje Novoizvoljeni d da vski svet, kS šteje 15 članov in čigar predsed- nik je tov. Alojz Brinac, člani pa' Vlado Gorjup, Alojz LipK>všek, Ju- ra j Brglez in drugi, ter upravna odbor s predsednikom tov. Pi- šornom izvoljena 1. marca 1958, dobro poznata stanje podjetjai, kadrovske in finančne probleme ter perspektivni plan. Celotni ko- lektiv je z njima jn upravnikoma na čelu prepričan, da ima njiho- va dejavnost trdne temelje na vsakdanjih potrebah kmeti jsko- uslužnostnega, tovornega in oseb- nega prevoznega parka ter na po-^ trebah po no\"ih delih, ki nado- meščajo uvoz, in bo izpoln-l vsa pričakovanja strank in komane ter vse naše skupnosti. Dleličnci ksihliifi v Ptnfu Za zdravljenje mnogih bolezni je pK>trebna dieta. Zato je skrb, da se omogoči bolnikom dietična hrana prav taka dolžnost naše družbe, kakor, da se bolniku pre- skrbi zdravila in potreben poči- tek. Žal, pa ni tako. Mnogi bolniki s kroničnimi boleznimi, ki oprav- ljajo, kakor drugi državljani, svo- je službene dolžnosti — v mno- gih krajih ne dobe p>otrebne die- tične hrane. Zato se hranijo s hrano, katero jim nudijo gostil- ne, kakor drugim abonentom. Pogosto puščajo hrano na krož- niku, ker vedo, da jim bo ško- dovala, ali pa jo pojedo, ker pač ne kaže drugega, če nočejo osta- ti lačni. Posledice so jasne — poslabšanje bolezni. Nekateri bol- niki si pomagajo tako, da si po službi, to je po druai uri po- poldne, gredo šele kuhat kosilo. Jasno je, da je taka skrb za člo- veško zdravje, že tako ogrožene- ga bolnega telesa, ki bi moralo redno prejemati hrano — vse drugo, kakor zdravo. In vse to zato, ker družba nima razumn- vanja, da bi že tako prizadetim .sodržavljanom, ki jih je zapustilo dragoceno zdravje — pomagala, da si z dieto opomorejo, da se jim z dieto vrne zdravje, če ne popolnoma pa vsaj v taki meri, da laže opravljajo svoj poklic, da ne zapadejo v moreče malo- dušje in celo obup. V Ptuju nimamo dietične kuhi- nje. Morda bi jo težko osnovali kot samostojno kuhinjo, a nupK> potrebno bi bilo, da bi neki go^ stinski obrat, ki ima največ po-; gojev zato, nudil tudi bolnikom hrano, ki bi vsaj delno odgovar- jala dietični hrani. Navodila za koihanje bi dobili od zdravstvenih organov. Ker je ureditev dietične prehrane naša človečanska dolž- nost — ne odlagajmo z njeno reailizacijo! R. V. Zdravstveni dom Ptuj ima 8 babic Neštetim materam s področja ptujske občine je v veliko pomoč 8 izkušenih babic Zdravstvenega doma v Ptuju, ki delajo vsaka na svojem krajevnem področju. Ve- čina mater pri njihovi pomoči upošteva, da prispeva naša občin- ska skupnost mesečno za babiško pomoč najmanj 100.000 dinarjev, pri čemer niso všteta zdravila in drugo, kar povečuje ta mesečni izdatek. Dežurstvo zdrnvnikov- specia!E5J?f»¥ m otroške boSezni Dr. Poznik: 1.. 4., 5. in 6. aprila; dr. Neudauerjeva: 2. in 3 aprila t. 1. Delo 'EM v Ormožu v minulem letu Proti koncu marca je imela ormoška kmetijska zadruga svoj redni letni občni zbor, na katerem je položila račun o svojem delu v minulem letu. Ena najmočnejših zadrug na področju ormoške ob- čine ter obenem mogočen mobilizator in nosilec kmetij- ske proizvodnje krepko utrjuje socialistične odnose, ki hkrati z modernimi agrotehničnimi pripo- močki ustvarja visoke tržne pre- sežke, s katerimi zadošča vsako- dnevnim večjim potrebam in zah- tevam življenjske ravni našega delovnega ljudstva. Industrijska proizvodnja v naši državi je v primeri predvojno na- predovala tako, da je bila v letu 1957 2,6 krat večja kot prej, ni pa obenem z njo napredovalo tu- di kmetijstvo. Po prizadevanju KZ prehaja kmetijstvo na njenem področju z uvajanjem raznih agrotehničnih ukrepov in postop- kov ter sodobnih delovnih mrtod v proizvodnji k modernemu inten- zivnemu kmetijstvu t. j. k po- družabljenju procesa proizvodnje. V sodelovanju z individualnim (privatnim) kmetovalcem ga na temelju prostovoljnosti ter njego- vih materialnih in moralnih kori- sti pritegujejo na razne načine v socialistični mehanizem proiz- vodnje. Ormoška kmetijska za- druga je sodelovala z individu- abihni kmeti s tem, da jim je v minulem letu zorala 60 ha zem- lje, pokosila 40 ha travnikov. CHnlatila 137 gospodarstvom vso pšenico, rž, ječmen in oves ter poškropila s svojimi škropilni- cami 85 ?o vseh sadovnjakov svo- jih članov. Izdala je isl posojil za 3,806.000 din ter poslala 202 vzorca zemlje v analizo. V skup- nem sodelovanju s člani .ie kon- trahiraia 500 kosov pra.šičev-be- konov po 100 kg težkih za izvoz, zavarovala 830 kosov. t. i 85 ''o vse za zavarovanje sposobne ži- vine in 26 ha sladkorne pese. Na- dalje v minulem letu ustano- vila sadjarske skupnosti na Har- deku in v Frankolovcih, ki ob- segata 18 ha zemlje, kjer je na strokovni način in po točnem načrtu zasadil 1300 sadnih dre- ves. Kar zadeva sladkorno peso, je tamkaj.šnji kmetje pred vojno niso pridelovali. S tem so posa- mično začeli šele po vojni, ker imajo peso za rastlino bodočno- sti. Statistično je namreč ugo- tovljeno, da se pri nas lahko do- seže hektarski donos s preko 400 stoti na hektar. Odstotek slad- korja v njej je pri nas zelo do- ber, če ne celo boljši kakor v Vojvodini. Povprečna poraba sladkorja se je pri nas dvignila od predvojnih 6 kg na prebivalca letno na 9 kg, po gospodarskem načrtu pa je predvideno, da bo- mo po štirih letih dosegli porabo sladkorja 15 kg na osebo. Pride- lovanje sladkorne repe bo torej zelo ugodno. Tovarne za prede- lavo jamčijo že danes za ceno in poleg drugih ugodnosti nudijo tudi brezplačno analizo zemlje. Ker bodo v nekaj letih zgradili sladkorno tovarno, kakor je naš list že poročal, tudi v Ormožu, se bodo naši kmetje za pridelovanje sladkorne pese že laže odločili. Kmetijska zadruga je lani za- čela sodelovati tudi pri uvajanju racionalnega gospodarjenja v za- sebnih gozdovih glede obnove, sečnje, gradnje in vzdrževanja gozdnih cest i. dr. V ta namen je ustanovila gozdarski odbor, v katerega so bili izvoljeni: za predsednika Ivan Masten iz Pu- šinec. za člane pa Ludvik Golob iz Frankovec, Ivan Ivanuša iz Huma. Peter Zadravec iz Loper- šic in za tajnika uslužbenec za- druge Lojze Rudolf. Zadruga ima danes 1122 čla- nov, t i 47 več kot lani Izstopil ni nihče. Od skupnega števiia članov jih je 88 iz območja so- sednih zadrug in 35 iz sosednje Hrvatske. V zadrugo je včla- njenih 546 kmetijskih gospodar- stev. Zadruga je imela lani nad 4,881.CO0 din hranilnih vlog, le- ta 1956 nad 2,403.000 din — torej lani za preko 100 % več kot le- ta 1956, medtem ko jih leta 1955 ni imela niti 2 milijona din. V sodelovanju z zasebnimi kmeti na po.speševanju živino- reje je KZ imela lani pri 31 go- spodarstvih 54 rodovniških krav, ki so bile vse pod mlečno kon- trolo. Pri le-teh je bilo letno po- vprečje mleka 3019 kg s 3,62 od- stotki maščobe. Leta 1956 je bila povprečna mlečnost 2642 kg mle- ka z 2,76 odstotki maščobe. Po- vprečna mlečnost se je torej lani zvišala za 377 kg. KZ je lani priredila 3 plemen- ske sejme, na katere je bilo pri- gnanih 56 bikov, 10 krav in 18 te- lic. Prodanih je bilo 34 bikov, 4 krave in 7 teiic. Najvišja dose- žena cena za bike je bila 149.000 .iinarjev, najnižja pa 55.000 din. Povprečna cena za krave je bila 81.000 din, za teličke 66.000 din. V veterinarski ambulanti za- druge je bilo osemenjenih 400 krav in telic, ambulantno je bilo pregledanih 882 kosov bolne go- veje živine, od tega 377 na te- renu. Število raznih drugih ži- vinozdravniških intervencij in strokovnih nas\'etov. ki so bili brezplačni in jih ambulanta ni zabeležila, pa je bilo na tisoče. Velika naloga, ki je bila po- stavljena veterinarski ambu- lanti, je bila zatiranje zajedal- skih bolezni, predvsem metilja- vosti pri goveji živini ter glista- vosti pri konjih in svinjah. Po- sredovala je 2696 pregledov bla- ta na metiljavosti — od tega je ambulanta sama izvršila v zad- njem četrletju 747 pregledov, prej jih je opravljal veterinarski znastveni zavod v Ljubljani. Takšnih pregledov je bilo meseca januarja in februarja letos iz- vršenih že 1200, torej v primer- javi z lanskimi v tej dobi skoraj polovica. Kakor pravi poročilo ambulante je okrog 70 % goveje živine v tukajšnjem okraju na- padenih F>o metilju. V letu 1957 je KZ povečala osnovna sredstva za 1,028.000 din. V času odkupne sezone zadruga ni imela dovolj transportnih sredstev, embalaže in vagonov. Zelo negativno na nadaljnje po- večanje proizvodnje je vplivala prenasiičenost trga s krompir- jem, paradiižnikom, kumarami, stročjim fižolom itd. Prav tako se ni dalo prodati kui-pine. ker smo jo uvozili iz inozemstva. Tudi proizvodnja sadja je v lan- skem letu v ormoškem okolišu bila zelo slaba. Zaradi tega je bil tudi promet odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov lani manjši kakor le- ta 1956. Pri nagradnem tekmovanju za visoke hektarske donose je za- druga sodelovala s sedmimi sku- pinami. Uspeh je bil zadovoljiv in se je pri pšenici dosegel naj- višji donos 45.30 stota na hektar. Po svojem delu in doseženih uspehih je ormoška kmetijska zadruga ena izmed najboljših v vzhodnem predelu naše repub- like. Ker je bil ves oredel ptuj- skega okraja priključen k Mari- boru, je sedaj članica Okrajne zadružne zveze v Mariboru, -e. Ptuj, dne 4. aprila 1958 PTUJSKI TEDNi;< Kino MESTNI KINO PTi;j predvaja od 4. do 6. aprila t. L «igdešflci barvni fitoi »JU- NAKI SHERWOODSKEGA GOZ- DA« in od 8. do 10. apriila t. 1. nemšiki fi;'m »FANFARE LJU- BEZNI«. KINO MURETINCI predvaja 5. in 6. aprila t, I. ki- tajski f'i'.m »CIRKUS«. KINO MAKOLE predvaja 5. in 6. aprila t. !. francoski fiim »PLAČILO ZA STRAH«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja ameriiški fiMm »ZA- SEDA«. Okmjno gledališče Ptuj Petek, dne 4. aprila, ob 16. uni E. Ha,iTi;s: »MOLČEČA USTA« - Rod: LMS - III. Sobota, dne 5. a^ri,'a, ob 20. uri G. Axelro>d: »SEDEM LET SKO- MIN« - Abonma in izven. — Gcistovanje v Ljutomeru. Opozarjamo redne obiskovailca naših predstav v Križevoih in v Veržeju na sobotno predstavo »Sedem let skomin«, da obiščejo predstavo v Ljutomeru, ker v imenovanih kra-jiiih ni tehnično izved:ljiiva. Nedelja, dne 6. aprila, ob 16. uri K. Čašule: »VEJA V VETRU« - Abonma in izven. — Gostova- nje v Majšpedku. Stalni obiskovalci iz Makod iin Žetal, opozarjiamo vas na nedelj- sko predstavo »Veja v vetru«, ki bo ob 16. uri v Majšperku. Ponedeljek, 7. aprila, ob 16. uri G. Axehx)d: »SEDEM LET SKO- MIN« - Abonma in izven. — Gostoivanjie r GariišnSd Dežurni zdravniki Dr. Mi^le Matko, E>tuj, Bezja- kova 6, telefon št. 80: pon^edeHjek, dne 7. apirtia 1958, od 16. do 7. mre. Dr. Pire Ladislav, Ptuj, Žmdari- eeva, telefon št. 73: torek, dne 8. apriiila 1858, od 16. do 7. ure. Dr. Carli Milan, Ptuj, Trg svobo- de 2/L, telefon št. 202: sreda, dne 9. aiprila 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj, Na tratah: sobota, dne 5. aprila 1958, od 16. do 7. ure, četrtek, dne 10. apinila 1958, od 16. do 7. utre. Dr. Rakuš Franc, Ptuj, Ormoška cesta: petek, dne 4. aiprila 19?", od 16. do 7. ure. NOVI xNAROČNIKI Franc Cafuta, Videm pni Ptuju; Enika Horvat, Vitdem pr; Ptuju; Anton Vidovič, Videm pri Ptuju; Franc Pišek, Radeče pri Zndanem mostu; Jožef Žumber, Girkulane; Kata Žmauc, Juršinoi; Marija Janžekovič, Juršinci; Ivan Španer, V. p. Benkovac; Martin Dreven- šek, Hajdina; Alojz Kramberger, Lenart v Slov. goricah; Marija Raikuša, Juršinoi; Ivan Kameršek, Lovrenc na Dravsikem polju. Ob občnem zboru ptujskih leiaicev v nabito polni dvorani ob- činskega komiteja ZKS so ptuj- ski letalci na letutMn občnem zboru v nedeljo, dne 30. marca, prej^ledali uspehe dela v pre- teklem letu. Občnej^a zbora so se polejT številnih članov ptujskega Aerokhiba udeležili tudi člani glavnega odbora LZS iz Ljub- ljane, med njimi tovari.š C edo .\lokole, sekretar GO LZS. pred- stavniki Aerokluba 2>ZarkQ. Majcen« iz Maribora, Aeroklu- ba Murska Sobota ter kultur- ni, politični in gospodarski predstavniki ptujske občine. Reči moramo, da so ptujski letalci lahko ponosni na dose- žene uspehe. Občni zbor je po- trdil, da so med najboljšimi Aeroklnbi v Sloveniji. Zbor je začel tovariš Jože Tramšek. ki je v krajšem referatu podal iregled dela v preteklem letu. 'o tem poročilu so poslužalci živahno razpravljali in ome- njali nekatere težave v minu- lem letu. Prosili so za pojas- nila tovariša Čeda Mokoleta, ki jim je rad ustregel in jih poučil o vzrokih, ki ovirajo dobavo jadralnega letala i2er- tav«, pa tudi motornega letala LB-6 »Matajur«, Tov. C'edo je dejal, da je visokosposobno ja- dralno letalo že izdelano, le da je treba še plačati preostalih 30 odst. cene letala, ki jih pa mora dati Aeroklub, ker je "O odst. plačal GO LZS. Glede ^Matajurja« pa jim je dejal, da le-ta sodeluje pri graditvi avto ceste kot kurirsko letalo pri glavnem štabu delovnih brigad. Ko letala ne bdml V soboto in v nedeljo so imeli naši cicibani in pionirji zopet ve- selo presenečenje. Lutkovna sek- cija, ki jo vodi tov. Klemenčič Mjlko, jim je pripravila igrico »Čarobni vodnjak«. To je bila že četrta premiera v tej sezoni, kar je hvale vredno, saj je tov. Kle- menčič začel z delom in pripra- vami za lutkovni oder šele v ok- tobru lani. Igrica je v celoti uspela. Scene- rija, ki jo je pri pravil tov. Pal Jakob, je bila res odlična. Otroci so tako živo sodelovali pri igri, da si se kar bal, če te ne bo kroko- dil požrl, ali pa čarovnica poteg- nila v vodnjak, ki je bil poln bon- bonov tovarne »Sana«. Zato pa je bil tudi čarobni vodnjak. Tov. Klemenčič je dobil od to- varne »Sana« Hoče darila: kekse in čokolado, ki jih bo razdelil med tiste pionirje, ki bodo o tej igrici napisal najboljši spis. Hvale vred- na zamisel! Ne samo igre gledali in sodelovati, ampak tudi napisati nekaj o tem! Da, o igri je lahko pisati, saj je bila lepa in zabavna, pa tudi napeta je bila. Če si pa stopil na oder, si lahko šele oce- nil, koliko trudi vlaga tov. Kle- menčič v lutkarstvo, saj je igral kar tri vloge! Vse priprave so na njegovih ramenih! Pomagala sta mu mladinca Hilda in Tonček. Za svoje neumorno delo je pre- jel pohvalno diplomo od okraj- nega sveta Svobod in prosvetnih društev iz Maribora, ki mu je bila izročena pri premieri »Čarobnega vodnjaka«. Tov. Klemenčiču iz srca čestitamo in želimo, da še naprej pripravlja za naše malčke tako prijetne igrice! Terbuc Manca Izdana je odločba o ukinitvi ptujskega gledališča Okrajni ljudski odbor Mariibor je te dni izdal odločbo o uki- nitvi Mestnega gledališča v Ptu- ju, ker ne izpolnjuje pogojev za poslovanje poklicnih gledališč v smislu določil Zakona o poklic- rah gledailiščiih. Osebje Mestnega gledaJiišča Ptuj prevzame Slovensko narod- no gledališče Maribor z 31. avgu- stom 1958, ki bo .skrbelo, da bo v bivšem okraju Ptuj vsaj to- liko gledailiiških predstav kot do- slej, po možnosti pa še več. Gledališko življenje v biwšem ptujskem okraju jie reorganiziira- no tako, da bo kvaliteta predstav še bolj prisila do izraza. Vaški odbor SZDL ll1arNi9P£i pri Ptufu Ko deia vašM odbor SZM. Mar- kove! .svoj obračun, z zadovolj- stvom ugotavlja, da je izpctoM svojo nalogo in pra'ViJlno izkoristil zimski čas za izobraževanje svo- jih članov. V času od decembra 1957 do mairca 1958 je izvedel deset mno- žičnih sestankov. Vsebina teh se- stankov je bila poliitično-ekonom- sko-strokovno kmetijsko iz,popod- njevanje članstva in ostalega lijiudstva. Na teh sestankih so pre- da vatel jii v svojih referatih in ži- vahnih dis^kusijiah dajali zelo mnogo koristnih pojasnil, naivodil in odgovorov na stavljena neraz- čiiščena vpraišanja Ijoidstva, kot n. pr.: način življenja:, gosp^odanr- jenjia, stremljenja za kulturno in strokovno izpopolnitev kmečkega človeka na Danskem. Z ljudstvom so razpravljali in z računi priika- zali, katero kulturo bo v bodoče koristneje pridelovati na tuika^jš- njiih površinah (ikrompir, sladkor- no peso ali hmelj). Dajali so na- vodila za praviilno prehrano rast- lin in domačih živaiK, da bomo do- segii čim večji pridetek in ko- rist. Razpravljali so o sodelova- njiu zasebnika in družbenega sektorja na poljiu kmetijske pro- izvodnje. Tolmačili so zakon o vodnem gosipodarstvu ter razči- stili navidezno nerešljriive proble- me Šturmovca. Skupna udetežba članstva na teh predavanjih je biHa 682. Ude- leževali so se jih moški, ženske, mlad-noi, starejši dobri gospodarji in tudi tečajniki KGS. Udeleženci so bili veoin^oma iz Markovec, Nove vasi in Zabovec. Tov. Jan- žekovič Alojz iz Stojnc skoraj nj zamuditi nobenega predavanja s svojnm sinom, kar moramo izrec- no pchvaitetoL Za tako konistna predavanja se vaški odbor SZDL Markovci v imenu svojih članov in Ijludstva posebej prav iskreno zahvaljuje za požrtvovalnost in pionirsko delo predavatelj'em: tov. Franče- ku Simoniču, sekretarju okrajne- ga komitejia Celje, Kristlu, pod- predsedniku OZZ Mariibor, Bra- teou, direktorju mlekarne, Bar- toilu, direktorju Vodnega gospo- darstva v Ptujoi, Glusilču, direk- torju KZ Placar, Alešu Lešniku, živinozdravniku, Milanu Štarklu, direktorju KG Osojnik, Šepcu iz I\3S)lovne zveze, Eigonu Zorcu, agronomu, ter vsem os.taJim po- litičnim delavcem. Predvsem pa se zahvaljujemo članu občinskega odbora SZDL Ptuj tov. Jožetu Predaniču, ki je skrbeil za preda- vatelje in za celotno organizaci- jo, da so predavanja potekada v redu. FŽ kro^eR v Marico vcil^ 10. februarja 1958 je biil usita- novni občni zbor AMD — krožek v Markovoih. V krožek se je vpi- salo 47 članov. Krožek bo imel nailogo seznanjati svoje člane z naiprednom razvojem tehnike, po- sebno motorizacije, ki bo služila tudi kmetijstvu z uvajanjem kme- tijskih strojev. Seznanjal bo pa tudi svoje člane o cestno-pro- me.tnih predpisih in jiim omogo- čal polatrati amaterske šoferske izpite. " ' člani je 11 učiteljev tukajšn^L yj\e. V AMD krožku se bodo usiposabljiali za podajanje cestno-prometne snovi v šoli. Pod vx>dstvom AMD krožka Markovci že delujejo v šoli prometni krož- ki za pionirje. Krožke vodijo uči- telji in se poučujejo učence o pravilnem gibanju pešca, kolesarja na cesti, o cestno-prometnih predpisih na splošno, v višjih raizredih pa tudi o osnovah moto- roznanstva. Po končanih tečajtih bodo pionirji polagaila izpite in za uspešno opravljeni izpit bodo prejeli značko. Pri ustanovitvi in delu AMD krožka v Markovcih imajo mnogt 2:aslug člani odbora AMD Ptuj, saj so omiogočilH krožku nabavita šol- sko vozillo za izvajanje praktičnih voženj. Za nabaivo avtomobila so člani krožka dalii notranje dru- štveno posojilo. Krožek nima pri- mernega prostora, kamior bi spra- vil vozilo. Nujno potrebna bo gradnja garaže, pri čemer bodo člani opravilu dela in vožnje pro- stovoljno. I^ičakujejo pa tudi, da bosta Občinski ljudski odbor Ptuj in Kmetijska zadruga Mar- kovci imela razumevanje in nu- dila primerno denarno pomoč, ki se bo uporabila predvsem za na- bavo gradbenega materiala. S poučevanjem mlaidine in od- rasLih o cestno-prometnih pred- pisih v današnjiem hitrem razvoju mehaniizacije in motoriizaiaiije bo krožek Markovci mnogo pripomo- gel k zmanjšanju prometnih ne- sreč, žrtev in materialne škode. To pa ni samo problem posamez- nikov, temveč celotne družbe. FŽ Avto-moto krožek v Markovcih Ciosiiiiia šole u Ptuiu V dneh 8., 9. in 10. aprila, vsa- kokrat ob 19. uri, bodo v dvorani Glasbene šole v Ptuju javni nasto- pi učencev, ki obiskujejo glasbeni pouk. Nastopili bodo učenci kla- virja, violine, violončela, kontra- basa, klarineta in trobil. Poleg so- lističnih točk b)odo tudi skupinske, in sicer: 8. aprila nastopi pevski zbor cicibančkov in pripravljalcev z Malim orkestrom, ki ga vodi tov. Emerik Senčar; 9. aprila bo igral Godalni orkester, ki ga sestavljajo učenci višjih razredov, pod vod- stvom tov. D. Hasla. Dne 10. apri- la pa bo zapel šolski pevske zbor pod vodstvom tov. Franja Petka. Programi veljajo kot vstopnice in so po 30 din. Vabljeni! Ravnateljstvo!, MARIBOR SOBOTA, 5. APRILA 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljub- ljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05— 8.15 Objave in replame. 8.15—8.35 Ples- ne popevke izvajajo Marjana Borec, kvar- tet Saša, Tipel in kvartet Vitek. 8.35— 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubfjana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 1.^.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljub- ljana. 17.00—17.10 Domača poročila 17.10—\7.M Zabavna glasba, vmes ob- jave in oglasi. 17.30—17.40 Radijska reportaža. 17.40—18.00 Pojo in igrajo Pohorski fantje. 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. LJUBLJANA SOBOTA, 5. APRILA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, pregled dnevnega sporeda in obve- stila. 6.30—6.40 Reklame. 6.40—6.45 Kaš jedilnik. 7.00—7.10 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 8.05 Lepe melo- diie — znani napevi. 8.35 Posiušajmo Ljubljanski vokalni oktet. 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Pojte z nami. 9.30 Radj bi vam ustregli s tole melodijo . . . 10.00 Napoved časa in po- ročila. 10.10 Dopoldanski koncert. 11.00 Pionnski tednik. 11.15 Domači zvoki iz- pod zelenega Pohorja. 12.00 Opoldanski operni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Vlado Gregorovič: Garje pri pra- šičkih. 12.40 Internacionalne koračnice. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 13.15 Melodije za prijetno raz- ooloJenie. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.35 Vaši po«lušalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in ob- vestila. 15.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 15 40 S kniižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 17.00 Napoved časa in pcročila. 17.10 Kai bo prihodnji teden na sporedu. 17.30 Vedri zvoki. 18.00 Okno v svet: Pri dobrem č'oveku iz Se- čusna ip.l.-s Koncert pihalne »odbe Ljud- ske milice p. v. Rudolfa StariCa. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: jezikovni pogovori (ponovitev). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radiiskj dnevnik 20.00 Veseli večer. 21.0« Malo od to in malo- od tam. 22.00 Napoved časa, poročil«, vremenska napoved rn pregled sporeda za nasledni! dan. 22.15 Oddaja za naSe iz- selience. 72.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30--'''>.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). STUDEMTIE, DELO IM IZPITI ^ Organizacija Akademskega plesa je bila zadovoljiva. ^ Revizija članstva je pogoj uspešnejšemu delu. ^ Sodelovanje z gimnazijo. ^ Ptujski študentje se bodo udeležili dela mladinskih delovnih brigad. ^ Glavna naloga vseh članov kluba pa je čim uspešnejši štu- dij. 31. marca je bil na Univerzi v Ljubljani sestanek članov ptuj- skega akademskega kluba. Na tem sestanku so člani kritično pregle- dali svoje dosedanje delo in spre- jeli sklep o reviziji članstva. Letošnje taborjenje PVV bo pri Zg. Kungoti od 21. maja dalje Na področju mariborskega okraja bodo letos taborjenja ob- veznikov predvojaškc vzgoje za letnike 1939, 1940 in 1941 v 10 zaporednih skupinah v gradu »PAHTA« v Zg. Kungoti. Najprej bodo po centrih pred- vojaškc vzgoje sestanki s pri- padniki, k: bodo šli na taborje- nja, in druge priprave po obč:- nah, ki bodo skrbele za vse po- trebno, da bodo obvezniki pravo- časno na določenem mestu. Prvi bodo šli na taborjenje pri

adnnki iz občine Ormož, nato iz občine Ptuj. pK>tem iz občine Središče, nazadnje pa še iz ob- č.ne Gorišnica :n Leš.j€. Taiborjenje prve skupine pri- padnikov iz Ormoža bo začelo 21. maja in bi trajailo do 4. juni- ja. Pri.padnik: iz E^šja pridejo na vrsto med 15. in 29. septembrom 1958. Na ta.borjenjnh bodo pripadniOci na razmih vajah in predavanjrih ter kultumoprosvetnih pri.rediit- vah pridobili marsikaj koristnega za svojo splošno izobrazbo, ki jim bo zelo koristila tudi pri od- .s,1ii7»vanju kadpovsik«ga roka v JLA. Predsednik kluba tov. Vekoslav Fekonja je na kratko poročal o uspehu plesne prireditve, ki so jo pred kratkim priredili študentje v Ptuju. Ples je bil letos nekoliko bolje organiziran kakor prejšnja leta, zakar se moramo zahvaliti agilnemu in požrtvovalnemu pred- sedniku in njegovim ožjim sode- lavcem. Tudi almanah je bila svo- jevrstna zamisel. Vendar pa so študentje zaradi skromno odmer- jenega časa prezrli nekatere ma- lenkosti pri organizaciji. Vseka- kor pa so mnenja, da je priredi- tev uspela, saj je objektivna kri- tika dobra in spodbudna. Med člani kluba se je nato raz- vila živahna diskusija o neuspe- hih ptujskega akademskega kluba v preteklem letu ter so končno sprejeli predlog o reviziji član- stva. Člani kluba bodo samo de- lavni in zavestni študentje. Iz- ključeni pa bodo vsi tisti, ki bo- do poskušali razdiralno vplivati na skupno delo ostalih. Ker pa je nujna neke vrste kadrovska poli- tika, bo odbor organiziral v drugi polovici aprila predavanje v gim- naziji, kjer bodo študentje opisali osmošolcem lik študenta in jih tako že doma pripravili za uspeš- no sodelovanje v klubu. Na tem predavanju bodo lahko osmošolci zvedeli vse podrobnosti o delu na posameznih fakultetah, o novem univerzitetnem zakonu, o načinu študija, pogojih in ostaHh rečeh, ki jih bodo zanimale. Za mladinske delovne brigade se je prijavilo tudi lepo število ptujskih študentov, ki se bodo vključili v razne brigade. Lepo bi bilo, če bi se vsi študentje pri- družili ptujski brigadi in tako p>o- magali obdržati ptujski mladini naziv najboljših brigad v Slove- niji. Vsi študentje-štipendisti ptujske občine naj torej zastopajo svoje mesto ter skupno s srednje- šolsko mladino še enkrat doka- žejo, da so ptujske mladinske udarne delovne brioade vedno med najboljšimi! Glavna naloga, ki stoji trenutno pred vsemi študenti, so izpiti v maju in juniju. 2^to bo sedaj o aktivnosti ptujskih akademikov manj slišati, ker bodo prezaposle- ni s študijem. Sicer pa so oprav- ljeni izpiti najlepši uspehi, ki jih lahko pričakujemo od študentov. Po končanem sestanku je sle- dil majhen družabni večer, kjer je zopet prišla do izraza vesela štu- dentovska narava, -tf Štipendije fz tehnične pomoči ZDA v skladu s programom tehnič- ne pomčci ZDA je objavila Ko- misija za štipendije Sekretariata za občo upravo Zveznega izvrš- nega sveta razpis za štipendije iz te pomoči, ki je objavljen v oglasnem delu 11. številke Urad- nega lista FLRJ z dne 19. marca 1957. Rok za dostavo prošenj je 5. aprili t. 1. Vsu morebitni inte- resenti bi moraii prošnje za šti- pendije vložiti preko Republiške- ga sekretariata za občo upravo. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI Rojstva: Marija Kocmut, Jane- žovski vrh 28 — Franca; Marjeta 2uran. Kidričevo — Bojana; Ana Štumpf, Kidričevo 63 — Ireno; Marija Kozoderc. Cirkovci 11 — Vando; Julijana Zavec, Mala Var- nica 17 — Marijo; Viktorija Zer- nec, Boreči 52 — Franca: Ana Re- pič, Kicar 1 — Marjana; Veronika Kos, Cestica — Vjerana; Marija Golob, Domava 17 — Franca; Ne- ža Čuš, Tibolci 9 — Nado; Fur- man Irena, Ptuj — Heleno. Porok ni bilo. Smrti: Marjan Balažič, Ivanj- kovci 20. roj. 19^8, umrl 27. III. 1958; Milan Pšaji. Dr^telia 22, roj. 1958, umrl 26. III. 1958. Kggljaško prvenstvo v Mariboru Uspeh Marjana Hodnika V nedeljo je bilo okrajno pr- venstvo v kegljanju za posamez- nike v disciplini dvakrat 200 lu- čajev. Tega prvenstva so se udeležili tudi kegijači iz Ptuja. Enega naj- lepših uspehov je dosegel Mar- jan Hodnik, ki je zasedel častno drugo mesto, samo štiri lese manj kot svetovni prvak v kegljanju S trzaj iz Ljutomera. Zelo taJen- tirani tekmovaJec je dosegel v dvakrat 200 lučajih povprečje 833 lesov ter se tako plasn.ra! za re- publiško prvenstvo poeameznikov. ki bo v Kranju v dneh 12., 15., 16., 17.. 19. in 20. apnla na štiri- steznem kegljišču KK Trig.lava. Tekmovalci so razdeljeni v tri skupine. Na republiškem prven- stvu bo sodelovalo 67 tekmoval- cev in 30 Si jih bo pridoibiilo pra- vico na sodelovanju na državnem prvenstvu za posameznike, ki bo maja v 2^grebu. — Tekmovalcu .Marjanu Hodniku želimo na re- publišikem prvenstvu še več uspe- ha in da bi častno zastopaj barve Ptuja! Pa. Stran 4 f*tuj, dne 4 aprila 1938 LL-i' NOGOMET PREPREČILA PREGROBA IGRA ALUMINIJA KLADIVAR : ALUMINIJ 1:0 (1:0) V II. kolu spomladanskega dela prvenstva sta se v Kidričevem srečali ekipi Kladivarja in Alumi- nija. Najprej so imeli domačini več od igre, niso pa znali izkori- stiti priložnosti za dosego vod- stva. Igra gostov je bila raztrga- na v začetku, nakar uredi Kladi- var svoje vrste ter prične z lepi- mi akcijami osvajati polje Alumi- nija in ogrožati dobro razpolože- nega vratarja domačinov, Tropa. V 25. minuti uspe Kladivarju doseči vodstvo v izredno lepi ak- ciji. Strelec je bil Šega. Po prejetem golu prične Alumi- nij z grobo igro, kar mu vsekakor ni v čast, vendar se tudi v dru- gem polčasu rezultat ni izpreme- nil. V začetku je bil v rahli pre- moči Aluminij, nato Kladivar, no- benemu pa ni uspelo izpremeniti rezultata. Aluminij tudi v drugem polčasu ni prenehal z grobo igro. Videli smo prave specialiste (Hlebec, Palfi in »Mo.ša«) za udarce po no- gi mesto po žogi. Najboljši pri gostih je bil sred- nji krilec Marinček, nepremagljivi steber obrambe gostov. Pri doma- činih se je izkazal vratar Trop kateremu gre zasluga, da ni bii rezultat višji. c-n i ALUMINIJ II. : DRAVA II. r (2:0) 6:1 V predtekmi sta se pomerili re- zervni moštvi članov mariborsko- celjske-varaždinske lige. Zmagali so domačini z visokim rezultatom. Moštvo Drave ni vzdržalo napa- dov Altiminija. Napaka je bila tudi v sestavu moštva, ker bi moral igralec Berlič najti svoje mesto v obrambi in ne v napadu. Vratar Gorup, ki je po daljšem odmoru in bolezni nastopil prvič, ni kriv za prejete gole. Slaba obramba je dovolila igralcem Aluminija stre- ljanje na gol v kazenskem prosto- ru. Časten gol za Dravo je dosegel Mohorič. V moštvu Aluminija so igrali kandidati za prvo moštvo, ki pa še nim.ajo pravice nastopa. Dobro je igral desni branilec, dočim Er- hatič (nekdaj član Drave) ni po- kazal kaj posebnega. Moštvo Drave, po večini sestav- ljeno iz starejših mladincev, ima v svojih vrstah dobre igralce, ki pa jim je potreben sistematični trening, saj bo treba začeti resno misliti na zamenjavo tistih igral- cev v I. moštvu, ki hočejo izigra- vati moštvo in klub. c-n DVOBOJ ŠD PTUJ — ŠS ALU- MINIJ NA 16 DESKAH. V nedeljo je Šahovsko društvo Ptuj v prija- teljski teltrebno, zgra- diti veliko število instrjmentov, . toda bi ne smeli biti niti težki niti okorni. Važno je bilo prihra- niti vsak gram nepotrebne teže. Laboratoriju je uis{)elo radikailno zmanjšati število kablov in zu- nanjih vodov in tako znatno zmanjšati težo. Tu so tudi izde- lali celotno opremo za start pro- jektila: ogrodje, napravo za vžig, konitrolne mize in nov si- stem nosilca, ki omogoča, da se celotna naiprava naloži v letalo. Vendar ni zadostovalo raketo sa- mo zgraditi. Pred paskasnim stairtom satelita je bilo potrebno opraviti veliko število pos:kusov vseh njenih delov. Tako so v av- gustu 1956 preiizkusiii gornji del rakete. Dva meseca pozneje je bil preizkušen tudi spodnji del rakete s statičnim, vžigom Po vsakem poizkusu so p>osamezne dele vrnili v laiboratorij, da bi detajlno proučili dosežene rezul- tate. Doba preizkušanja je bila končana pred 15 meseci. Istočasno je Laiboratonij za eleiktronsko izračunavanje v so- delovanju z drugimi laboratoriji reševal vkrašanje, kako usmeriti satelit v zaželeno smer. Ko je biilo to vse končano so raketo sestaivili in prenesli v Fto- rido, kjer je prevzel izvršitev na- črta Laboratorij za reakt^cvne pogone. Na »Jupiter-C« so montimali gornje dele. Potem so raketona- polnili z gorivom in vžgali. Ameriška raketa z »Raziskovalcem« V ENEM LETU JE BREZ SLEDU IZGINILO OKOLI 15.000 DEKLET V enem letu je v Parizu brez sledu izginilo c^oli 15.000 deklet in mladih žena in po licija je javnost že mnogokrat svarila pred zvijačami zločincev, ki zapeljane in ugrabljene žene pošiljajo v Južno Afriko in južnoameriške dežele. Dobro organizirani lovci na že- ne imajo mnogo pomočnikov, za vabo in past pa so jim tudi ča- sopisni oglasi neznanih podjetij, ki pri svojih službenih ponudbah ne zahtevajo posebnega znanja, priporočil in spričeval, temveč samo »prikupno zunanjost«. Lov- ci na žene imajo svoje pomočnike noč in dan v mnogih pariških ulicah in v raznih javnih lokalih. Tak pomočnik je na primer stara bolehna ženica, ki prosi mimo- idoče dekle za spremstvo pri prečkanju zelo prometne ulice. Dekle vodi revno starko, a na na- sprotnem vogalu se pred njima ustavi avto, njegova vrata se od- pro, pomoči potrebna starka pa se spremeni v megero, ki svojo mlado spremljevalko zgrabi in porine v avtomobil. Nevarne so tudi tiste pomočnice lovcev na žene, ki prosijo na ulici kako mlado ženo, naj bi namesto njih oddala kako pismo ali kak zavoj- ček v tej in tej hiši sosedne ulice. V veži dotične hiše čaka na svoj plen lovec na žene, ki ima seveda pred hišo pripravlje- no svoje vozilo. Med ženami, ki čakajo pred kako posredovalnico za dek), se večkrat pojavi častitljiv .starček, ki skuša ženam pomagati s svo- jimi dobrohotnimi nasveti ter jih naposled povabi, naj stopijo z njim, da jih bo predstavil neke- mu svojemu znancu, ki ve za pri- memo službo. Mnogo drugih po- močnikov lovcev na žene pohaj- kuje po parkih ter se pojavlja v raznih javnih lokalih. Po kratkem razgovoru z izbrano žrtvijo pride na ta ali oni način do ugrabitve. Zelo priljubljena metoda je tudi navidezna poroka. Agent lovcev na žene ima s svojo žrtvijo več sestankov in naposled ji pred- laga — poroko. Do poroke pri- de res pred najbližjim uradom, toda ženinovo ime je izmišljeno in s poročnega potovanja v ka- ko okoliško vas ni vrnitve. Ko je v enem letu v Parizu izginilo okoh 15.000 deklet in žena, pa to še zdaleč niso vse žrtve organiziranega lova na že- ne. Upoštevane so namreč samo tiste ženske, za katerimi brez- uspešno poizvedujejo pri poli- cijskih uradih njihovi svojci, ni- so pa vštete žrtve, ki so se dale iz raznih krajev s časopisnim oglasom zvabiti v Pariz ter so potem brez sledu izginile, ne da bi kdo za njimi poizvedoval. O lovu na žene so nekajkrat raz- pravljali tudi v parlamentu in nekateri poslanci so varnostni oblasti očitali, da nima prave evi- dence nevarnih zločincev. Nova številka »Sodob- nega gospodinjstva« Nova števiilka »Sodobnega go- sFK>dinjstva« prinaša uvodnik tov. Vide Tomšičeve o stanovanjskih skupnostih. Zanimiv je prispevek o jX)trošniških odborih v Zaihodni Nemčiji, ki delujejo že nekaj let in se lahko pohvalijo z lepim: us{>ehi. Tudi članek o obisku v stockholmskem inštitutu je vred- no prebrati. Marsikdo bo našel v članku o ropotii navodilo, kaj naj stori, da ga bodo v stanovanju čim manj motili ropot in šumi. Gospodinje vedo, da je pri nas zelo težko dobiti razne čistilne pripomočke. Članek o malih po- magačih bo dal spodbudo marsi- kateri goK.podinji, da si z delni- mi kombinacijami sama priipravi potreben pripomoček, obenem pa bodo m-isili iz članika sprejeli tudi tisti, ki se ukvarjajo z izdelavo takih priip>omočkov. Inž. Lajovic piše o tehnični opremi stanovanja, ki je oprem- ljeno s sodobnimi stroji in apa- rati. Vsi, ki se zanimajo za raztlične servise v okviru bodočih stano- vanjsikih sku'pnosti, bodo z zani- manjem preibrali prispevek o s!kjujpins'kfh pralnicah, njihovi opremi in obratovanju. V članku o jajcih piše stro- kovnjak o sestavi jajc, procesu staranja in kvarjenja jQ'jc, o pre- izkušanju kakovosti in o načinih s^hranjevanja. Povrtnina Čebula 60—70 din za kilogram, česen 120, fižol 60, krompir 12 do 14, petršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, zelje v glavah 20 do 25, korenček 40—50, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40, špi- nača 100, zelena 50, čebulček 400 do 500, motovileč 140, rdeče zelje 25, por 40, hren 100, regrat 140 dinarjev za kilogram. Žitarice in mlevski izdelki Koruza 40 din za kilogram, pše- nica 40, ajdova moka 50—60, ko- ruzni zdrob 50, oves 40, prosena kaša 80 din za kilogram. Sadje in sadeži Jabolka 80 dinarjev. Perutnina Kokoši 250 do 500, piščanci 300 do 600, jajca 11 din. Maščobe Mast 325 (uvož.), domača mast 400, zaseka 400 din za kilogram. Meso ' Goveje meso 260 din za kilo- gram, teletina 300, svinjsko meso 400 din, KMETIJSKA STROJNA POSTAJA V PTUJU Kmetijsika strojna postaja Ptuj, ki se je že vselila v svoje novo- zgrajene prostore, je v letošnji spomladi! uspela povečati svoj strojni park z novonabavljienimi traiktcrji znamke »Fergeson« ter potrebnimi priikljuoki. Podjetje je do sedaj v glav- nem razpolagalo s težko meha- nizacijo, buldožerji in goisennčarji za obnovo kmetijstva, predvsem vin^ogradov, plantaž 'in meliora- cijskih del. Kakor omenjeno, bo sedaj Kmetijska strojna postaja, izpo- polnjena s F>otrebno kmetijsko mehanizacijo, lahko posegala v vse faze agrotehničnih del v dr- žavnem, socialističnem in zaseb- nem sektorju. Podjetje bo predvsem oprav- ljalo usluge s sledečimi strojno- kmetij-skimi deli, in to: oranje, brananje z navadno in krožno brano, kuiltiviranje, košnja, žaga- nje drv, izkop krompirja, škrop- ljenje, žetev in milačev s kom- bajni, rigolanje, planiranje in drugo. Za izvedena dela bo podjetje jamčilo, da bodo kvalitetno in pravočasno opravljena. Ker so so spomladanska dela že pričela se priporoča naročnikom, da po- bite z naročiili, da bodo dela pra- vočasno izvršena. ŽIVINSKI SEJMI V PTUJU 1. in 2. APRILA 1958 Dne 1. aprila 1958 je bilo pri- gnanih 142 konj, 118 krav, 64 te- Hc, 28 volov in 5 bikov. Od tega je bilo prodanih: 65 kon, 46 krav, 24 telic. 6 volov in en bik. Cena pri konjih je bila od 30 do 100 din za kg, pri kravah od 40 do 140 din, pri telicah od 100 do 140 din, pri volih od 100 do 140 din in pri bikih od 100 do 140 di- narjev za kilogram. Dne 2. aprila je bilo pripeljanih 141 svinj do dveh let in 153 odoj- kov. Od teh je bilo prodanih 81 svinj do dveh let m 64 odo j kov. Cena pr svinjah je biila od 180 io 220 d.n za kg :n or od'^ik:h od 3500 do 4500 din kos. Moi ostane h^ed namk Ptur z nižJii UilliKliy Doma sem iz bližnje ptujske okolice, tako rekoč Ptujčan. Paz- ljivo spremljam razvoj m napre- dek našega mesta. »Mesto« pra- vijo Ptuju VSi prebivalci bližnje in daljne okolice, in to po pra- vici, saj je Ptuj najstarejše me- sto v slovenskih tleh. V rimskih časih je bil Ptuj (Petovio) večji m pomembnejši kot Ljubljana (Emona) in Celje (Celeia), pa tu- di pozneje, ko je bil Maribor še malo naselje, je bil Ptuj važno mesto. No, danes so Ptuj prehitela v razvoju vsa prej navedena me- sta. Ptuj je danes malo podežel- sko mesto, ki je v razvoju naše nove socialistične stvarnosti iz- gubil tradicionalno okrajno uprav- no funkcijo in z njo vred vrsto raznih ustanov, ki so se spojile z mariborskimi. Nič zato. Na tej važni prelomnici našega družbe- nega razvoja gledamo na naše mesto z novih vidikov. In teh novih vidikov je precej. So nižji in višji. Jaz sem zadnjič, ko sem bil v mestu, videl Ptuj z nižjih perspektiv, to je: na ulici, v tr- govini, v gostilni in pisarni. Ce sem gledal s te nižje perspektive nekoliko kritično, mi ne zameri- te; imam tako žilico. Skušal pa bom biti konstruktiven. Najprej sem šel v Delikateso. »Rad bi tak rdeč kozarec iz ba- kelita, kakor ste jih imeli pred nekaj dnevi v izložbi.« Prodajalka mi je fHrinesla ene- ga. »Koliko, prosim?« »Poslušaj,« se obrne prodajal- ka k svoji tovarišici, »po čem so ti kozarci? Ali niso po 95?« »Po 92 so. se mi zdi,« odvrne tovarišica. »Oprostite,« pravim jaz, »pred nekaj dnevi je bil v izložbi na njih hstek, kjer je bilo napisano 90.« »A tako,« pravi prva prodajal- ka malo v zadregi, »potem bo že 90.« In sem plačal 90. Imel sem opravek tudi v pi- sarni. Tudi tu sem čakal. Usluž- benka se je pogovarjala po tele- fonu: »Ti greš danes že ob enih domov, kaj ne? Kdo mi je pove- dal? Ni važno. Torej poslušaj! Bodi tako dober — ja? — pa nama otrebi motovileč, pa krom- pir deni kuhat, drugo bom že jaz, danes sem kupila teletino. Bodi enkrat tako dober. Ja?« Torej telefonski pogovor med že- no in možem, kako bosta pripra- vila kosilo. Ta pogovor je trajal pet minut. Vmešal sem se: »To- varišica, samo kratko pojasnilo, prosim!« »Moment, takoj bom,« je prijazno odgovorila. In pokli- cala še neko drugo številko. Ne vem, če je bil tudi ta pogovor tako nujen in uraden, ker je šlo za neko »Damo s kamelijami« in vstopnice, kar je trajalo še pet minut. Nepotrpežljivo sem čakal konca. Ko je bilo končano, se je uslužbenka z najljubeznivejšim nasmehom obrnila k meni. Bil sem razorožen. Kaj hočemo, ta- ko se godi. Nisem imel več opravkov, pa sem zavil v Evropo. Sedel sem k marmornati mizici med dvema oknoma. Dolgo sem čakal, da je prišel Franček. Pa nisem prav nič nevoljen nanj. Točilno mizo so kar oblegali stoječi gostje. Toliko jih je bilo, da sta Franček in tista prikupna deklica, ki mu pomaga, komaj zmogla vsem po- streči. Sedeči gostje smo seveda čakali. Dobil sem svoja dva deci in gledal tri kvartopirce ob oknu. Bili so zelo mladi, eden jih prav gotovo ni imel več kot 15. Vajen- ci ali kaj. Pili so liker in vino. Hm, kaj le delajo ti fantje ob de- lavniku ob treh popoldne v ka- vami ? Ali sem res že prestar, da bi se lahko vživel v to novodob- no vzdušje? V tem premišljeva- nju me zmotijo še trije taki mladeniči, ki so prišli v kavarno in obstopili kvartopirsko mizo. Kar v suknjah in pokrivalih so stali tam in s primernimi vzkliki spodbujali ali omalovaževaU vse igralce. Eden je bil obrnjen s hrbtom proti meni tako tesno, da mi je z rokavom zimske suknje skoraj prevrnil kozarec. »Fantje, ali ne bi malo sedli,« jim pravim prijazno, »preveč mi zaslanjate mizo in še kozarec z vinom bi mi skoraj prevrnili.« Pa ni nič po- magalo, kar sem jim rekel. Le tisti najbližji se je odmaknil morda za pet centimetrov. Menda ni.so imeli denarja, da bi kaj na- ročili. Plačal sem in odšel Po ulici grede sem premišlje- val, kar sem doživel. Kar m- švistne nad glavo debela snežna kepa. Pogledam: na drugi strani uUce je stala gruča dijakov, 12- do 14-letnih. in obmetavala hišne številko 26 v Prešernovi ulici s kepami. V eni kepi je bil gotovo večji ali manjši kamen, ker je uboga pločevinasta tablica nemilo zastokala. V prvem nadstropju se je odprlo okno m na dečke se je vsul plaz karajoč^h besed. Dečki so le počasi in obotgvljaje se odšli i^a? na sem mahnil proti domu. Ferdinand Kukec.