Št. 353.
V Ljubljani, ponedeljek dne 20. februarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani ia Trst« 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu nesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •eioietno K 18'—, polletno K 9"—, četrtletno K 4 50, ■tesečuo K 150. Za inozemstvo celoletno K 28’—. t	Telefon številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	liven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročaiaa »pravni®**« Nefrankirana pisma se ne sprejemaj«, rokopisi se a« vračajo. Za oglase se plača: petit vrati 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 38 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Mizerija našega gospodarskega položaja.
Žalostne so naše gospodarske razmere. Splošna denarna kriza je spravila tudi naše posojilništvo v zagato. Začetne slabosti, otročje bolezni zadružništva so baš radi tega nastopile po domovini epidemično. Posamezne nesolidne, nereelne manipulacije v zadrugah so z vso silo bruhnile na dan.
Prizadeti so poedini in le nekateri zavodi, a najhujše in najmočnejše trpe v tej krizi klerikalni instituti.
Žalostno znamenje sedanjega časa in posledica brezdomovinske klerikalne politike pa je, da je nastal v zadnjem času med Slovenci bratomoren boj na gospodarskem polju.
Nemci, Italijani se nam smejijo, vlada se raduje, ker vidi, da si Slovenci sami kopljemo grob in da sami opravljamo zanje opravilo gro-bokopov.
So med nami ljudje, ki trdijo in pravijo, da je treba obsojati medsebojne gospodarske napade v slovenski javnosti, pa naj prihajajo od te ali one strani. V t e o r i j i je to načelo čisto pravilno in ideal vsakega narodno čutečega človeka je in bi moral biti gledati na to, da se narod gospodarsko jači, ne pa slabi.
V	praksi in v praktični politiki pa ne odločujejo ideali, ne želje, marveč moč in sila.
Proti gospodarju, ki ima moč in silo v rokah in jo z vso brezobzirnostjo in brezsrčnostjo izvaja ni drugega sredstva kakor brezobziren odpor, ali pa naj-ponižnejša in absolutna vdanost.
Ravno tako je tudi v slovenski politiki. Klerikalci so prišli z neumnostjo svojih volicev in s sleparijo do moči. Na neču ven način izrabljajo sedaj to moč. Nobeno sredstvo ni dovolj umazano, nobena stvar preostra, ki bi jo ne porabili v boju zoper naprednjake.
Ako nočemo naprednjaki vreči puške v koruzo pred klerikalnimi nasilneži, moramo odgovarjati na klin s klinom!
Po septembrskih dogodkih je cela slovenska in tudi nemška javnost z gotovostjo pričakovala, da bodo Slovenci začeli složno postopati in vsaj na gospodarskem polju edinstveno delovati.
In kdo je bil tisti, ki je izrabil položaj, izdal narod in se prodal .Kranjski šparkasi"?
A ne samo tol Klerikalci, odkar imajo moč, negujejo Nemce, podpirajo vlado in poskušajo na vse načine, da bi naprednjake popolnoma ubili. Na gospodarsko polje so ravno oni zavedli političen boj, misleč, da z uničenjem naprednih organizacij zamre tudi napredna politika.
.Domoljub* je prinašal posebne priloge, ki so imele naravnost boj-kotno tendenco napram naprednim gospodarskim organizacijam. Duhovščina in drugi klerikalci na deželi so po hišah agitirali zoper naše gospodarske organizacije.
Vprašamo: Kako mogoče klerikalce pri takem brezvestnem početju spraviti k pameti in k poštenju, če ne s silo, če rie s protigonjo.
Žalosten in pomilovanja vreden boj je nastal in naši klerikalci nosijo zanj odgovornost že zato, kar so ga povzročili. Oni so pa zanj odgovorni tudi zato, ker leži na njih vsa politična odgovornost v deželi.
Če niso, pa bodo še prišli do prepričanja, da naprednega gibanja tudi med Slovenci ni mogoče zatreti. Prišli bodo, če še niso, da s pobijanjem naprednih gospodarskih organizacij sebi najbolj škodujejo. Uvideli bodo, če še niso, da je vsled njihovega brezvestnega gospodarskega hujskanja postalo naše ljudstvo napram vsem gospodarskim organizacijam nezaupno.
Klerikalci kot gospodarji Kranjske ne morejo biti, če tudi so brezvestni, tako neprevidni, da bi v svojem lastnem Interesu ne poskušali vsega, da rešijo v naši deželi gospodarsko krizo.
Mi celo pravimo, da klerikalci sebe in svoje gospodarske organizacije, ki stoje pred polomom, edinole na ta način rešijo, ako preskrbe iz lastne lnicijative od države ali od dežele primerna posojila za asanacijo propadlih in propadajočih gospodarskih zadrug.
Lasten profit veleva to klerikalcem. To je dolžnost klerikalcev, ki imajo sedaj v deželi vlado in vso odgovornost!
V	sobotni večerni seji deželnega zbora so klerikalci sicer potom poslanca Jarca .reševali" naše gospodarsko vprašanje. .Reševali" so ga seveda čisto po klerikalno. Iz vseuči-Hškega fonda so vzeli za klerikalno Zadružno zvezo brezobrestno posojilo in vseučiliškega fonda in sicer
700.000	K. To je brezvestna lurnpa-prija v škodo slovenskega vseučilišča in spet kaže, kako malo je klerikalcem v resnici za slovensko vseučilišče.
Če bi klerikalci bili pošteni, bi postopali drugače. In Glavni posojilnici so klerikalci v isti seji .velikodušno" dovolili samo borih 50.000 K. To je druga brezmejna lumparija, to je pesek v oči. Kajti bagatela 50.000 K skoro ni vredna, da bi človek o tem govoril.
Ti dve stvari nas naravnost izzivata, da jih pojasnimo po zaslugi obširneje. Kdor še ni popolnoma slep, temu se morajo vsaj zdaj odpreti oči.
O	najnovejših klerikalnih lumparijah bomo še obširneje govorili.
Iz zasedanja dež. zbora Kranjskega.
Ljubljana 18. svečana.
Iz nočne
seje deželnega 18. svečana.
zbora dne
Večina poslancev je med polurnim odmoru ostala deloma v dvorani, deloma pohajala zunaj po hodniku. Debatiralo se je živahno o odsekovem, oziroma posl. Jarca poročilu. V poročilu stavljeni predlogi, zlasti oni glede deželnega jamstva za deželno zadružništvo se smatrajo vobče kot v tej splošni gospodarski krizi dobrodošla pomoč v povzdigo točasno že tudi na zunaj popolnoma uničenega kredita. Čujejo se pa tudi pesimistični glasovi, ki menijo, da je vse to le zopet klerikalen manever v prilog klerikalnim nadam za občinske volitve. Isti glasovi se tudi boje, da deželni odbor z vresničenjem stavljenih predlogov prevzame nase breme, ki bode po dosedanjih izkušnjah pri klerikalnih zadrugah prej ali slej vsem zadružništvom vred privedlo do splošnega deželno-gospodarskega — poloma. No, bomo videli!
Seja se nadaljuje.
Smo imeli prav, da smo poročilo za včerajšnjo številko zaključili s prekinjeno sejo. Šukljejeva polura se je tudi to pot odebelila za celo uro. Seja se je nadaljevala šele ob 8. uri. Grof Barbo otvori splošno razpravo o zadružništvu. .Da se omeji politični upliv naj bi v deželno zadružno zvezo stopili zastopniki vseh političnih strank. Vseučiliški fond pa je .ein toter Fond". Ima tudi pomisleke, da bo ono 2 miljonsko deželno jamstvo ljudi zapeljalo k lahkomiselnosti. Za njim govori
Dr. Tavčar.
Protestira najpreje, da so se taki važni predlogi spravili v razpravo v deželni zbor, ki je bil sklican le za en dan in to le za določeni dnevni red. Šuklje bi moral pravilno postopati vsaj tako strogo kot to stori napram napredni manjšini. Predlogi so prišli na dan v taki obleki, da se pri rojstvu ni moglo vedeti, kaj pravzaprav hočejo tisti, ki so jih porodili. Kaj je Jarc predlagal sedaj, to je vse drugo kar je dr. Šušteršič dopoldne. Ti predlogi posegajo globoko v deželno gospodarstvo, vsaj niti ne vemo, kako bo z deželnim proračunom. Igrate z miljoni, a niti stari dolgovi niso pokriti. Napredna stranka bo glasovala za 1. in 7. predlog. (Proti grofu Bar-botu): Zagovarjali ste Kranjsko hranilnico, obenem pa ugovarjali proti politiki v zadrugah. Tako nasprotje! Kdo pa uganja hujšo politiko kot ravno Kranjska hranilnica, ki še danes noče priznati slovenskega napisa. (Dr. Eger: Če pride slovenski napis zraven, ali pojenja boj proti nji?) Govornik hoče imeti celoto zastopano v deželnem zadružništvu, ne le zadruge S. L. S. Odločno protestira, da bi se izrabljal
vseučiliški zaklad v znesku 700.000 K brez najvišje sankcije. In če hočete za Zadružno zvezo žrtvovati 700000 K, bi jaz želel da bi bili to posojilo povsod drugod Iskali, le ne pri vseučiliškem fondu. Vi veste, kaj se je na Dunaju zgodilo zato pustite ta fond pri miru. Sicer ste na slovesen (?) način popolnoma pokopali vpračanje slovenskega vseučilišča. (Hrup, klerikalci se razburjajo, glavar zvoni). Stvar o teh predlogih naj se predloži dež. odboru v pretres, potem šele naj se predloži dež. zboru. Vi hočete z naglico doseči, kar se s treznim premislekom doseči ne da. Govorniku čestitajo). — Za njim popravlja in se kot kača izvija politična jegulja
dr. Šušteršič, ki je proglasil pl. Šukljeja za resnega (!) prijatelja slovenske univerze. Ogorčeno pa je dr. Triller zavrnil dr. Šusteršičevo nesramno očitanje, da so slovenski napredni poslanci sistematično kompromitirali vprašanje slovenskega vseučilišča. (Splošni hrup.)
dr. Triller je energično pobijal izvajanje fdr. Šušteršiča. Javnost mora misliti, da Zadružna zveza brez tistih
700.000	K sploh ne moreveč eksistirati. (Klerikalci so v zadregi.) Hudo mora biti tudi tisti vladiki, ki je pri svojem v prihodu v Ljubljano, raz okno klical: .Živela slovenska univerza!" a danes pa mora biti navzoč pri pogrebu iste. Govornik predlaga končno, da naj se pomožni akciji za .Glavno posojilnico" dovoli 100000 K. Govorili so še: dr. Lampe, Barbo, dr. Krek.
Velikanski š k a n d a 1 i n h r u p radi profesorja Reisnerja.
Ko je dobil končno besedo Jarc kot poročevalec, je začel po strani napadati profesorja Reisnerja, ki se ga pa ni upal imenovati, vedel pa je vsakdo koga misli. In ko je Jarc zaklical :	.Jaz tega profesorja
štejem med trote," je dr. Pegan zaklical: Kar povej ga z imenom! Profesor Reisner je to!
Takoj se je spoznalo, da je bila cela komedija namenoma inscenirana. Kajti takoj je pri klerikalcih zašumelo huronsko vpitje; Dopust ima, plačo in podporo vleče, po liberalnih shodih zabavlja čez nas. Ko je dr. Triller proti takim napadom nenavzočega ugovarjal, se je komedija šele pričela. Dr. Šušteršič je kot kak šnopsar na ves glas kričal: To je lump, to je tat! Sel je proti dr. Trillerju ter tam zopet ponavljal: da to je lump tat. (Klici vzadej: Lep načelnik stranke, ki nedolžne ljudi tako psuje, .fej". Škandal!)
Napredni poslanci so bili kar osupnjeni. Dr. Triller ki se je zavzel za napadenega Reisnerja je klical dr. Šušteršiču: .Fej to je barabsko!" .Sram te bodi napadati nenavzočega!
.Škandal!* Glavar zvoni, hrup postaja splošen. Ko se je razburjenje poleglo, so bili vsi odsekovi predlogi sprejeti.
V	dohodninsko komisijo je bil nato izvoljen posl. dr. Eger (preje posl. Bom).
Posl. Gangl je utemeljeval nujni predlog o zadevi betonske kleti gostilničarja Kobala v Idriji.
Po debati napram ugovoru poljedelskega ministrstva v zadevi lovskega zakona, je deželni predsednik ob 11. ponoči proglasil zaključenje deželnega zbora.
Iz slovenskih krajev.
Iz novomeške okolice. Pomanjj-kanje lesa. Naši nekdanji lepi gozdovi izginjajo kot sneg pred spo-mladnim solncem, Umikajo se pred stavbami vedno bolj se množečih kočarjev. Pa ko bi bilo le to. Toda že desetletja poje ostra sekira svojo uni-čujo pesem o izkoriščanju, oropanju naših nekdaj bujnih lesov po špekulativnih tujcih. Pod to pesmijo izumira gozd za gozdom ter se umika čem dalje bolj v težko pristopne oddaljene strmine. Komaj se sneg taja, že so na potu od daljne Italije in Južno Tirolskega cele karavane tujih delavcev, drvarjev, cglarjev, voznikov in podjetnikov. Ti ostanejo pri nas, dokler jih zopet novi sneg ne požene v njih južna domovja. Ob istem času pa romajo druge karavane naših domačinov od svoje grude proč, daleč tja čez morje. Da bi se za posekanimi lesovi skrbelo za nove nasade, o tem ni govora. Oblasti vidijo le malega kmeta, tega šikanirajo za vsako malenkost Zdaj se je gozdarski nadzornik spravil celo nad voznike, ki vozijo iz okolice v mesto drva za kurjavo. Poizveduje se, koliko voz je kateri izvozil zadnja leta v mesto na prodaj. Ljudje postajajo boječi, mislijo, da jim nalože novih davkov za prodana drva. Posledice teh šikan občutijo zlasti ubožnejši sloji v Novem mestu.. Na piko so vzeli gospodje od glavarstva tudi voznike, ki kupujejo drva zunaj po 4 K 60 v meter, da jih potem z vožnjo in delom vred prodajajo po 7 K. (Skoraj neverjetno. Op. ured.; Naj bi se bili gospodje pri glavarstvu že pred leti pobrigali za barbarsko uničevanje gozdov od strani tujih špekulantov, tedaj bi novomeška okolica kljub naseljevanju danes ne bila tako ravna na lesu za obrt in kurjavo. Dočim se še danes celi vagoni lesa izgubljajo proti Trstu, je domači obrtnik primoran za najnujnejše potrebe naročati les od dru-drugod. Kdo trpi tudi te posledice? Obrtniki in občinstvo. Prvi, ker jim uhaja tuja konkurenca na njih delokrog, občinstvo, ker mora vse dražje plačati. Teh razmer uiora biti konec, za to skrbite, za vse drugo nepotrebno skrbeči gospodje, pri novomeškem okrajnem glavarstvu.
LISTEK.
MICHEL ZŽVACO:
Most vzdihljajev.
Roman i* starih Benetek.
ki
je komaj
mu je
Glasno je zasopel ter si z roko otrl mrzli znoj, preplavljal čelo. Bil je bled kakor smrt, in Roland ga spoznal.
Polagoma pa je obsojenec zbral svoje moči in misli. Tisti »bčutek skrajne groze, kakršna razkraja človeško bitje, ki mahoma začuti bližino uničenja, je izginjal, in spet je zmagovala njegova silna, surova živahna natora.
— Umrl boš! je povzel Roland.
— Da, umrl! ... A zakaj me tako gledate? . . .
— Pričel si mi bil pripovedovati istorijo, je dejal Roland, ■e da bi odgovoril njegovemu vprašanju.
— Istorijo? je zajecljal obsojenec.
  Da ... o tisti nesrečni rodbini, ki se ima zahvaliti tebi,
da je bila uničena, razkropljena, zadeta od nezaslišanega t°rj* • ■ •	~ .
— To je res! . . • To je res! . . .
— Očetu so izdrli oči, kajneda? In mati, ali ni res, je umrla ®d žalosti? Sina so vrgli v podzemeljsko ječo! Zaročenka . . . ah» povej . . . govori ... kaj je bilo z zaročenko? . . .
— Oh! je jeknil obsojenec z grozo, človek bi dejal, da že veste vso to prežalostno povest! . . . Kdo ste? . . . Kdo pa •te? ...
— To še izveš I ... A zdaj govori, in povej najprej ti sam
—	kdo si? . . .
Jaz sem razbojnik Skalabrinol je dejal mož in zaškle-petal z zobmi.
— Skalabrino? je menil Roland, iztikaje po svojih spominih. Skalabrino? ... Sicer pa, kaj je do tega, na vse zadnje? ... Torej, povej mi resnico! Kaj li je bil storil dož Kandiano, da si pomagal Desetorici uničiti ga? Kaj ti je storila Silvija? Kaj ti
In kaj sem ti storil jaz? Povej, lupež!
je storila Leonora? .
Govori!	. .	. . , ,
Roland je bil prijel Skalabrina za roko m mu jo je tri v
svoji desnici.	y .	.	, . .
Čim je obsojenec poslušal njegova vprašanja, ga jc gledal izprva z osuplostjo, nato z grozo, in nazadnje z obupom. Ob zadnjih besedah Rolandovih se mu je ulil iz razširjenih oči dvojen potok solza; zgrudil se je na kolena in udaril š čelom po kamenitih ploščah. In izmed njegovega ječanja In ihtenja je Roland začul besede, jecljane z glasom brezmejnega obupa:
— Oh, zdaj vas spoznam! Vi ste gospod Roland! . . . Oh, to pomeni prokletstvo, da se mi prikazujete na smrtno uro! ...
Nekaj minut je bila vsa ječa polna plakanja presenečenega bandita. A tudi Rolanda je izpreletelo ob njegovih zadnjih besedah. To je bil pozabil! Ta človek je bil obsojen, da čez nekuj ur umre. Strašna jeza, ki se je kuhala v njem, je mahoma upadla. Zasmilil se mu je. In čuvstvo usmiljenja se je začrtalo na njegovem obrazu.
— Vstani, je dejal sočutno.
— Oh, gospod, je zaječal obsojenec, iz vašega glasu spoznavam, da mi vnovič odpuščate I . . . Zakaj ste tako dobri 1... Zakaj me niste ubili na nabrežju Olivolskega otoka, takrat, ko ste me imeli pod svojim bodalom! . . .
Prizor, ki ga je omenil Skalabrino, sc je zdajci obnovil pred Rolandovimi očmi. Spoznal je orjaka, katerega je bil podrl na tla, pa mu je prizanesel.
— Daj, je izpregovoril, pripoveduj mi vse, in nikar ne
laži I	.	,	.	.
Sedel, ali bolje, počenil je poleg Skalabrma; z nagubanimi obrvi in napetim lukom se je pripravil, da pronikne v tajnost svoje nesreče.
Skalabrino ga je gledal z divjaško plahostjo na obrazu.
— Gospod, je dejal žalostno, na svojo smrtno uro ne znam agati. Sicer pa vas zagotavljam, da sem se prebridko kesal!
— Kesal si se? . , .
— Da, prekasno, to je res, a prisegam vam, da je bilo moje kesanje odkritosrčno. Rodilo se je že v tistem trenotkn, ko ate mi vi dejali: »Nisi se bal, zato ti prizanašam!• Odtlej bi bil
pripravljen umreti za vas ... Ali se spominjate, da sem hote govoriti z vami . . . toda vi, vi me niste hoteli poslušati 1
— Res	je, spominjam se,	je dejal Roland ter si potegnil z
roko preko	čela.	In kaj	bi	mi	bil povedal, če bi te bil poslušal?	,
— Povedal bi vam	bil,	gospod,	da	je	tista ženska .	. .
tista, ki ste	jo vi rešili .	. .
— Kurtizana?
— Da,	ona!	Vidite,	ona	nas	je bila najela in nastavila na
tistem kraju,	da bi	se vas	polastili.	Toda naročeno nam je bilo,
naj vam ne storimo zlega ...
— Le pripoveduj dalje! je dejal Roland, videč, da se bandit obotavlja.
— Ta ženska je brez dvoma hotela videti, kako izpolnimo njeno povelje. Prišla je tudi sama tja! Moji ljudje so jo videli, in njeno lepotičje jih je pripravilo v skušnjavo. Naskočili so jo, in ona je zakričala; ostanek vam je znan . . . Cesar pa vi, gospod, ne	veste, je to,	kar	se	je zgodilo	po	vašem odhodu.;.
Drugi dan	se je imela	vršiti	vaša	zaroka ... ali se spomi-
njate? ...
— Da, spominjam se! je dejal Roland, obdelovaje si prsi z nohti, da bi zadušil duševno trpljenje s telesno bolečino.
— Dobro, tisto noč torej, potem, ko ste vi odšli s Kurti-zano, je pristopil k meni človek, ki mi je dejal: ,Ti si Skalabrino; obsojen si na smrt; nagrada je razpisana na tvojo glavo. Ali hočeš doseči svoje popolno pomiloščenje? Ali hočeš, po vrhu te kupčije, zaslužiti mnogo zlata? Vse to zavisi samo od tebe.*
—	.Kaj moram storiti?* sem ga vprašal. — .Jutri zvečer pridi na trg Svetega Marka in privedi s seboj čim največ ljudi, ki naj kriče na ves glas: Živel Roland Kandiano!* — .Bogme! sem dejal, če ni treba drugega, kakor kričali: Živel Roland Kandiano 1 je delo pošteno. Križi bom iz dna srca, tudi če mi nihče ne plača . . . .— Potem je vse dobro! je dejal možak . . .*
— Kak je bil ta človek? je vprašal Roland, zadihavaje se.
— Tega, gospod, nisem nikdar vedel!
Roland, ki je bil napol vstal, da bi bolje slišal ime tega človeka, se je zrušil nazaj na kamenite plošče in je dejal: /
— Nadaljuj I . . .	(Dalje.)
Splošni pregled.
Nevarnost na Balkanu raste od dne do dne. Evropska javnost je že navajena, da vsako pomlad diši o vojni na Balkanu. Tudi letos strašijo balkanske razmere. Mladoturški komite pritiska z vso silo na porto, da naj napove ultimatum Bolgariji in Grčiji. Obe državi bi morali tekom 14 dni j odpoklicati svoje čete in oborožene trume iz Macedonije. V Carigradu skušajo ugoditi tem željam, toda zadržuje jih položaj v Yememu, v Arabiji in v Aziji sploh. Kakor se čuje, se vkljub temu že skrivaj pripravlja Turčija na boj in bo obrnila svoje sile proti grško bolgarski meji.
Položaj v Yemenu je neizpre-menjen. Da bi se javnost ne razburjala, poročajo carigrajski listi sem in tam o kaki turški zmagi, v resnici pa se Turkom slaba godi. Središče turške vojske Asier Ebah so Arabci napadli in so bili baje odbiti z izgubo 400 mož.
Stavka na petrograjskl univerzi.
Ker je bilo dijaštvo razburjeno zaradi policije, ki je bila na univerzi, je vlada odpoklicala iz notranjih prostorov in je zasedla vse vhode in izhode. Študentje so se izrazili, da ne bodo prej mirovali, dokler policija popolnoma ne odide. Ker se to ni zgodilo so študentje motili tudi rektorjeva predavanja, pri čemer so se posluževali smrdljivih snovi. Policija je vdrla zopet v univerzo in je prijela 20 študentov. Študentje so začeli burne demonstracije in so zahtevali, da se dijaki ki so zaprti, izpuste. Nekega profesorja, ki je še predaval so s silo izgnali iz dvorane. Profesorski zbor je imel sejo, na kateri je sklenil naprositi naučno ministrstvo, da odpokliče policijo z univerze. Doslej je zaprtih 410 dijakov.
Rusija zasede zopet pokrajino Ili na kitajskem Turkestanu. To se je moralo zgoditi z ozirom na to, da Kitajska ne drži mirovne pogodbe z
1.	1881.
Agitacija proti Italiji je bila zadnji čas tako velika, da je min. zun. zadev di San Giuliano izdal okrožnico na vse diplomatske zastopnike Italije ter opozarja na gonjo, ki se godi pod pretvezo, da je v Italiji kolera. Lansko leto so se res pojavili posamezni slučaji, danes pa o bolezni ne more biti govora. Ljudje, ki jim je letošnji jubilej Italije trn v očeh, so porabili to kot sredstvo za agitacijo, ker hočejo s tem odirati tujce, ki bi sicer prišli na jubilejne prireditve v Italijo. V okrožnici naroča di San Guiliano, da se svetu položaj pojasni, vsi javni funkcionarji pa morajo strogo paziti na snago in zdravje do mestih.
Portugal. V Oporti so imeli katoliki nek shod. Po shodu so hoteli prirediti demonstracije, kar je izvalo odpor ljudstva, ki je začelo kričati in piskati. Neki katoličan je na to vstre-lil in je ranil nekega človeka iz ljudstva, na kar je razburjena množica planila s palicami nad klerikalce. Klerikalci so se spustili v beg, dočim je meščanska množica šla pred redakcijo klerikalnega časopisa, kjer so nastale velike demonstracije. Streljalo se je z obeh strani. Policija ni mogla vzdržati miru. Množica je vdrla na to v prostore klerikalnih družb in je razbila opravo. Mestni upravitelj je de-misijoniral.
Reproclteta med Združenimi državami in Kanado. Predsednik Taft je izrazil svoje začudenje nad tem, da je Clark mogel carinski pogodbi pripisovati le samo političnega značaja ali celo to, da namerava Unija Kanado anektirati. Taft je sam pismeno izjavil, da ni na nobeni strani političnih namenov.
A1I nemške marke ali ruski rublji? Med časopisom »Galičanin"
MALI LISTEK!
Slov. deželno gledališče.
.Voznik Henšel."
Igrokaz v petih aktih — Spisal Gerhart Hauptmann, poslovenil Fran Kobal.
Peterodejanski igrokaz .Voznik Henšel", je charakterna in milieujna študija. Hauptmann se predstavi v duhu zopet nazaj v leta svoje mladosti, v šleško zdravilišče, v hotel, ki ga pozna tako dobro. — Zdi se, kot da se je hotel avtor potopiti v svojo preteklost in se, rekli bi, nekako otresti onih figur, ki so se mu bile vtisnile v spomin.
Da temelji žalostna zgodovina Henšlova na spominih, bi sicer lahko sklepali tudi iz tega, ker je orisal Hauptmann že v svoji znani noveli .Čuvaj Tiel" čisto podoben cha-rakter, ki ga tudi doleti podobna usoda kakor Henšla.
Vsakdo je pač videl v svojem življenju ljudi, katerih telesna moč stoji v nasprotju s slabostjo volje; takšne ljudi vodijo in vladajo celo življenje drugi, navadno ženske. Taki značaji nam pravzaprav niso kdo-
in ,Dilo“, ki oba izhajata v Lvovu je nastal v zadnjem času hud boj. Gali-čanin je glasilo starih Rusinov. .Dilo glasilo Ukrajincev oziroma rusinskih radikalcev, da so podkupljeni z nemškimi markami zato da delajo proti rusko separatistično politiko, Dilo pa očita starim Rusinom, da so podkupljeni z ruskimi rublji zato, da širijo svojo rusofilstvo.
Papeževo zdravje je baje slabše nego pišejo listi. V Vatikanu se boje, da je položaj resen.
Asquith o irskem vprašanju. Na očitanja, da zavzema glede irskega vprašanja in komerule nejasno stališče je Asquith izjavil, da je politika vlade ostala neizpremenjena. Irsko vprašanje bi bilo rešeno le z irskim parlamentom in z upravo, ki bi bila odgovorna temu parlamentu v glavnih stvareh pa bi odločeval skupen parlament. Redmond se je o tem izrazil: irska stranka sprejema to izjavo na znanje. On je prepričan, da bi to pomenilo razrešitev irskega vprašanja. Irci se zavedajo da zmaguje njih stvar, toda otvoritev parlamenta bi pomenila zmago in bi ugodno vplivala na politične razmere.
DNEVNE VESTI.
Slabo se zagovarjajo. Sobotni »Slovenec" smo vendarle pripravili do tega, da je odgovoril na naše pisanje o klerikalnih sleparijah v trgovsko in obrtno zbornico. Njegov izgovor je pa jako jalov. »Slovenec" samo psuje dotičnega, ki so ga klerikalni kolovodje porabili za orodje pri volilnih sleparijah. To je stara navada klerikalcev, da pljujejo po ljudeh, ki so jih Izrabili in ki jih več ne po trebujejo. Če bi imeli klerikalci čisto vest, bi zahtevali od nas imena sleparjev in bi nam grozili s sodiščem. Tega se ne upajo, ker vedo, da pridejo takoj pod ključ, čim bi zanje državno pravdništvo izvedlo. Potem bi še marsikdo moral odložilo podpred-sednlštvo! Nam ni treba dokazov, za klerikalne sleparije kupovati, ker je dovolj zanesljivih prič, ki bodo vse zastonj resnično potrdile. Prišli bodo na dan vsi že zdavnaj mrtvi ljudje, vsi poslovodje, katerih še krstili niso, ki pa so »oddali" glas za trgovsko in obrtno zbornico. Klerikalni sleparji kar lepo tiho! Sicer pa, ali se klerikalci ne otresajo vsled naših notic že enega najuglednejšega svojega pristaša, češ: .Sedaj se pa zagovarjaj, kakor veš in znaš!" Nehvaležnost je plačilo sveta. Kaj ne gosp. Kr e g a r ?
Shod volilcev in volllk priredi napredno politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj v četrtek, dne 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni »pri Turku" Streliška ulica št. 20. Somišljeniki in somišljenice, udeležite se shoda zanesljivo polnoštevilno. — Odbor naprednega političnega in gospodarskega društva za poljanski okraj sklicuje sejo na pon-deljek ob 8. uri zvečer v gostilni pri Cuzaku, Poljanska cesta št. 48. Odborniki, pridite k seji zanesljivo!
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek gostuje gdč. M. Sima-novska, operna in operetna pevka kr. zemalj. kazališta v Zagrebu in sicer v veliki subretn? ulogi Gonde van der Loo v Fallovi opereti .Ločena žena". Gdč. Šimanovska je bila člen novega mestnega gledališča na Kralj. Vinogradih (Praga) in je že dve leti su-breta v Zagrebu. Izvrstne kritike v hrvatskih listih o tej pevki, ki je elegantna oseba, polna šika, nam obetajo za jutri velezanimiv večer. Predstava se vrši za p ar-abonente.
Slovenski javnosti! Odbor .Podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Pragi" se obrača z nujno
vekaj sympatični; če bi stali na strogo moralnem stališču, bi jih morali celo obsojati: okuženi so namreč vsled bolezni volje in sigurno ne prihaja nobenemu človeku na misel, da bi jih postavljal kot kak vzgled moške časti in moškega ponosa, Dokler seveda ni določeno pravilo, da mora biti umetnost nekakšna zbirka živih eksemplov za različne moralne čednosti, toliko časa takšnih reprezentantov močnejšega spola v drami ne moremo odklanjati.
Voznik Henšel je torej študija o takšnih anomalijah volje, o slabostih značaja. Težak vzduh leži nad vso dramo; celo dejanje je žalostno v svoji natančni surovi naturalistiki.
Od prvih scen pa tja do zadnje, v kateri se Henšel obesi z vrvico svojega biča, potem ko je spoznal prevaro in nesramnost dekle Hane, ki je gospodovala nad njim in njegovo voljo, se nam kaže drama kot vedno naraščajoča, nepretrgana posledica odbijajočih,' žalostnih ali pretresljivih prizorov, brez prijetnega intermezza veselja in humorja, brez vsakega svetlobnega žarka, ki bi mogel prisijati iz kota. ki ni že poln bolesti ali greha,
Utis te Hauptmanuove drame ni nič manj strašen kot utis njegovega
prošnjo do slovenske javnosti, osobito pa do svojih bivših podpirancev in do vseh teh, katerim se je doposlalo letno poročilo o delovanju društva s položnico c. kr. poštne hranilnice, kakor tudi do onih vaških, tržkih in mestnih občin, ter okrajnih zastopov, na katere se je odbor društva s posebno prošnjo obrnil, da bi se vendar vsi ti blagovolili spomniti s kakšnim zneskom revne slovenske učeče se mladine na čeških visokih šolah v Pragi, katera trpi glad in zmrzuje, ker odboru društva nikakor ni mogoče ugoditi vsem prosilcem v taki meri, kakor bi bilo potrebno. Letos je za tretjino več prosilcev, nego je bilo lani, toda prejemkov je letos doslej imelo društvo za dve tretjini manje, nego lani za ta čas, iz česar je dovolj razvidno obupno stanje društva. Odbor društva si dovoli torej apelirati na slovensko javnost, da stori svojo narodno in človekoljubno dolžnost, ter tako olajša bedo slovenskega inteligentnega naraščaja. — Prispevki se naj izvolijo pošiljati po položnici c. kr. poštne hranilnice, ali po poštni nakaznici na naslov društvenega blagajnika: dr. Karel Šebeta, advokat Praga II, Spaleni ulice 9.
Slovenci v Ameriki za družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani. Poročali smo že, da je poslal g. Ivan Zupan, tajnik podružnice C. M. št. I. v New Yorku 1000 K, nabranih in vplačanih po podružnicah v Ameriki, kljub temu, da mnogi rojaki ne delajo stalno in mnogi štrajkajo, vendar so se ustanovile zopet tri C. M. podružnice, namreč Moon Run, Meadow Lands in Pittsburg, Pa. Živele C. M. podružnice v daljni Ameriki 1
Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko" se vrši v torek, dne 21. februarja, ob 6. uri zvečer v muzejski predavalnici (Rudolfinum).
Telovadno društvo Sokol II. prične zopet z obligatno telovadbo trgovsko-obrtnega naraščaja. Zatorej se poživljajo vsi vajenci, da zahajajo k telovadbi, ki se vrši vsak torek in četrtek od pol 8. do pol 10. ure zvečer v telovadnici na Cojzovi cesti. Apelu-jemo na vse gg. mojstre in šefe, naj ne branijo naraščaju pristopa v naše vrste, ter prosimo, da pripomorejo resnično do obilne udeležbe; dolžnost naraščaja pa je, da se odzove v velikem številu.
Veliki pustni korzo, ki se vrši na pustno nedeljo v hotelu »Union" ima naslednji red: Od pol 8. do 9. ure zbirališče skupin, mask in narodnih noš. Nato velika maškarada in ples na korznem trgu. Pred in popol-noči amerikanska ženska volilna pravica, t. j. pri vsakem drugem plesu volijo dame. Vsakovrstni nastopi in prizori s predpustnega korza. Ob polnoči velik sprevod mask, pri katerem sodelujejo vse tri godbe. Koncerti in mirozovi sodelujočih godb na trgu, veliki terasi in na balkonu. — Dekoracija korznega trga bode naravnost sijajna, delalo se bode |tudi z električnimi mnogobarvenimi eksperimenti. Tako bode letošnja Velika »SlavČeva* maškarada v vsekem oziru nekaj izrednega in vsestranske zabave nudeča prireditev in ni čuda, da se je med občinstvom samim razvila nepričakovana reklama, da drug drugega vabi, naj se gotovo udeleži tega velikega pustnega korza. Dokaz temu je tudi kinematograf »Ideal". Ravnateljstvo dela iz lastne inicijative izborno reklamo pri večernih predstavah, za korzo na kar opozarjamo. Povdarjamo, da je za nemaskovane toaleta promenadna ali,narodna noša.
Poroka. Poročil se bo danes na Igu gosp. Matija Lavtižar, mesar v Ljubljani z gospodično Ivanko Kra-marjevo. Bilo srečno!
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur*
prvega dramatskega dela »Pred soln-čnim vzhodom*. Junak se obesi, njegova prva žena umrje, njen otrok ji sledi v grob — govori še celo o nenaravni smrti — njegova druga žena ga vara na najnesramnejši način s pustolovcem Georgom, spodenim hotelskim natakarjem.
Tudi stranske osebe, družiua pevca Wermelskircha, ki je po izgubi svojega glasu postal gostilničar, njegova srdita zakonska polovica in lahkomiselna hčerka Francka, ne prinašajo nobenega žarka veselja, nobene svetlejše niti v temno tkanino. Hčerka Francka bi bila laho komična, ako bi ne aila njena nesmiselna in pač tudi malo prismojena veselost tako pretirano aričeča in bi ne nastopala ob čisto neprimernih prilikah, ravno v najresnejših nastopih, predvsem pa, cko bi ne videli,eda je ta deklica že kar namenjena, da se izgubi v resnosti življenja. Zdi se nam, da Hauptmann sploh preveč poglobi komične charakterje in s tem naravnost ubije komiko, katero zbujajo mnoge človeške posebnosti v površnem opazovalcu.
Značaj Hahe stoji plastično pred nami v vsej svoji surovi naravnosti. Samo ena poteza njenega bitja se nam zdi manj verjetna, manj prirojena,
v	Ljubljani. Sprejme se: 3 kontoristi, 2 potnika, 4 pomočniki mešane stroke,
1 pomočnik manufakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 3 kontoristinje, 1 blagajničarka, 6 prodajalk, 5 učencev. Službe išče:
2 knjigovodja, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 3 poslovodje, 2 potnika, 4 skladiščniki, 27 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železniške stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 13 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 11 kontoristinj, 12 blagajničark, 14 prodajalk, 5 učencev, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Modrci. Želja naših slovenskih dam se je izpolnila. Tudi v tej stroki obstoji sedaj domača tvrdka. Otvorila je trgovino z modrci in drugimi damskimi potrebščinami vdova Minka Kocjan na Sv. Petra cesti št. 18 v Ljubljani. Priporočamo jo kar najtopleje. Več glej današnji inserat.
Amerikanerije.
II.
Vidili smo sliko malo šolanega intelekta, kateri pa je v pravem času znal porabiti ugodne slučaje, postal je faktor, političen in družaben vamerik. mestu. Na stenah njegovega salona, v pritličju »Hotel Liberty", se vse svetli in blišči. Vse je iz mahagonovega lesa in mramorja, pod je iz mozaika in vse to se odseva v več metrov dolgom zrcalu pred katerim točijo snežno belo oblečeni »bartenderji* (natakarji) z demantom v srajcah, amerik. pivcem čez »connter" iz mramora dragoceno pijačo v malih čašicah.
Dvajset let je že mestni oče, mesto je zrastlo čudovito, in kontraktov vsake vrste je bilo obilo oddati. Ne daleč od mesta si je Janez Zavšesar
—	piše se zdaj John Ziczac, — kupuje veliko farmo na kateri izreja konje arabsko-angleške pasme in govedino Yerseyskega plemena. Kadar o-bišče farmo se pelje v avtomobilu — konje izreja le za šport.
Njegova žena je že davno umrla, njegovi otroci so postali veliki in reči se more, da jih je njegov denar dobro vzgojil. En sin je sodružnik pri tovarni za izdelovanje električnih potrebščin, drugi pa je postal odvetnik, kateremu se praksa od dne do dne poveličuje. Dve hčeri sta postale pravi in pravcati Amerikanki, šipke pa zdrave rasti, lepega obraza in gibčnega vedenja, oblečene elegantno in okusno. V vseh ozirih so ti mladi ljudje pravi Amerikani, slovensko sicer znajo govoriti, store pa to le če imajo služkinji »grinarki* (novo došli priseljenki) kaj povedati. Rojaki delavci ne hodijo v Hotel Liberty popivat, zdaj se tu shajajo večji del politikarji višje vrste — v elegantno tapecirani zadnji sobi, kjer je na vratih zapisano »Jefferson Club", pijejo šampanjec, igrajo za tisoče ter sem ter tje vtikajo v žepe debele zavitke bankovcev, katere je vsak našel »slučajno* v svojem predalu omare. Da, tudi v Ameriki se gode čudeži in nasledek je ravno tak kakor v naši mili domovini, namreč: nekaterim debele denarnice. Oh, Janez Zavšesar, excuse ipe, sir, mister Ziczac, kdo bi si mislil takrat, kosi še po slemenih doma krave pasel, da boš ti enkrat postal tako časten in mogočen Citizen v Ameriki in da si boš pridobil tako zaupanje, da te bojo počastili tvoji mestni soočetje s častno nalogo, posredovati med njimi in vrlimi podjetniki, kateri prejemajo dela za raznovrstne mestne stavbe. In tisti »Club Jefferson" in tista lepo zrezba-na omara s predali za vsakega uda, je tvoja ideja — bistroumni res smo
namreč tista pasebno močno povdar-jena erotika. Takšni značaji, pri katerih prevladuje volja, erotičnim slabostim navadno niso pristopni. Seveda je na drugi strani Hanina nesramna nezvestoba v naši drami naravnost potrebna, da spravi Henšla v obup: da bi pa ta erotika spadala k njenemu značaju, ne verujemo, kljub temu, da jo skuša avtor utemeljiti že od prvih nastopov dalje z razmerjem s hlapcem Francetom.
Kontrast k Hani je oseba glavnega junaka, voznika Henšla. V isti meri, kakor je trdosrčna in zvita ona, tako mehkosrčen in nenevaren je on. Potezo, ki je tako charakteristična za vse telesno močne ljudi, nahajamo tudi pri Henšlu; sočutje s slabimi, sočutje z otroci. Dokaz: mala Bertka, nezakonska Hanina hči, katero vzame k sebi. Dejstvo, da ni izpolnil obljube, ki jo je bil dal svoji prvi ženi, da ne poroči po njeni smrti dekle Hane, slaba vest, ki ga muči, fiktna ideja, da je sam kriv svoje nesreče, ker ni izpolnil svoje besede, tvori tragični preobrat v drami; pomanjkanje spanja m hatlucinacije, ki ga mučijo in naganjajo k samomoru, so pač posledice njegovega neprestanega premišljevanja in domišljije, da je kriv.
Tako nahajamo v tnj šleški koči
Slovenci. In čudeži se pri nas gode tako pogostokrat ker smo tako bistroumni — nekateri . . . množica, črna masa pa tako ne-konjsko pametna.
Pretok slovenske krvi v ameriški živelj se je v rodovini Zavšesarja v teku pol generacije izvršil, ker njego-
vi	otroci so si vsi izbrali svoje bolje oziroma slabše polovice iz vrst drugih narodnostij.
Potomci Amerikanov, kateri so se že pred več generacijami naselili v Ameriki, se ne pripoznajo tej mladi narodni mešanci, katera se je izcimila iz krvi raznih narodov, polnega a-merikanstva. In prav imajo! Le-ta iz evropejskih emigrantov izišla kri je le navidezna Amerikanska, oblika, šege, govorjenje, vedenje, vse to je našemljeno in ponarejeno amerikanski. Značaj, mišljenje in čutenje se pa še niso v njo tako vglobili, da bi se jih moglo imenovati »Jankee". Evropejski žulji in jarmi in njih posledice v prvi in drugi generaciji še vedno stopajo v značaju novih Amerikanov na površje, še-le tretja na ameriških tleh rojena generacija se more imenovati prava amerikanska. To je Amerikana učila dolga skušnja, — duševno po-dedovanje pa razjasnuje to. Te vrste politikarji, katere smo vpeljali do sedaj čital em, se večinoma rekrutirajo iz vrst Ircev in Nemcev, katerih starši so prišli v Ameriko; sploh je pa v novih industrijalnih mestih prav malo pravih Jankeetov.
Bav-bav in Boitatu Pepe s Kudeluga.
V	soboto dopoldne sem vstal že ob 9. uri dopoldne, kar sicer ni moja vsakdanja razvada, in sem odmerjenih in samozavestnih korakov, kakor se se spodobi pesnikovalcu, počasi korakal po levi strani Dunajske ceste gori proti kavarni »Evropi". Ljudje so me spoštljivo ogledovali in semtertja me je le kdo pozdravil. Neki mlad navdušenec — bog mu daj dobro na tem svetu, po smrti pa večno veselje v nebesih — je celo za mano zaklical »ziuja gospud Bau-baul". Ko lezem tako počasi ravno mimo Hribarjeve tiskarne, pa stopi iz tiskarne — kdo?
— nihče drugi kot slabo-, pardon slavnoznani Boitatu Pepe s Kudeluga. Še opazil bi ga ne bil, ko bi me Boitatu Pepe sam ne bil nagovoril. »Buga-dej! gospud Bau-baul Al maja kej cajta ? Rad b’ se z njimi kej pomenil" mi pravi. »Zakaj pa ne", mu odvrnem, »ravno nimam nobenega bolj pametnega opravka. Ampak najprej te moram malo ošteti: kdo pa ti je dal pravico, tako grdo po »Slovencu* mrcvariti naš lepi in blagodoneči slovenski jezik, kaj?" — Prou maja, te pravice mi m’ res ni nobeden dau, ampak — kaj čja? Kuga pa č’ma. Drugač na znam. Sluvenske bukle b’l maal berem; jest samo b’l pilde malam, pr’ pildeh se pa človek — sej veja — ne nauči ubene Šprahe. Sej m’ še iblan-ska Špraha težave dela!" — »Vidiš, Pepe, to ni noben izgovor, če ne znaš pošteno slovensko pisati, pa obesi pisateljevanje na kol in se drži raje svojih — kakor praviš — .pildov". Ampak brez zamere, Pepe", spominjam se, da sem par teh tvojih »pildov" že nekje videl — čakaj no, kje že to bilo?" — »U Jakupičumu pavlon* mi pomaga prijazni Pepe. — »Je že res."
Ampak brez zamere, Pepe, ko sem gledal tisle tvoje »pilde", me je kar zona obhajala. Zdi se mi, da je tvoja literarna umetnost ravno tako »velika*. kakorv tvoja slikarska. Ali mar ni res?"
— »Če pu pravic puvem, men se tud t’ku zdi. Pa kaj čja ? Jest t’ku na tem svet nimam nobene sreče. P’r .Sluvenc" sa me že zdavnej čist sit, in samu išeja, keku b’ se me znčb’l, mojeh pildu tud nuben na mara več k’pvat,
slaboten značaj, človeka, ki ne more hoteti in ne zna preračunati posledic svojih dejanj. Zato se tudi da omrežiti od okoliščin kakor z nekakšno zanjko, ki mu zadrgne vrat. Ravnotako kakor Johannes Vockerat, ali kakor mojster Henrik, ravnotako malo se zna tudi voznik Henšel odločiti za eno ali za drugo pot, ko pride do razpotja; okoliščine ga potegnejo na eno izmed teh potij. Misel, da je zapustil tisto drugo pot, h kateri je bil namenjen, mu ne da več miru in ga tira v končno pogubo: »Nastavili so mi zanjko in v to zanjko sem se ujel," pravi sam; in ko ga vprašajo, kdo mu jo je nastavil, odgovarja: »mogoče vrag, mogoče tudi kdo drugi. Zadušiti se moram, to je gotovo."
Ne ugajajo nam takšni značaji, kakor smo že rekli zgoraj in mogoče je celo, da takšna drama, ki se peča z utelešenjem takšnega charakterja, ne ugaja: poznati pa treba, da je zgrajena s prepričevalno konsekvent-nostjo. Morda bi »Voznika Henšla* imenovali lahko celo naturalističen .RuhrstUck", ali ta »RUhrstUk", je da srečavamo v njem žive ljudi in to popolnoma zadostuje.
O predstavi jutri.	—a—.
udkar sa pa še um začel u „Jutr’“ pesm delat, pa l’dje še mojeh štorij u »Sluvenc* navja tli brat. Kar za ubes’t se m’ bo. Še duma nimam nubenga vesela; ena punca se m’ je spečala iz enem ufcerjam ud kanalčku, ta druga je — — “ — „Pusti to, Pepe, saj veš, da se v privatne zadeve drugih ljudi ne maram vtikati. Tudi zate bi bilo dobro, ko bi se držal tega zlatega pravila!" — „Sej b’ se, ampak pu navad ni n’č b’l pametnga u glava na pade! — »Zdaj mi pa še to povej, Pepe, zakaj tako grdo ljudi »farbaš* ? Saj veš — kot dober katoličan — da je to velik greh!* — „Tu pa že ni-maja prou, gespud Bau-bau, jest s’m šlišu glih narobe; de ma člouk tolk več zašlužejna za nebesa, kolk’r b’l se laže čez brezverce in leberalce. Zdej pa vidja: jest lažem prv’č zatu, de b’ mou u nebes’h b’l prprav’n plac, drug’č zatu, ker b’ m’ drgač »Sluvenc* še puštafa ne nanatisnu — sej veja, k’ku je tam — in tret’č zatu, de m’ Buh na sodn dan nau moj’ga koruznega zakona naprej metu.*
»Pusti no te privatne stvari, pa mi raje povej, če si bil takrat tudi kaj zraven, ko so ponarejali klerikalci glasovnice v trgovsko-obrtni zbornici?* — S’m biu, pa tud’ nis’m biu. Kokr se uzame! Tu se prau, glih notr nis’m biu; okna s’m res pumagu za-grinat, ampak pol, k’ sa pa iz ta prav’m delam začel, sa m’ pa reki, de nej sam’ pred urat’m na vaht stujim. Men se je tu za mal zdel, ampak k’ sa m’ oblubil za ta reč tri cvancgarce, s’m pa useglih pred urat’m čaku tolk časa, de sa bli fertig.
Gespudje in gespe sa šli pol u uštarija na likof, mene sa pa kar iz tist’m trem cvancgarcam udrajtal, saba me pa nisa tli uzet, sa reki, de s’m preveč urdnar za nehna družba. Ud same jeze s’m šou pol kar naraunast spat.* — »Vidiš, Pepe, pri klerikalcih je zmerom tako: kadar človeka več ne rabijo, ga pa vržejo od sebe, kakor izžeto citrono.* — »Prou imaja, gespud Bau-bau, res je taka!* — »Kaj misliš, Pepe, kako bodo kaj izpadle občinske volitve v Ljubljani?* — »Oh, slab’ za nas, slab’. Prauja, de sa vu-iitve velik prezgudi nared’l. U t’ku kratk’m cajt še naš klerekalce, k’ sa drgač iz usem žaubam namazan, na morja n’č 1’di na soje limance ujet. Puvrh maja pa še tolk drugeh skrbi, de iz neh na vidja. Tist’ miljon, k’ ga je Paušlar ta »Glaun pusujilrflfc* dou-ždn j’m dela prou hude preglauce — pol pa revizor Jošt, k’ je skor ta nar b’l uržah puloma ud ta »glaune*; zdej j’m je že stukrat žou, de sa ga u lblana puklical, pa se ga na nubena viža na morja zneb’t. Argentinsk mesu j’m je pu ta mal’m dva taužent glasou pužeru. Tista zelenava, k’ jo škof, pa Marjanum pa Alojzjanum na plac pre-■dajaja, j’m je vzela vse ta pametne bfatljovke. Frančkajnarji sa zdej nared 1 soja tišlarija kar u klošt’r — tu J m je uzel use ubrtnike.
Kaj j’m pa zdej še ustane ? Skori nč druzga kok’r sam farouške ku-harce, par pjontarju in pa šribarju, k’ sa ud neh odvisn, pa tisteh pet reda-kterju ud »Sluvenca* pa ud »Domo-luba*. Še jest pojdem rajš leberalce volt, zato k’ videm, de sa ja klerekalce res čist du fermenta zavuzil. Puvrh j’m pa še gespud Ribnikar delaja na shodeh sitnast. T’ku se ga bajeja, kok’r žiuga vraga. Zatu ga mor’m pa tud jest usaka sebota u »Sluvenc* peglat, če ubenga druzga ne. Keder se čes gespuda Ribnikarja kašne prou debele znebim, m’ daja zmeri po en seksar več. Meri’ je s’cer hedu, de mor’m čez gespuda Ribnikarja Šimfat, zatu k’ vem, de su gespud Ribnikar t’ku go-lant člouk, de mal tak’h. Ampak, kaj čja? Gnar je gnar, ud lufta na mor’m ž vet, če pa gespuda Ribnikarja ni not, m’ pa že ubenga članka na marajo sprejet.* — »Vidiš, Pepe, to me veseli, da si tako odkritosrčen. In zato še vedno upam, da se boš poboljšal in se sam otresel klerikalcev, predno te sami na cesto vržejo!* — V tem sva prišla do kavarne »Evropa*, in ker sem bil namenjen v kavarno, sem se od Pepeta poslovil. — »pa še drugič kaj!“ sem mu dejal pri slovesu.
Bav-bav.
Na Zaloški cesti.
Lepo je bilo tisto popoldne. Soln-ce je kar zaljubljeno gledalo na vod-matske borne koče, blesteče hišice in tužne palače.
Vse je tedaj vrelo vun, saj je b>la nedelja tisti dan.
Tudi mene je zvabilo tisto nedeljsko vreme, da sem se spodobno oblekel ter se skoraj nerad izkopal iz tople lunine svojega kabineta, kateremu sem se že dokaj privadil.
»Kam bi jo mahnil,* sem vprašal
s.*Tega sebe, ko sem bil že na dvorišču.
.Danes naj pa noge moje kaj
pametnega ukrenejo,* sem zabrenčal.
•	Ji 1« danes povsod tako lepo in svetlo 1*
In noge so me nesle na Zaloško cesto, na kateri je bilo vse polno še-
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Milko Krapeš
Ljubljana, Jurčiče? trg 3,
priporoča svojo trgovino ur, juvelov,
različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1
Popravila, se točno, solidno in ceno izvrže.
, Jutro4 se prodsga vTrstu
po 4 vinarje
■v iiLStslednjiLkL toToa^ar^aZh.:
talcev obojega spola in vsakovrstne starosti.
»Nič napačnega ni, če se človek včasih preda tako-le popolnoma svojim nogam,* sem govoril napol glasno, in obraz se mi je kar zablestel hrezmejne sreče in debelega zadovoljstva. Uverjen sem in ne bi rekel dvakrat, da se je kar dvanajst vodmatskih dekliških in nedekliških src vnelo takrat zanj. Tako je bil lep in ožarjen, namreč moj obraz.
Pa vragsigavedi kako je to bilo, da nisem tisti dan vsaj eni svetli deklici vodmatski pogledal globokeje v oči. Toliko mi je bilo do vseh teh zadovoljnih obrazov, kolikor mi je za lepe sohe, ki tuintam gledajo iz bahatega vrta na mimoidoče.
Bolj sem se zanimal tisto popoldne za pasji zarod. Zlasti pa mi je bila všeč ona pasja trojica, ki je mirno in spodobno stopala po cesti. Prav podobno je bilo njihovo vedenje onemu osivelih penzijonistov.
Zelo različna je bila ta pasja trojica že po barvi. Majhen, črn, zelo rejen je bil psiček na desni pešpoti. Moško in samozavestno je stopal po sredi ceste velik temnorjav, skoraj rdeč medel pes. Na J#vi pešpoti pa je elegantno in pikantno stopical bel špi-celj, star kakih dvanajst do petnajst let.
»Kje si sedaj v službi,* nagovori črni debeluhar svojega medlega soseda.
»Knolovo družino varujem pred klerikalno sodrgo,* odgovori rdeči rjavec ter mogočno zamahne s svojim repom.
»Kod pa se ti rediš,* vpraša elegantni špicelj debelega Črnivca.
»V farovžu. Prav grofovsko življenje imam tamkaj,* reče Črnivec. »Nikdar več se ne bi spozabil, da bi šel nazaj k liberalnim rodbinam v službo. Tamkaj dobiš malo, otroci te suvajo in vedno se moraš sprehajati ž njimi, čeprav je zunaj mraz, ali pa vročina. To jaz vse dobro vem, ker sem služil tudi pri liberalcih.*
»Hov, hovl Ti Črnivec, ti si velika klepetulja in grozen lenuh. V svoji tolsti lenobi si že pozabil, kaj je tvoja pasja dolžnost,* zagodrnja rdeči	rjavec.	»Lepo se	ti	sveti tvoja
črna	suknja	in tolšča	se	kar vidno
razliva po tvojem debelem hrbtu.*
Nato zamahne rjavec zopet prav vihravo s svojim repom v znak, da je prav zadovoljen s svojimi besedami; čmivec pa se je že pripravljal, da se spopade ž njim.
»Nikar, nikar I Na cesti se vendar ne bosta,* miri beli špicelj. »Tu se vendar ne spodobi pretepati.*
»Kaj pa	to tebe	briga,* zalaja
tolsti	Črnivec.	»Poznam	te.	Ti in tvoj
liberalni gospodar nimata prav nobene veljave tukaj v Vodmatu.*
»Le počasi, prijatelj 1* de špicelj, »pa pazi, da ne požreš preveč muh, ker tako grozno široko odpiraš svoj gobec. Bizjakova rodbina vživa gotovo večje spoštovanje med vodmatskimi Občinarji, kakor cel vaš farovž s teboj povrh.*
,Bey, bev,* zalaja debeli Črnivec, »liberalci nimajo nikjer več nobene veljave v naši deželi. Še Ljubljano dobe klerikalci v roke, potem se bo pa meni še bolje godilo, kakor sedaj.*
»Hov, hov,* zabasira rjavec, »moj gospodar ne mara nič slišati o liberalcih, klerikalce pa tako sovraži, da se jih ogiba, kakor smrdljivih gnojnic. Mene je to že tako izučilo, da že sto korakov na daleč zaduham klerikalno dušo.*
In skoraj, da bi se bili ti trije možakarji v pasjih kostumih stepli, da jim ni prišla nasproti lepa, v beli, s črnimi in rdeče-rjavimi lisami prepre-ženi bluzi gospodična pasjega plemena.
Koketka je bila prve vrste. Koketirala je najprvo s Črnivcem, potem z rjavcem, ki se pa ni sprva dosti zmenil zanjo, in špicelja je pa kar zaljubljeno ošinjevala.
Koketirala je, sem rekel, najbolj s Črnivcem, menda zato, ker je bil najbolj rejen.
Črnivca je tako zmešala ta njena koketnost, da je postal skoraj nespodoben.
Sramežljiva gospodična je hotela svojo pot.
»Kam pa, lepa madam,* jo vpraša zaljubljeni debeluhar.
»Vi vsi ste menda iz Vodmata, a jaz sem iz mesta ; zato pa z bogom.*
»Kaj bi, kaj bi! ostani, ljubica ljubljanska,* reče drgeta je nesrečno zaljubljeni tolščak.
Dala se je pregovoriti in šli so dalje po cesti. Mnogo zaljubljenih stvari ji je povedal Črnivec in mnogo koketnih pogledov je padlo v njegov zabuhli obraz.
•	J’*10 m mirno sta šla zraven nekaj časa rjavec in špicelj. A v njunih srcih se je bolj in bolj vzbujalo ljubosumje in jeza jima je silila iz oči.
Ko je Črnivca ljubezen do ljubljanske gospodične tako omamila, da jo je hotel objeti, tedaj pa izbruhne jeza rjavca in špiclja na dan, in po
Črnivcu bi bilo, da niso klerikalci zma-šili novega občinskega volilnega reda ter z Nemci napravili velike kravje kupčije.	Vodmatski šetalec.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Češka visoka politična šola.
Praga, 19. februarja. Danes je bila v Pragi z veliko slavnostjo otvorjena češka visoka politična šola. Navzoče dijaštvo je pozdravil predsednik Hej-rovsky, nakar je imel prvo predavanje dr. Kramar, ki je razpravljal o temi: Politika in izobrazba.
Proti vojaškim bremenom.
Praga, 19. februarja. Eksekutivni komite čeških socijalistov je danes priredil po vsem Češkem velikanske shode, na katerih so zborovalci energično protestirali proti vedno večjim vojaškim bremenom. Samo v Pragi se je vršilo danes naenkrat osem shodov.
Pasivna resistenca v Trstu.
Trst, 19. febr. Pasivna resistenca državnih uradnikov in uslužbencev zavzema vedno večje dimenzije. Trgovci in obrtniki imajo velikansko škodo. Dostavljanje blaga zelo zaostaja. Zvečer je došla semkaj vest, da je tržaški cesarski names nik princ Hohenlohe na svoji konferenci z Bienerthom, Weiskirchnerjem in Glombinskim že dobil informacije, kako naj zaduši pasivno resistenco. Radi tega so dobili vsi uradniki in uslužbenci poziv, naj vstrajajo do konca.
Trst, 19. februarja. Danes sta bila suspendirana dva poštna uradnika katera smatra trgovsko ministrstvo kot voditelja cele akcije. V Trstu vlada radi tega velikansko razburjenje, zlasti ker prihajajo z Dunaja vesti, da bo še več drugih uradnikov suspendiranih.
Vihar na Dunaju.
Dunaj, 19. februarja. Tukaj še vedno divja strahovit vihar. Dosedaj se je pripetilo že 83 večjh in manjših nesreč. Danes je prevrnil vihar avto-mobilni voz rešilni postaje. En zdravnik in šofer sta težko ranjena.
Iz rdečega tabora.
Gotha, 19. februarja. Socialistični državni poslanec Viljem Donner je bil včeraj pred tukajšnjim sodiščem radi raznih sleparij in goljufij obsojen na eno leto težke ječe in veliko denarno globo. Vrh tega je zgubil volilno pravico za tri leta.
Češka tovarna za topove.
Praga, 19. februarja. Praški listi poročajo, da se več čeških denarnih zavodov pogaja z znano francosko tovarno za Jtopove Schneider-Crenzot radi ustanovitve posebne tovarne za topove na Češkem. Denar bi dali na razpolago češki denarni zavodi.
Obsedno stanje v Harblnu.
London, 19. februarja. Radi vedno bolj razširjajoče se kuge na ‘Kitajskem, je ruska vlada proglasila nad Harbinom obsedno stanje.
Rusija in Kitajska.
Petrograd, 19. februarja. Ruska vlada pričakuje, da bo Kitajska na njeno noto odgovorila tekom 14 dni.
V	nasprotnem slučaju bo Rušija izvajala svoje konsekvence,
Po sklepu lista.
Kralj Peter zopet v Ljubljani.
Danes ob 2. uri in 30 minut prispe na ljubljanski južni kolodvor srbski dvorni vlak, s katerim se vrača kralj Peter iz Rima v Belgrad. V Ljubljani bo stal vlak zopet samo pet minut. ^
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
N
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske io telov. čevlje.
v______________________
Beciier, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Lovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Bel ved ere, Geršina, Rojan, Baunacher, Carnpomarzio, Bruna, s. S. Martiri, Ereij&j, ulica Masimiliana, Hončcli, ulica S. Marco,
Cechimi, ulica del Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Graniaticopiulo, ul. Bariera, Spbder, rilca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Hichei, Rojan,
Bajc, ulica Gepa, Llizatto, ulica Aquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
TTstano-vljena, IS-StV.
TTstano-vljena
Ljubljana Turjaški trg, štev. 7.
Majvečja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
TVajniije cene.	Naj^olidnejše	blago.
"Z—sr
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotdov
in kopališč.	 —
- Ljubljana - j|A ITAC I AVTSv. Petra c. 18 Sv. Petra c. 18 *»1« IVvfv, J/mll . Ljubljana -
priporoča po najnižjih cenah raznovrstne trebušne mesečne pasove, ravno-držalce, najtrpežnejše gumijaste nogavice, razne povoje, kllstiraparate,
za izpiranje Ladys Friend, Bidet, societaparate za steriliziranje mleka, sesalke, steklenice, platna za v postelje, kakor tudi raznovrstne priprave za porodnice/jin novorojenčke.
„Luna“ in „Tetra“ hygije-nične plenice kakor” tudWse potrebščine za babice..
Istotam se prodaja tudi najmodernejše, solidno izdelane, vsakovrstne po'merif narejene
steznike za dame
ijii iri
n«
'A*
in deklice,
Mmtj
■h s?
tudi za izraščene, držce za prsi in kolke.
Prevzame tudi popravljanja in čiščenje steznikov. Posebna soba za pomerlanjc.
Vnanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Specialna trgovina
finih ročniii del
Ugoden nakup.
Prodam popolnoma novo
opravo za špecerijsko trgovino
za zelo nizko ceno. Vpraša in ogleda se pri
Simon Praprotniku
mizarskem mojstru,
Ljubljana, Jenkova ulica št. 7.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža"
je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra« za 3*50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se Istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
V	Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
na 26. februarja 1911, dopoldne ob 10. uri
——-	-	v Mestnem domu.	.	____
Na dnevnem redu je poročilo o bilanci In razglasitvi konkurza in even tualno popolnitev likvidacijskega odbora.
Ljubljana, dne 14. februarja 1911. Ukvidacijskj odbor.
Dobro vpeljana
mizarska obrt
z vsem potrebnim orodjem se odda takoj v najem, ali se pa sprejme delovodja. Izdelujejo se tudi rakve. Naslov pove inseratni oddelek »Jutra".
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-	__	«
nosti neprekosljivi
1 par od K 7 —
naprej v modernih fasonah —	]»/»
graviranje brezplačno IirCP f
pri	MR?5 \ fjM
—a— ■■mniininnrraa PfeilgaSSe 34. inacKca——
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura \	K	4*—
Huzarska	,,	1	obstoječa iz čake, prsnega	,,	5*—
Planin, lovcev	„	f	oklepa,	sablje,	patronske	„	5*—
Dragonska	„	f	taske,	puške v	najfinejsi	,,	5‘—
Ulanska	,,	j	izdeljavi	„ 5*—
Telesne straže ,,	/	g-___
Prekupovalcl spedjalnl cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju,
FR. ČUDNU
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
ITAK BUGOE^IO
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
Ceniki s koledarjem zastonj tudi po pošti. Največja zaloga stenskih ur.
Lj-CLlolj a,:n.a,
Pod trančo štev. 2 poleg čevUareskga mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Znnanja naročila se iz vrše točno. Cene zmerne.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
Tovarniška znamka „IK0“,
seli Trelilsrostl se ceno prod.su
Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII
S. MONDSCHEIN
0-u.d.ež a^m.erils:a,n.3ls:e industrije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
_	Ta posebno duhovito
sestavljen aparat služi za *”tr0 ’n 8otovo šešte-j/\	vanje in so njegove glav-
/	■:	'~s>4iyvi	le prednosti obnajpri-
/'^1 jrostejši uporabi /	\\	*\ I n brezhibnem funkcijo-
r JnBnlllililMMiiliMBMtt1!!	niranju: na eni strani
ve^^° razbremenjenje možgan, ker se celo pri
^zdržema večurnem delu
z Maximom ne občuti lobeno živčno utrujenje,
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse. Iq. št. 21
Lastna tovarna ur v Švici
trgroTrliiLa, 52-8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za zimsko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe preci-pannike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — I^erilo za dame in gospode. — Veliko izbero za.vratnic, ovranikov in manšet o v. ISogavice in rokavice. Steznik: po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Sprejme se
£±sx pomočnika
ki se izborno razume na
angleško damsko krojaštvo
Olerte je poslati na inseratni oddelek ..Jutra' pod šifro „K. P. K.“
r«,C Llubllanska lireiltua banka t lifnMJanl. ZVS*
Stritarjeva ulica štev. Sl.
===== Podružnic# v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K 18*—; žrebanje: dne 1. marca; glavni dobitek: £ 300.000*—,
Sprejema vloge na iniizicu m n« ti koči račun ter jih obrestnje od dne vloge po čistih 4!|j °|0.
krema
w je suha krema, brez ■ maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v , glavni zalogi: Lekarna $ Trnkoczy, Ljubljana.
Zidna opeka
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki
Filip Supančič
Šubicova ulica 5.
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor : kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
N^jni^Je cene!	TURK	in BRATA ROJINA.