og r j f i j o domače dežele. Značilno je , da imamo v ok- v i ru Oddelka za geografijo FF, ki je v6dno dajal os- novni ton razvoja slovenske geografije, asistente za f iz ično geografijo in za družbeno geografijo, nobene- ga pa ne za regionalno geografijo. V novejših geograf- skih publikacijah mogoče še kdo pogreša sestavkov, iz katerih bi zaživela zemlja 1n človek v polnovredni medsebojni odvisnosti. Prešibko organiziranost geografije čutimo tudi v ju- goslovanskem okvi r ju . Ker zveza geografskih društev (zdaj uradno imenovana Zveza geografskih i n s t i t u c i j , k jer sta kot polnopravna člana iz Slovenije poleg GOS še oba geografska ins t i tu ta) ni bi la dovolj t r - den most z organi mednarodne geografske uni je, smo tudi poedinci s led i l i z zamudo mednarodnim akcijam, razen z kartiranjem izrabe ta l , ki se je od sloven- ske raziskovalne dejavnosti še najbolj uvel javi lo v t u j i n i . Nismo vključeni v izdelavo evropske geomor- fološke karte v merilo 1 : 500 000, nismo sodelovali pri razpravljanju o pisavi geografskih imen, ki pote- ka v okviru UNESCO že od leta 1953 (glej publikacijo United nation conference on the standarization of ge- ographical names. Geneva, 4 - 22. sept. 1967, vol . 2, New York 1969). Treba pa je pr iznat i , da Zveza geografskih i n s t i t u c i j , odkar smo z novim statutom kren i l i na nove pot i , oživl ja svojo dejavnost in si skuša izposlovati zvezne raziskovalne teme, ki bi b i - le posebno koristne ne samo našemu gospodarstvu, tem- več tudi ugledu naše geografije v t u j i n i . Naše društvo, ki edino povezuje vse slovenske geogra- fe, nakazanih problemov v slovenski geografi j i ne more samostojno reševati. Največ, kar more, je opozar- j a t i nanje in b i t i vest slovenske geografije, ki naj b i , tako upamo, čim prej prešla iz nekdanjega razdob- ja po eni osebi vodenega usmerjanja v fazo kolekt iv- nega odločanja o usodi naše stroke^ Svetozar llešič / Klimatska območja Jugoslavije Ko sem pred l e t i pr ipravl ja l svojo shemo "fiziognom- ske" regionalizacije Jugoslavije (objavljeno v Geo- grafskem vestniku 1961), Še posebno pa, ko sem pozne- je na novo prevzel na fakul tet i predavanja iz regi- onalne geografije Jugoslavije, sem opazil, pravza- prav z začudenjem,da v naši dosedanji l i t e ra tu r i še nimamo pravega klimatogeografskega pregleda Jugosla- v i j e , oziroma njenih klimatskih območij. Povsod so opisovani več a l i manj samo posamezni klimatski ele- menti v njihovi prostorski razšir jenost i ; celo k l i - matski t i p i so označevani povečini le po osnovnih po- tezah (sredozemski, kontinentalni, srednjeevropska klima i t d . ) . Presenetljivo je b i lo puščeno vnemar dejstvo, da je velik del Jugoslavije dejansko klimat- sko prehodno območje, da zato ravno v fizičnogeograf- skih, pa'tudi v kulturnogeografskih razčlenitvah Ju- goslavije radi uporabljamo nezadostno precizirane poj- me kot so to "submediteranski", "subpanonski" in po- dobno. Skušal sem zato zapolniti to vrzel s pregledno analizo poprečnega termičnega in pluviometričnega re- žima po raznih predelih Jugoslavije, saj se v nj ih najbolje zrcal i jo poprečni učinki medsebojnega preple- tanja sredozemske in kontinentalno zračne dinamike nad našim ozemljem, pa tudi vp l iv i goratega re l ie fa . Naj podčrtam, da shema (ki je bi la objavljena že v poljski rev i j i "Przeglad Geograficzny" lota 1968 pod naslovom "Podstawy klimatyczne regional izaci j i f izycz- nogeografieznej Jugosjl<-.wji") nima ambicije, da bi predstavljajo znanstveno analizo po metodah sodobne dinamične kl imatologije, temveč samo "klimatogeograf- ski" pripomočeka koristen in nujen za regionalno ge- ograf i jo , še posebno pa za šolske namene. A. REGIONALNE RAZLIKE V TERMIČNEM REŽIMU Glede na termične razmere lahko v Jugoslaviji razl iku- jemo t r i glavna območja: območje Jadranskega primorja, 4 egejsko-makedonsko obrežje in panonsko (podonavsko) kontinentalno območje. Na prvih dveh območjih prevla- dujejo poteze sredozemskega termičnega režima, na tre tretjem v glavnem podonavsko-kontinentalni v p l i v i . Shematično in do neke mere general izirano mejo med obema režimoma pomeni januarska izoterma 0 . Poteka nekako tako, da ostanejo na njeni notranj i , kontinen-' ta lni strani (z januarskimi temperaturami pod 0 C) t i - le kra j i oziroma meteorološke postaje (od severozaho- da proti jugovzhodu): Bovec, Tolmin, Postojna, Gospič Livno, Gacko, Kolašin in Peč na jadranski ter Kriva Palanka na egejski s t rani . Jadranski termični pas je torej razmeroma ozek na severu, na jugu pa se znatno razš i r i , zajemajoč široke predele nizke Hercegovine in južne Črne gore. Še š i rš i je egejsko-makedonski termični pas. Skoraj povsem se z januarsko izotermo 0 ujema tudi severovzhodna meja območja z letno am- plitudonižjo od 20 C, čeprav se tako nizka amplituda pojavi sporadično tudi onstran te meje nekako v nad- morski višinah nad 400 m. V širokem gorskem^ predelu Jugoslavije se namreč v termičnih razmerah oblikuje poleg navedenih treh še četrto osnovno - gorsko obiroč j e . V okviru vsakega med.njimi se jasno pokažejo še številne variante, kar nam pokaže tale podrobnejši pregled. I . J a d r a n s k o o b m o č j e . To območje, katerega skupna poteza je januarska temperatura nad 0 j ju l i j ska nad 20 C, toda z amplitudo manjšo od 20 C, lahko dalje delimo na: 1. Obalno a l i primorsko območje z razmerami, ki so blizu klasičnemu sredozemskemu termičnemu režimu: l e t - na amplituda je manjša od 18 , januarska temperatura višja od • 5 , ju l i j ska nižja od 23 , oktobrska znat- no višja od apri lske. V mejah tega območja pa lanko tudi opazimo določeno stopnjevanje: rast splošne ugre- tost i podnebja-in manjšanje letne amplitude tako v smeri proti jugu kakor v smeri s celine čez otoke pro- t i morju. Januarska temperatura se od +4.5 v Kopru poveča na «9 v Dubrovniku in na Hvaru, pa tudi od •7.8 v Spl i tu do +9 na Hvaru^ letna amplituda pa se zniža od 18.8 v Kopru na 17,3 v Spl i tu in na 15.7q v Orubrovniku. Nizka je tudi na otokih Losinj (16.6.) in Hvar (15.8 ) . V i s t i smeri rastejo spomladanske in jesenske temperature, veča pa se tudi razlika med hladnejšo pomladjo (aprilom) in toplejšo jesenjo (oktobrom), ki je tako tipična za sredozemsko podneb- je . Razlika med severom in jugom obalnega območja se še posebno os^ro pokaže v poprečnih absolutnih esktre, mi h zimskih temperatur (Koper - 2.9 , Hvar samo -0.3°) , zaradi česar uspeva pravo sredozemsko rastje (makija, ol jka, črnika) na jugu brez večjih težav, medtem ko • Prim.l. Horvat, Šumske zajednice Jugoslavije, Zagreb klimatischen und bodenkundlichen Zusammenhang, M i t t . Ge v i je , Beograd 1961. preživl ja na severu od časa do časa - in to precej pogosto kr i t ične zime. 2. Dinarsko območje submediteranskega režima, ki bi ga po dalmatinski Zagori lahko imenovali tudi "zagor- sko*, obsega obsežen n i ž j i svet ob spodnji Krki , spodnji Neretvi, Bojani ter Morači z Zeto, na jugu tudi nižja kraška polja, vse nekako do višine 450 m in do razdalje nekako 45. km od obale (Knin, Mostar, Bi leča, Nikš i f , Titograd). Januarska temperatura se drži še vedno nad 0 (celo med +5 in +7 ) , oktober je še vedno znatno toplejš i od apr i la, toda amplituda prot i notranjosti izrazi to raste (povsod je že nad 18°), del oma kot učinek hladnejše zime, povzročene po v iš in i (januarska temperatura pade od +6.9 v Tito- gradu na +1.2 v Nikšiču), del oma kot učinek skrajno vročega polet ja, povzročenega tudi po čezmernem se- grevanju golega kraškega sveta ( j u l i j v Titogradu 26.6 , v Mostarju 25.4 ) . Amplituda mestoma celo pre- seže 20 (Mostar 20.2°, Titograd 21-4 ) t s čimer se pr ibl iža razmeram v kontinentalni notranjost i . 3. Subalpsko območje submediteranskega režima na se- verozahodu (spodnje Posočje, slovenski Kras in notra- njost Istre),podobno prejšnjemu (aplituda 18-20 , ja - nuar nad 0 ) , toda nekoliko hladnejše (januar povsod pod +3 , pogosto celo komaj nad 0 , j u l i j pod 22 , de- loma celo po.d 20 , npr. v Soški do l in i ) . Slabijo tudi nekatere druge sredozemske poteze, posebno Razlika med spomladanskimi in jesenskimi temperaturami (Most na Soči oktober 10.9 , aprfil 10.3 ) . Obe.varianti submediteranskega režima onemogočajo rast pravega sredozemskega rastja (makije, o l jke) ; za pr- votno^'danes že močno degradirano rastje je značilna formacija *Carpinetum oriental is croaticum" (a l i "sub- mediteransko-balkanski gozd") s submeciteranskim hra- stom-puhavcem (Carpinus or ienta l is)* , a za kulturno rastje še figa in-^vinska t r t a . I I I E g e j s k o - m a k e d o n s k o o b - m o č j e označuje v termičnem režimu neposredno prepletanje sredozemskih in kontinentalnih vplivov. Splošna ugretost se drži nekje na sredi med sredozem- sko in podonavsko-kontinentalno. To velja tako za •po le t j e ' ( j u l i j v Demi r-Kapi j i. na juga Makedonije 24.8 , v Skopju 23.6 ) kot za zima, ki pa je vendar sorazmerno ostra (januarska temperatura celo na jugu, "v Demi r-Kapi j i samo +2.8, , v Skopju +0.6 , v Krivi Pa- lanki na severovzhodu celo -1.5°) . Letna amplituda je izrazi to kontinentalna (nad 20 ) , to posebno na seve- j ru in po kot l inah,pri čemer pa so izjema višje gorske 1950. - I.Horvat. Die Vegetation Stidosteuropas in igr.Ges.Wien 1962,- S.Matveev, Biogeografija Jugosla- 5 kotl ine z jezeri (v Ohridu januar »2.4°, j u l i j 21.3°, amplituda 18.9 ) . Tudi za Sredozemlje značilne tempe- raturne razlike med aprilom 1n oktobrom skoraj ni (v Skopju apr i l 12°, oktober 1J2.50). V celot i je make- donski termični režim b l i ž j i kontinentalnemu kakor pravemu sredozemskemu. I l i . P a n o n s k o - s u b p a n o n s k o [po- donavsko) o b m o č j e . Zmerno kontinentalni ter- mični režim tega območja označuje aplituda nad 20 , januarska temperatura pod 0 , ju l i j ska nad 20 (a l i vsaj nad 19 ) in skoraj popolno izginotje temperatur- ne razlike med oktobrom in aprilom. Območje obsega nižinske in gričevnate predele ob poprečjih Save,Drave Tise, Morave in Timoka, zadnje že v jugoslovanskem deiu Vlaške nižine. Kontinentalnost režima raste od zahoda na vzhod: ju l i j ska temperatura naraste od 19-20° na zahodu (Maribor, Celje) do 22.3.-22.4° na vzhodu (Medja pri Kik indi , Bukovo v Timoški K ra j in i ) , letna ampUtuda od 20-21.5 na zahodu (Maribor, Za- greb) do 23.5-23.6 na vzhodu (Medja, Bukovo). raturnega obrata pozimi. Januarske temperature so aed -1.6° (Ljubljana) in 2.7° ( l l i dža ) , ju l i j ske med 18.3° (Bled) in 19.6° (Ljubl jana). 4. Režim visokih kraških polj (Rakitna v Slovenij i 787 m, Gospič v visoki Hrvatski 565 m, Livno 729 m, Kupres 1290 m in Gacko 960 m v Bosni in Hercegovini) s potezami prehoda med gorskim in kot l lnskis reži- mom: amplituda je pod 20 na v i š j i h pol j ih (Rakitna, Kupres), nad 20 na n iž j i h z izrazi t imi temperaturni- mi obrati (Livno, Gospič). Januarske temperature so med -0.5 na jugu (Gacko) in -3.1 na severu (Rakitna) ter -3.4 na višinah čez 1000 m (Kupres), ju l i j ske od 15.7 na visokih po l j ih (Kupres) do 18.8 na niž- j i h (Livno). 5. Režimi submediteranskih in subpanonskih gorskih predelov z ustreznimi vp l i v i : mediteranski vp l iv i se poznajo n.pr. v Bovcu (486 m, januar -Cf5 , j u l i j 18.5 , amplituda 19 ) , subpanonski v Sjenici v jugo- zahodni Srb i j i (1034/m, januar -5°, j u l i j 15.8 , so- razmerno kontinentalna amplituda 20.8 ) . IV. G o r s k i p r e d e l i . V gorskih prede- l i h , ki tako izrazi to loč i jo jadranska območja Jugo- slavi je od panonskih, re l ie f in višina znatno preobli- kujeta termične razmere. V zelo različnem lokalnem in regionalnem mozaiku je mogoče opredelit i tele t i - pe: 1. Režim nižjega in srednje visokega hribovja v alp- skem in dinarskem zaledju, zajemajoč hribovja in do- line nekako do višine 1500 m (alpske postaje Kranjska gora, Planica, Jezersko, Ribniška koča, Gomajnce na Snežniku v dinarski Sloveni j i , Imljani v osrednji Bosni, Kolašin v Črni gor i ) . Januarska temperatura je med -2 in -6 v skladu z višino (Ribniška koča v v i - šini 1530 m -5.6 , Jezersko in Planica v v iš in i 700- -900 m -3.5° do -3.6°, Kolašin v v iš in i 965 m -1 .9 ° ) , , ju l i j ska med 14 in 17.5 (Ribniška koča 13.9°, Jezer- sko 15.1°, Planica 1 5 . f , Kolašin 17°), .letna ampli- o o tuda med 18 in 20 . 2. Visokogorski režim (postaje Kredarica 2515 m in Dom na Komni 1520 m v Ju l i j sk ih Alpah, Bjelašnica 2067 m v Bosni) s še nižjo amplitudo (od 15.2 na Kredarici do 17.7 na Komni) z januarskimi tempera- turami med -5° in -9 (Komna -5 , Bjelašnica -7.9°, Kredarica -9 ) , in z ju l i j sk imi temperaturami od 12.7 do 6 (Komna 12.7°, Bjelašnica 9.3°, Kredarica 3. Režim alpskih in dinarskih ko t l in , značilen za kotl ine z dnom nekako v v iš in i od 300 do 500 m(Bled, Ljubljana, l l i dža) . Amplituda se tu dvigne nad 20° zaradi močnejšega ugrevanja poleti in zaradi tempe- B. REGIONALNE RAZLIKE V PADAVINSKEM REŽIMU Osnovna ločnica v regionalni d i ferenciaci j i padavin- skega režima je meja med območjema s prevladovanjem nadmorskega sr~dozemskega in panonsko-kontinentalnega režima. Na srecozemsko stran te meje je mogoče shema- tično uv rs t i t i vse t is te kraje, ki dobivajo nad 50? letne količine padavin v zimskem času (od oktobra do marca), a na kontinentalno stran t i s te , ki dobivajo 50? v poletnem času (od apri la do septembra). Mejne meteorološke postaje med obema območjema so na sredo- zemski strani , od severozahoda proti jugovzhodu : Bo- vec, Ajdovščina, Leskova dolina na Snežniku, Fužine, Gospič, Korenica, Sarajevo, Kalinovik, Čemerno, Peč in Skopje, na kontinentalni strani pa Ljubljana, Ko- čevje, Črnomelj, Karlovac, Bihač, Bugojno, Travnik, Goražde, Plevija in Vranje. Vse te "mejne" postaje Izkazujejo komaj 1-4? padavin nad 50? v prid' ene a l i druge strani, nekatere imajo padavine celo skoraj ena- ko razdeljene po 50? na obe strani , kar pomeni, da meja med obema tipoma nikakor ni ostra; V mejah obeh osnovnih območij je možno razl ikovati še več variant. Pred vsem je treba na območju sredozem- skega režima pluviometričnega režima razlikovati ja - dransko stran od egejske. Na jadranski strani se na- dalje jasno razlikuje severnojadranski režim od južno- jadranskega. I . S e v e r n o j a d r a n s k i r e ž i m i , so prehodni režimi t ip ičn i za vse severno obrobje 6 i aed 18.3° i «i, ni) i - na, m i - so itna) e i?- se 30- 50« n- :m iega ma- t do o e do- B0- e, č 0- a l i ena- se n- 3- irio- Sredozemlja. Tu pada poprečni padavinski višek name- sto na zimske mesece na jesenške (predvsem na okto- ber), drugi višek pa na pomlad a l i zgodnje polet je. V času med obema nastane pod vplivom pogoste ustal i tve anticiklonskega vremena s prevlado kontinentalnih zračnih »as sorazmerno suha in mrzla, pogosto celo meglena, kar nič sredozemska zima. Zaradi dveh viškov padavin, pomladanskega in jesenskega, nekateri ta re- žim označujejo kot "ekvinokci jski", , uporablja pa se tudi označba "preoblikovani sredozemski režim". V njegovem okviru lahko razlikujemo t r i stopnje: 1. Režim Posočja in Istre (Bovec, Ajdovščina, Pul j , Strunjan) vsebuje med njimi največ kontinentalnih lastnosti , Na zimske mesece ( X - l l l ) odpade komaj ne- kaj več kot 50? letne količine padavin, v Ljigu v Kambreškem hribovju in v bližnjem Trstu včasih celo manj. Na poznozimske mesece ( l - l l l ) odpade povsod manj kot 20? letne kol ič ine. Januar in februar izka- zujeta najnižje mesečne poprečje padavin, tako da p r i - dejo sredozemski suhi meseci poletja šele na drugo mesto. Glavni (sredozemski?) padavinski višik je ok- tobra, a sekundarni (kontinentalni?) maja a l i jun i ja . Proti jugu kontinentalne poteze slabe,poletni (sredo- zemski) nižek vedno bol j presega zimskega (kontinen- talnega). 2. Režim Kvarnerskega primorja in Kvarnerskih otokov (Reka, Crikvenica, Sonj, LoŠinj) označujejo sorazmerno visoka količina padavin (1000 mm), izrazitejša prevla- da padavin v zimskih mesecih (nad 55?), še posebno porast padavinskega deleža v poznozimskih mesecih l - l l l (nad 20?), kar je posledica nadaljnjega s labl je- nja zimskih ant ic i i lonskih vplivov srednjeevropske cel ine. Zimski nižek ( l - l l ) je še tu, a.se umika po- letnemu, sredozemskemu. Jesenski padavinski višek se krepi ter se izrazi to podaljšuje iz oktobra v novem- ber in december; šele za njim pridejo na vrsto meseci sekundarnega viška in to na severu še j u n i j , proti ju- gu pa maj, apr i l in celo marec. Najbolj prevladajo sredozemski vp l iv i na Lošinju (delež zimskih padavin 59?, njihov delež v mesecih l - l l l 26?, nižka v času l - l l skoraj ni več, letna količina padavin pade pod 1000 mm). 3. Severno jadranski gorski režim (Laskova dolina na Snežniku, Učka, Fužine, Gospič, Korenica) ima pred- vsem veliko več letnih padavin (tudi do 3000 mm) in to z izrazit im viškom pozimi (mnogo snega). Proti ju - gu tudi tu slabi jo sledovi kontinentalne anticiklonske z1»e-: medtem ko v Leskovi dol ini in v Fužinah zabele- ž i jo poleg nizkih mesečnih popreČkov v j u l i j u in av- gustu tudi še.sorazmerno nizke količine v januarju in fabruf r ju , je v Gospiču suhi letni čas že precej izra- zi to omejen na j u l i j in avgust. i l J J u ž n o j a d r a n s k i r e ž i m i . Dalje proti jugu se razmere vedno bolj pr ib l ižu je jo pravim sredozemskim: delež zimskih padavin ( X - l l l ) v njihovi letni ko l ič in i je čedalje večji (60-75?). Glavni v i - šek se podaljša a l i docela prestavi v november in de- cember, zimski nižek pa prihaja že malo do veljave (tako da delež mesecev l - i l l naraste celo nad 25?). Zato drugotni pomladanski višek ni več i z raz i t , po- prečna kr ivu l ja režima se pr ibl iža sredozemski. Ven- dar se na tem območju oblikuje nekaj i z raz i t ih prehod- nih stopenj od morja proti zaledju, in sicer: 1. Pravi južnojadranski režim obale in otokov Zadar, Sp l i t , Drubrovnik, Ulc in j , Hvar, Palagruža) z vsemi zgoraj naštetimi potezami, toda z zmerno letno ko l i - čino padavin, ki še pojema od kopnega (Spl i t in Zadar okrog 900 mm, Dubrovnik in Ulcinj 1200-1300 mm) profl otokom (Hvar 790 mm, Palagruža samo 420 mm). 2. Pravi južnojadranski režim gorskega (hercegovsko- -črnogorskega) zaledja in njegovih dolin (Cetinje, Crkvice, Nikšič, Gacko, Titograd, Zabljak, Kolašin) s si lno povečano letno kol ičino padavin, ki preseže pov- sod 1500 mm, višek pa doseže na neposredno primorskih ekspozicijah (Crkvice okrog 5000 mm, Cetinje 3740 mm). 3. Prehodni režim gorskega zaledja Bosne in Hercegovi- ne (Livno, Mostar, Čemerno, Kalinovik) z znova okrep- ljenim vplivom kontinentalne zime (delež mesecev l - l l l samo 20-25?, delež mesecev X—111 samo 50-54?) in z letno količino padavin 1000-1500 mm. "Mejni" kraj Sa- rajevo (s 50? padavin v mesecih IV—iX in 50? v mese- cih X-*ll l) kaže že subkontinentalno potezo dveh skoraj enakih padavinskih viškov, jesenskega (oktober) in zgodnjepoletneaa ( j u n i j ) . 4. Prehodni režim vzhodne Črne gore obsega zgornje po- rečje Lima (Gusinje, Ivangrad, Bi je lopol je) . Delež zimskih mesecev ( X - l l l ) v letni ko l ič in i padavin znaša 53-58?, glavni (sredozemski) višek padavin pade v me- sece X-XII, jasno izraženi drugi (kontinentalni) na pozno pomlad in zgodnje poletje (V-VI). Na oba skupaj pa odpade skoraj 60? vseh letnih padavin, medtem ko se med njima izrazi znatna manj vlažna zima s samo 20-23? letnih padavin v času l - l l l . Po tem spominja ta rsžim že na precej kontinentalni režim sosednjih pokrajin Metohije in Makedonije. Morda je z njim tudi genetsko povezan, saj že letna količina padavin (750-1200 mm), ki je sorazmerno majhna v primerjavi s k ra j i na jadran- ski strani glavnega razvodja, kaže, da do zgornje do- l ine Lima že ne dospejo neposredno zimske vlažne zrač- ne mase z Jadrana, temveč da gre vsaj deloma za mase, ki dospo sem z jugovzhoda, prek Metohije. l l l . M a k e d o n s k o - m e t o h i j s k i r e - ž i m . V porečju Vardarja in zgornjega Drina (Bito- la , Skopja, Sv. Nikola, Peč) je podobno kot za termični 7 režim tudi za padavinski režiš značilno prepletanje egejsko-sredozemskih in podonavsko-kontinentalnih po- tez. Kakor že v zgornjem porečju Lita se tu glavni (sredozemski) padavinski višek raztegne na čas od oktobra do decembra, drugi, pomladanski (kontinental- ni) pa na čas od apri la do jun i ja . Oba skupaj 'dajeta 62-65? letne količine padavin. Pozna zima je precej kontinentalna z drugotnim »iniao« padavin januarja in februarja in s samo 18-25? letnih padavin v mese- cih l - l l l . Pač pa je poletje izrazi to sredozemsko z glavni« padavinski« nižkom j u l i j a . Režim sposinja na severnojadranski režim, toda kaže ostrejšo kontraste in večjo stopnjo kontinentalnosti, ki se kaže v znat- no manjši le tn i ko l ič in i padavin (od 460 mm v Sv.Ni- ko l i na Ovčjem polju do 921 »m v Peči). IV. P a n o n s k o - s u b p a n o n s k i k o n - t i n e n t a l n i r e ž i m i . Na podonavskem območju Jugoslavije se zmerno kontinentalni (panonski) padavinski režim postopoma spreminja v dveh smereh: proti jugu in jugozahodu dobiva določene poteze sre- dozemskega režima, medtem ko raste od zahoda proti vzhodu s stopnjevanim manjšanjem količine padavin stopnja kontinentalnosti. Na tej osnovi lahko raz l i - kujemo: 1. Pravi panonski padavinski režim s 56-61? padavin polet i (t V—[X), z glavnim viškom juni ja a l i j u l i j a , z obilnimi padavinami še maja, medtem ko pride okto- ber kvečjemu šele na t re t je mesto. Glavni, zelo izra- z i t minimum padavin kažeta januar in februar, pa tudi še marec. Na mesece l - l l l odpade komaj 14-19? letnih padavin. Krivul ja režima se je torej pr ib l ižala eno- stavni k r i v u l j i . Razlike so v kol ičini 'padavin, ki se zmanjša od več kot 1000 mm na zahodu, v panonski Slovenij i (Maribor, Celje, Krško) prek 735 mm v Sla- voni j i (Osijek) do 665 mm v Beogradu in 570 sm v Sen- t i . Za zelo važno mejo je treba štet i izohieto 80C mm, k i poteka zahodno od Osijeka čez Slavonsko nižino od severa na jug. Z njo se približno ujema meja med čer- nozjomom a l i degradiranim černozjomon na vzhodu in prstmi tipa parapodzola a l i pseudogleja na zahodu. Istovetna je tudi z mejo v prvotnem prirodnem rast ju: vzhodno od njo prevladujejo elementi stepe a l i hra- stovi gozdovi tipa *Qucrcetoconfertae-cerris" (cer ! ) , na zahodu pa po gr ič ih hrastovi gozdovi tipa "Ouerce- to-carpinetum Croaticum", po vlažnih slavonskih rav- ninah pa hrastovi gozdovi "Ouerceto-Genistetum ela- tae* s slovit im slavonskim hrastom "lužnjakora" * . Gre za izraži t element "poprečne" fizionogeografske regicnalizacije panonskega predela Jugoslavije, ki * Prim.V. Nejgebauer-M.Cirič - M.Živkovič, Komentar Šumske zajednice Jugoslavije, Zagreb 1950. je b i l v dosedanjih "zonalnih" regionalizacijah naše države za čuda prezrt . 2. Subpanonski reži« se od pravega panonskega raz l i - kuje v te«, da je delež poletnih mesecev (IV-IX) v letni ko l ič in i padavin že manjši (52-56?), predvsem pa po tem, da pade-^rugi za juni jski» najmočnejši ( i n to ne mnogo n i ž j i ) mesečni padavinski popreček že na oktober. Ta reži« zajema široka področja severne, subpanonske Bosne (Kl juč, Banjaluka, Jajce) in notra- njost i Srbije (Niš, Vrnjačka Ranja). Tudi v tem pasu pojema količina padavin od zahoda (Ključ 1160 mm) na vzhod (Niš 550 mm), izohieta 800 min, ki tu zavije iz severno-južne smeri v zahodno-vzhodno, vzporedno s Savo, ima tu podobno pedogoografsko in fitogeografsko vlogo kakor v Slavonski n i ž i n i . 3. V prehodnem subpanonsko-submediteranskem režimu preseže jesenski "sredozemski" padavinski višek (ok- tobra] izrazito"kontinenta1nega" poletnega ( juni jske- ga). Prehodnost se na jugu in jugozahodu tega območja izraža tudi v slabljenju "kontinentalnega" zimskega nižka v januarju in februarju v prid drugega, polet- nega "sredozemskega" v avgustu. Kakor te prehodne po- te:.- v padavinskem reži™ prihajajo do izraza v reč- nih režimih desnih pritokov Save, je dobro pokazala r.i i svoječasna proučitev teh režimov. "C. SHEMA KLIMATSKIH -OBMOČIJ Na temelju gornje opredelitve termičnih in pluviome- tr ičnih režimov lahko Jugoslavijo razčlenimo nekako na tale klimatska območja: I . J a d r a n s k a o b m o č j a . " Njihove skup- ne poteze so sredozemski padavinski režim z več kot 5C? letnih padavin v mesecih X—411 in z letne ampli- tudo pod 20 C. Skupna jim je tudi drugotna razdelitev na podolžne pasove: pravi sredozemski obalni pas ( ja - nuar nad »5 , amplituda pod 18°), subsediteranski a l i "zagorski" pas (januar še nad 0°, amplituda 18-20°) in na pas gorskih subregij, razvrščenih med januarsko izotermo 0 in mejo sredozemskega pluviometričnega režima proti zaledju. Mejo med gorskimi subregijami in submediteranskim pasom s prevlado jasnejšega vre- me-na pomeni tudi izonefa 5. Osnovna razlika v vseh treh podolžnih pasovih pa je vendar med severom in jugom. Zato razlikujemo: pedološke karte Jugoslavije, Beograd 1961 I.Horvat, 8 I . S e v e r n o j a d r a n s k o k l i m a t - s k o o b m o č j e . Skupne poteze tega območ- ja s "preoblikovanim sredozemskim podnebjem" so: glav- ni padavinski višek oktobra, drugi pozno spomladi, a l i zgodaj polet i , izrazi t vpl iv kontinetalne ant i - ciklonske zime z zimskim padavinskim nižkom in s po- zebami, ki ogrožajo pravo sredozemsko rastje celo v ožjem obalnem pasu. Podobmočja (klimatske subregije) so: a) severnoja- dransko pravo obrežno podobmočje z januarsko tempe- raturo od t5 do t7° (Tržaško in Kvarnersko primorje z otoki); b) severnojadransko submediteransko podob- močje z januarskimi temperaturami od 0° do +4° (notra- njost Istre in Krasa, spodnje in srednje Posočje); c) severnojadranska gorska podobmočja z januarskimi temperaturami pod 0°, toda z nagnjenostjo k sredozem- skemu padavinskemu režimu. Ta področja so bodisi sub- alpska (zgornja Soška dolina) a l i subdinarska (Snež- nik, Gorski Kotar, Lika). I I . J u ž n o j a d r a n s k o k l i m a t s k o , o b m o č j e . Skupne poteze tega območja s prevla- do pravih sredozemskih podnebnih lastnosti so močna prevlada zimskih in jesenskih padavin in precej izra- zi to suho polet je. Podobmočja so: a) južnojadransko pravo obrežno podob- močje z januarskimi temperaturami med +7 in +9° (Dal- matinsko in Črnogorsko primorje z otoki) ; b) j u ž - n o j a d r a n s k o s u b m e d i t e r a n s k o ("zagorsko") podobmočje (dalmatinska Zagora, nizka Hercegovina s spodnjo dolino Neretve, zahodna Črna go- ra z dolinama Morače in Zete) z januarskimi temperatu- rami med +1° in +7°, z narastlo kontinentalnostjo v dolinah notranjost i , ki se kaže ponekod v amplitudah nad 20° (Mostar, Titograd); c) južnojadranska gorska podobmočja z januarskimi temperaturami pod 0°, pov- zročenimi po v i š i n i , toda še z lastnostmi jadranske- ga padavinskega režima, čeprav oslabljenimi; ta območ- ja obsegajo v podaljšku severnojadranskih gorskih pod- območij zgornja porečja Une, Vrbasa, Neretve, Drine in Lima ter kraška polja zahodne Bosne in Hercegovine (tu ponekod tudi z amplitudami nad 20 ° ) . Gorsko podobmoč- je ob zgornjem Limu pomeni že prehod do podobnih raz- mer makedonskoegejskega klimatskega območja. I I I . M a k e d o n s k o - m e t o h i j s k a f e g e j s k a ) k l i m a t s k a o b m o č j a . Njihova skupna poteza je močno in neposredno prepUte-. nje sredozemskih in panonsko-kontinentalnih atmosfer- skih dogajanj. Vplivi prvih se kažejo z last i v pada- vinskem režimu, druge v močni temperaturni kontinental- nosti z amplitudami nad 20 . V marsičem se poteze o- beh klimatov kombinirajo v neugodnem smislu: sorazmer- no hladna a tudi vlažna (celo snežena) zima in vroče, a suho polet je. Prepletanje obeh vplivov je od leta do leta zelo različno, zato je podnebje še mnogo bolj spremenljivo in nezanesljivo kot drugje pr i nas. V podrobnem pa moramo raz l ikovat i : 1. Srednjemakedonsko območje, obsegajoče srednje in spodnje porečje Vardarja, z majhno letno kol ičino pa- davin (400 do 800 mm), z januarskimi temperaturami od 0 do +3 , z ju l i j sk imi temperaturami od 20 do 25 in z izrazi to kontinentalnimi ampli tudami (20 - 23 ) . 2. Severnomakedonsko-metohijsko območje s še močnejšo prevlado kontinentalnih potez; obsega pas med januar- sko izotermo 0° (v nekaterih le t ih bi si izbra l i mor- da 1 ) in mejo med sredozemskim in panonskim padavin- skim režimom (Kriva Palanka, Peč, morda bi sodilo sem tudi že podobmočje ob zgornjem Limu). 3. Gorska območja zahodne Makedonije (n.pr . Ohridska kotl ina) z nižj imi aplitudami (pod 20°) in ob i lne jš i - mi padavinami (do 1000 mm in več). IV. Z m e r n o k o n t i n e n t a l n a p a - n o n s k a o b m o č j a . Njihove skupne pote- ze so kontinentalni padavinski <*ežim z več kot 50% letne količine padavin v mesecih IV—IX in kontinental- na amplituda nad 20°. Skupna poteza je tudi tu še dru- gotna razdelitev na podolžnc pasove: pravi pancnski pas z izrazi to prevlado padavin v pozni pomladi in zgodnjem poletu (56-61? letne količine v mesecih 1 V-1X), subpanonski pas z okrepljenim drugim viškom padavin jeseni in zato s samo 53 do 5B? letne k o l i č i - ne padavin v mesecih IV—IX in prehodni subpanonsko- submediteranski pas, k jer je jesenski višek padavin že na prvem mestu in znaša delež mesecev IV—IX samo še 50-55?. Toda nič manj važna ni na panonskem območ- ju razlika med zahodom in vzhodcm v skladu s pojema*- njem letne količine padavin in naraščanjem stopnje kontinentalnosti na sploh. Kakor smo v ide l i , ta raz- l ika odločilno vpliva tudi na razlike v drugih ele- mentih prirodnega okolja (prst , rast je, ekološki po- goji za kmetijstvo). Zato bi celotno območje razdeli- l i takole: 1. Zahodno panonsko-kontinentalno območje z letno ko- l ič ino padavin nad 800 mm in z amplitudo 20-21.5 . Podobmočja so: a) pravo zahodnopanonsko-kontinentalno podobmočje z deležem padavin v mesecih IV-IX med 58 in 61?; obsega ravnine, gričevje in hribovje panonske Slovenije ter hrvatsko-slavonske Posavine in Podravi- ne od Maribora in Celja čez Požego do zahodne okol i - ce Osijeka; b) zahodno subpanonsko podobmočje, obse- gajoče že višje gričevnate in hribovite predele sever- nozahodne Bosne v porečjih Sane in Vrbasa (Ključ, Ba- nja Luka, Jajce); c) panonsko-jadransko prehodno ob» močje z okrepljenim vplivom jesenskega deževja, obse- gajoče višje gorske in podgorske predele od predalp- skih ko t l in (Ljubljana) čez slovenski in hrvatski Nizki Kras (Kočevje, Črnomelj, Karlovac) do gorskih dolin severozahodne in srednje Bosne (Petrovac, Bihač, Travnik, Sarajevo). 2. Vzhodno panonsko-kontinentalno območje. Njegova poteza je letna količina padavin pod 800 mm. Podobmočji so: a) pravo vzhodno panonsko-kontinental- no podobmočje z ekstremnimi amplitudami nad 22 , ob- segajoče najbolj vzhodne predele Slavonije (Osijek), vso Vojvodino in nizki del Timoške Krajine; b) vzhod- no subpanonsko podobmočje, podobno prejšnjemu po le t - ni ko l ič in i padavin (pod 800 mm), a l i spet z manjšo amplitudo (pod 22°); obsega skoraj vso gričevnato in hribovito ožjo Srbijo (Niš, Vrnjačka Banja) ter celo severovzhodno in vzhodno Bosno (Goražde); c) panon- sko-egejsko prehodno področje (Vranjska kot l ina) , vzhodna analogija panonsko-jadranskega prehodnega podobmočja. Podrobnejša opredelitev posameznih gorskih in ko t l in - skih klimatskih območij v goratem osrčju Jugoslavije je seveda naloga podrobnejših klimatografskih razi- skav. Legenda h kar t i 1 - januarska izoterma 0° 2 - shematična meja med pretežno sredozemskim in pretežno panonsko-kontinentalnim padavinskim režimom 3.- severna meja oktobrskega padavinskega viška 4 - izohieta 800 mm na panonskem območju 5 - shematična meja med območjima severnojadranskih in južnojadranskih klimatskih potez OSI it K KARLOVAC ;OC»AD LOSiNf KtAGÛVAC LIWO MOSTAH, 2AMIAJC I INA \\ O V»AN.r TJTOGSAR/ DUHOVNU KHlVA PAIANKÂ SKOPK UlCINI tirov veus 10