QOZDNO C/O S ROPARSTVO SLOVENJ Q RADEČ OBVESTILA LETO IV. — ST. 3 in 4 — AVGUST 1971 CENA 1 DINAR PREDSEDNIK TITO NAS JE OBISKAL PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO JE 6. JULIJA 1971 OBISKAL KOROŠKO. OGLEDAL SI JE RAVENSKO ŽELEZARNO, KJER SE JE VEČ ČASA POGOVARJAL Z GOSPODARSTVENIKI IN DRU- ŽBENO-POLITIČNIMI DELAVCI TEGA OBMOČJA. Ivan Strmčnik — predsednik skupščine občine Ravne — pozdravlja predsednika Tita s spremstvom pred domom železarjev Gibanje proizvodnje pri GO Črna po revirnih vodstvih ob polletju 1971 Zaradi širšega medsebojnega spoznavanja ekonomskih enot na področju gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec želimo prikazati snovanje in vložen trud naše delovne enote kot del mozaika skupnih naprezanj pri izpolnjevanju predvidenih delovnih nalog v okviru letnega proizvodnega plana podjetja. Gozdarski obrat zaposluje trenutno 170 ljudi, od tega 12 žensk. Poprečna starost zaposlenih je 36 let, kar pomeni zaenkrat prav zadovoljivo stanje. Za prevažanje ljudi na delo sta poleg 9 osebnih avtomobilov trenutno na razpolago 2 kombija. Organizacijsko je obrat razdeljen na 9 revirnih vodstev, špedicijo v Prevaljah in odpremno službo iz revirjev. Opravljen izpit s kvalifikacijo motorista ima 75 sodelavcev. Od jeseni leta 1970 zaposlujemo že tudi prva dva absolventa šole za gozdne delavce iz Radelj. Zaposlena sta v revirnem vodstvu Javorje, kjer sta tudi doma. Začetne težave sta že prebrodila in imata prve obroke deponiranega denarja za zimske mesece, kot predvideva pravilnik, že odvedene. Sta vsestransko uporabna in si tako sodelavci iz direktne proizvodnje kot tudi strokovni kader takih ljudi še žele. Struktura strokovnega kadra je za tako odročno pod- Stihija roč j e, kot je Črna, izredno zadovoljiva, saj zaposlujemo v finančnem in materialnem knjigovodstvu, kjer so same ženske z delovno dobo prek 15 let. Z gospodarsko opera-tivo se peča 11 gozdarskih tehnikov, 1 gozdarski inženir, 9 logarjev oz. delovodij, vodja odpreme in 3 merilci lesa. Za posek in izdelavo gozdnih sortimentov imamo 91 motornih žag znamke JON-SEREDES. Strojni obrat dela s tremi mani, s tremi gozdarji traktorji FE 35 in 58, s fiatom, timberjackom, z isachsenom in z zetorjem. Uporabljamo tudi privatne vprege z živino in traktorje. 100 °/o lesne mase spravimo ročno, v letu 1971 pa moramo še poleg ročnega spravila ca. 62 °/o celotne lesne mase prevlačiti s traktorji. V naši sestavi je ekipa žičničarjev, ki prevaža les s klasično žičnico wyssen. V letošnjem letu je težišče proizvodnje v okviru gozdarskega obrata Črna na revirnem vodstvu Orožij a. Po planu morajo revirni vodja in delovodja s 17 sodelavci v direktni proizvodnji in s 7 posestniki lastniki gozdov posekati 9397 plm gozdnih sortimentov, oddati pa 8981 plm sortimentov, kar pomeni, da morajo oddati 95 % od tekoče proizvodnje. Organizacija proizvodnje je kljub najvišji obremenitvi brezhibna in revirno vodstvo zaseda 2. mesto med revirnimi vodstvi pri realizaciji plana izkoriščanja gozdov, v revirju so zaposlene tudi skupine, ki so med najproduktivnejšimi na GO Črna. Mesečni dohodek najbolj prizadevne skupine znaša z vsemi dodatki do 2400 din mesečno. Pripomniti pa je treba, da so taki zaslužki doseženi v čez-urnem delavniku 10—12 ur dnevno. Revirnemu vodstvu Orožij a gre vse priznanje za dosežen delovni plan v prvi polovici leta 1971. Tudi ostala revirna vodstva skušajo izvrševati dinamiko planskih obvez, vendar so vmes tudi objektivne težave; npr. dolgo ležeča snežna odeja, kar je sploh značilno za GO črna, odkazila na najtežavnejših področjih, oddaljenost delovišč, gradnja novih gozdnih kamionskih cest ipd. Iz tabele bo razvidno, da smo obrat v oddaji sortimentov v precejšnjem zaostanku in bi lahko rekli, da trenutno več pojemo, kot ustvarjamo. Vse sile bo treba umno usmeriti (košnja, dopusti), da v tretjem kvartalu leta popravimo zamujeno ter se znebimo neprijetnega kompleksa, da živimo v dani situaciji na grbi ostalih ekonomskih enot. Pomanjkanje gozdno-ka-mionskih cest se odraža v dražji proizvodnji, odvisnosti od vremenskih pogojev in Gozdna cesta — Foto: A. Šertel daljšem časovnem intervalu od poseka do oddaje lesa. Iz priložene tabele je razvidno polletno poslovanje obrata po revirnih vodstvih. Zanimiva bo primerjava izvršitve plana ob koncu leta. Iz gradiva je razvidna tudi težina dela, saj podrobnejša analiza pokaže, da so ljudje polno zaposleni. Skušamo skrbeti tudi za odmor in razvedrilo zaposlenih. Vabimo sodelavce z drugih obratov, da si ogledajo rekreacijski center na Ježevem v Bistri. Lovsko-gozdarska koča je oskrbovana ob sobotah in nedeljah, če se pa najavijo skupine predhodno, pa tudi v ostalih dneh. Pridite bližje k soncu. Karl Dretnik TABELA IZVRŠITVE PLANA IZKORIŠČANJA GOZDOV PO REVIRNIH VODSTVIH Revirno vodstvo Površina ha Sečnja plan izvršitev plm plm •/o Odprema plan izvršitev plm plm •/. Doseženo mesto Ime revirnega vodje, delovodje 1. JAZBINA 2.046 6.182 2.686 43 6.240 1.317 21 8 LESNIK JOŽE BLIMEN Peter 2. JAVORJE 1.213 5.401 2.698 50 4.953 2.224 45 2—3 ŠUŠEL Evald LAMPRET Franc 3. PUDGARSKO 1.180 6.049 4.094 68 5.484 1.372 25 5 KEBER Franjo SEDOVNIK Adi 4. REZMAN 1.149 4.800 3.029 63 4.793 3.171 66 1 KREMZER Alojz JEROMEL Andrej 5. BISTRA 1.266 4.972 2.514 51 4.639 1.914 41 4 CARF Jakob VODOVNIK Vinko 6. OROZlJA 1.294 9.397 6.379 68 8.981 4.081 45 2—3 FORTIN Albin KONECNIK Silvo 7. OLŠEVA 1.487 2.087 821 39 2.133 422 20 9 PUŠNIK Ferdo OREŠNIK Beno 8. TOPLA 1.493 3.437 2.088 61 3.025 873 22 7 TRAVNEKAR Ivo 9. PODPECA 1.565 4.371 1.635 37 5.540 1.333 24 6 POTOČNIK Maks PUŠNIK Franc 10. GO ČRNA 12.692 46.696 25.944 51 45.788 16.507 36 — — KOROŠKA HRANILNICA IN POSOJILNICA Od reorganizacije v letu 1963, ko je GG Slov. Gr. prevzelo tudi privatni sektor gozdarstva od področnih kmetijskih zadrug, in vse doslej ni bilo pravega sodelovanja in enotnosti sodelovanja s kmeti s strani kmetijstva in gozdarstva. V zadnjih letih je ta neenotnost prišla do izraza predvsem pri kreditiranju kmetov. Gozdno gospodarstvo je iz sredstev dobička privatnega sektorja vsako leto na podlagi sklepov kmetov — lastnikov gozdov izločalo večino sredstev za posojila kmetom po zelo ugodnih pogojih, prav tako pa so kmetijske zadruge na tem področju še naprej dajale posojilo iz zbranih sredstev prek hranilno kreditnih odsekov. Dokler je šlo za kreditiranje nabave drobne mehanizacije v kmetijstvu, je tudi takšna različna politika kreditiranja kmetov ustrezala, čedalje bolj pa so tako kmetje, gozdno gospodarstvo in kmetijske zadruge čutile potrebo po enotnejših kriterijih kreditov zaradi večjih potreb sredstev za večje naložbe v posamezne kmetije, predvsem za vzorčne kmetije, zahtevnejšo mehanizacijo, preusmeritev kmetij itd. Zaradi enotnega cilja kmetijstva in gozdarstva tega področja, ter da bi se omogočilo kmetom napredek in razvoj, je v zadnjih treh letih že nastalo sodelovanje med gozdnim gospodarstvom in zadrugami pri kreditiranju nekaterih kmetov (predvsem na področju Raven in Slov. Gradca). V letu 1970 so nastale prve pobude o stalnem sodelovanju gozdarstva in kmetijstva zaradi večjega zadovoljevanja potreb posameznih kmetov tega področja. Po večkratnih posvetovanjih vodilnih predstavnikov kmetov, gozdarstva kmetijstva in kmetijske banke v Celju je bil leta 1970 že sprejet sklep o ustanovitvi skupne hranilne in posojilne službe na tem področju. Imenovana je bila tudi posebna ožja komisija, ki naj bi pripravila vse osnutke ustanovitvenih aktov ter osnutke pravilnika o delovanju take službe. Še pred koncem leta 1970 je bila od vseh ustanoviteljev koroške hranilnice in posojilnice podpisana pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju in tudi akt o ustanovitvi koroške kmetijsko gozadrske hranilnice in posojilnice v Slovenjem Gradcu (s krajšim nazivom koroške hranilnice in posojilnice Slovenj Gradec ali s kratico KHP Slovenj Gradec). Ustanovitelji te hranilnice so: 1. Kmetijska zadruga Slovenj Gradec, 2. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec z vsemi gozdarskimi obrati na celotnem področju, 3. Kmetijska zadruga Prevalje, 4. Kmetijska zadruga Vuzenica, 5. Kmetijska zadruga Dravograd. (KZ Podvelka, ki je v vseh predhodnih pripravah sicer sodelovala, ni podpisala ustanovitvenih aktov.) O aktu ustanovitve, pogodbi o sodelovanju in o pravilih KHP so razpravljali in odločali najvišji organi ustanoviteljev, to je zadružni sveti in DS GG ter svet kmetov — lastnikov gozdov pri GG. Namen ustanovitve koroške hranilnice in posojilnice je predvsem: — hitrejše razvijanje in boljše izkoriščanje hranilno- kreditnih dejavnosti v okviru enotne močne službe na področju koroške kmetijske gozdarske regije, — enotno in pospešeno zbiranje hranilnih vlog ter kreditiranje predvsem kmetijske in gozdarske proizvodnje na poslovnem področju ustanoviteljev, — skupno nalaganje kapitala ustanoviteljev, — skupno najemanje posojil v korist kmetov in delavcev tega področja, — skupni aranžmaji z bankami in drugimi gospodarskimi organizacijami za pridobivanje čim več dodatnih sredstev v korist tega področja, — enotna politika usmerjanja sredstev na celotnem področju, — možnost pridobivanja posojil za kmete po benifici-rani nižji obrestni meri v smislu veljavnih predpisov, — pospeševanje sodobnega razvoja kmetijstva in gozdarstva privatnega sektorja, in sicer enotno ter s strokovnim vodstvom, posebno kadar gre za večje naložbe, kot so preusmeritve kmetij. Organizacija in poslovanje Koroška hranilnica in posojilnica ima sedež v Slovenjem Gradcu in posluje kot samostojna organizacija združenega dela s posebnim obračunom in lastnim žiro računom v sestavu kmetijske zadruge Slovenj Gradec. Za vodjo KHP je bil imenovan inž. Ivan Uršič, KZ Slovenj Gradec. Skupni organ upravljanja KHP je poslovni odbor, ki vodi in določa načelno politiko poslovanja KHP ter koordinira delo med sopogod-beniki in KHP. Predstavnike v poslovni odbor izvolijo zadružni oziroma delavski sveti ustanoviteljev, število članov pa je odvisno od višine kapitala, in sicer znaša: — za KZ Slovenj Gradec — 3 člani — za gozdno gospodarstvo Slov. Gradec — 3 člani (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) — za KZ Prevalje — 2 člana — za KZ Vuzenica — 1 član — za KZ Dravograd — 1 član Za predsednika poslovnega odbora v letu 1971 je bil izvoljen Ivan Čas, kmet, za namestnika Milan Čurin iz Črne, člani poslovnega odbora v letu 1971 pa so: Franc Helbl, Radlje; Ivan Habinc, Vuzenica; Anton Korat, Dravograd; Valentin Merkač, Prevalje; Štefan Praper, Prevalje; Slavko Slemenik, Slovenj Gradec; Angelca Vrbnjak, Slovenj Gradec; Ivan Uršič inž, Slovenj Gradec, Dominik Zakržnik, Kozjak. Prvi seji poslovnega odbora, ki je bila dne 15. I. 1971, so prisostvovali tudi predstavniki občin, bank, gospodarske zbornice SRS in predstavnik Kmečkega glasu. Vsi gostje so se pohvalno izražali o takšnem sodelovanju, predvsem v korist kmetom tega področja. Poleg poslovnega odbora obstajajo tudi pododbori, ki so krajevno locirani in skrbijo za zbiranje hranilnih vlog na svojem področju ter odobravajo posojila iz razpoložljivih sredstev svojega področja v smislu določil pravilnika o hranilno kreditni službi. Pododbori so: — v Slovenjem Gradcu (pri KZ) za KZ Slovenj Gradec in gozdarski obrat Slovenj Gradec; — v Prevaljah (pri KZ) za KZ Prevalje, GO Črna in GO Ravne; — v Št. liju (pri KZ) za obrat KZ v Št. liju in GO Mislinja; —■ v Dravogradu (pri KZ) za KZ Dravograd in GO Dravograd; — v Vuzenici (pri KZ) za KZ Vuzenica in GO Radlje ob Dravi. Poleg tega pa so bile istočasno še ustanovljene izpostave, ki imajo nalogo zbiranja in izplačevanja hranilnih vlog in so na vseh gozdarskih obratih in na vseh izpostavah kmetijskih zadrug. Tako KHP v letu 1971 razpolaga (po odbitku 10°/o likvidnostne obvezne rezerve in brez upoštevanja predvidenega povečanja hranilnih vlog tekom leta, vendar z upoštevanjem vrnjenih anuitet) s prostimi sredstvi za posojila kmetom — v višini ca. 2,400.000 din. Poleg tega pa bo KHP še pridobila dodatna bančna sredstva za posojila kmetom. Ustanovitveni kapital, na novo zbrane hranilne vloge in ostale naložbe in tudi posojila vodijo v okviru KHP po posameznih ustanoviteljih in nadalje še po področjih vsakega ustanovitelja, torej po izpostavah. S tem je zagotovljeno tudi dajanje posojil kmetom na tistem področju, kjer so in kjer bodo sredstva zbrana. Koliko znaša ustanovitveni kapital koroške hranilnice in posojilnice? Vsi ustanovitelji so sklenili, da vložijo v KHP ves kapital dosedanjih hranilno-kreditnih služb pri zadrugah, gozdno gospodarstvo pa ves kapital iz dobička privatnega sektorja od leta 1965 dalje, ki ga je že doslej ločeno izkazovalo in ločeno usmerjalo. Stanje hranilnih vlog in posojil ob ustanovitvi 30. XI. 1970 je znašalo: Zbiranje hranilnih vlog Namen ustanovitve KHP je tudi v zbiranju hranilnih vlog od kmečkega prebivalstva, ki je oddaljeno od bank in pošt, pa tudi zbiranje hranilnih vlog od zaposlenih pri gozdnem gospodarstvu in pri kmetijskih zadrugah, po možnosti pa tudi od vsega prebivalstva tega področja. Da bi lahko hranilna služba zaživela, so že izdana tehnična navodila na vseh izpostavah z vsemi potrebnimi tiskovinami. Hranilne vloge zbirajo vsi gozdarski obrati, vse kmetijske zadruge, pa tudi uprave ustanoviteljev ter strojni in gradbeni obrat pri gozdnem gospodarstvu. Pologi v hranilne knjižice se lahko polagajo vsak delovni dan, izplačila pa na obratih gozdnega gospodarstva le ob izplačilnih dneh za osebne dohodke in ob dnevih izplačil za les kmetom, pri vseh kmetijskih zadrugah pa vsak delovni dan. V izjemnih primerih lahko dnevno izplačujejo tudi vsi gozdarski obrati. Hranilne vloge sprejema KHP na vseh izpostavah po želji vlagatelja z izstavitvijo hranilne knjižice: — ali na priimek in ime — ali na prinositelja (brez navedbe priimka in imena) — ali na geslo oz. šifro (brez navedbe priimka in imena) Tajnost hranilnih vlog je zajamčena in za varnost vlog jamči država, tako kot za vloge v bankah ali na poštah. Najmanjši znesek, ki mora biti vložen ob izdaji nove hranilne knjižice, znaša 10 dinarjev. Obresti na hranilne vloge ki so enake kot v bankah in na poštah, so: — vloge, vezane več kot 2 leti — 7,5 °/o; — vloge, vezane za dve leti — 7,0 °/o; — vloge, vezane za eno leto — 6,5 °/o; — nevezane hranilne vloge, ki jih je mogoče dvigniti vsak čas — 6,0 °/o. Vlagatelj lahko svojo vlogo dvigne ali polaga pri katerikoli izpostavi (gozdarskem obratu ali kmetijski zadrugi) na celotnem področju KHP. V zadnjih mesecih je gozdno gospodarstvo preneslo na hranilne knjižice tudi vse deponirane osebne dohodke delavcev, ki jih varčujejo za zimske mesece v smislu pravilnika tako, da bodo le-te obrestovane. V tej zvezi se bodo vloge lahko izplačevale posameznim delavcem tudi v zimskih mesecih, ko ni mogoče delati zaradi neugodnega vremena, ali pa bo po želji posameznega delavca meseca maja vsako leto, kolikor ne bodo posamezni delavci želeli, da ostane znesek v hranilni knjižici. Poleg tega pa lahko dajo posamezni delavci ali kmetje stalno pooblastilo na blagajni obrata ali zadruge, da jim od rednega mesečnega zneska osebnega dohodka ali od izkupička za les določen odstotek ali določen znesek mesečno prenesejo na hranilno knjižico. V tem primeru nima delavec ali kmet nobenega opravka s tem delom gotovine in se mu avtomatsko obrestuje od prvega dne prenosa na hranilno knjižico. Ker bo posamezen vlagatelj (kmet ali delavec) lahko svojo vlogo dvignil kadarkoli v mesecu, se bo marsikdo sedaj odločil, da bo vložil del osebnega dohodka ali izkupička za les v našo skupno hranilnico, s čimer bo vsak (Nadaljevanje na 5. strani) Domačija Mihev v Podpeci — Foto: A. šertel Ustanovitelj Štev. vlog Znesek hran. vlog Znesek posojil KZ Slovenj Gradec 1751 KZ Prevalje 258 KZ Dravograd 123 KZ Vuzenica 96 3,633.287 472.456 265.312 212.097 2,936.409 691.319 150.796 153.133 Skupaj: 2228 4,583.152 3,941.657 Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec — dobiček priv. sektorja petih let pri bankah (oročen) 1,702.753 919.949 GOZDARSKI OBRAT RADLJE OB DRAVI Komisija za urejanje našega glasila se je odločila, da bo v vsaki naslednji številki Obvestil predstavila en naš obrat oziroma ekonomsko enoto. Tako bo vesten bralec dobil sčasoma zaokroženo podobo našega kolektiva. Predstavljanje obratov naj bo prepuščeno članom posameznega obrata, prikazati pa bi bilo treba trajnejšo sliko posameznega področja, težave, s katerimi se srečujemo, pa tudi želje in cilje za bodočnost. Predstavljanje samo na osnovi letnega plana bi bilo mnogo preskromno. Poskusimo torej predstaviti gozdarski obrat Radlje ob Dravi. OSNOVNI PODATKI: Gozdarski obrat Radlje ob Dravi gospodari z gozdovi na severnem pobočju Pohorja od Ribniške koče do Kremžarice, na Kozjaku pa od Vrat in Pernic do Remšnika. Tudi v sami Dravski dolini je na Radeljskem in Mučkem polju ostalo še več kot 400 ha v glavnem borovih gozdov. Skupna površina gozdov znaša zaokroženo 12.500 ha, od teh je 4800 ha družbenih gozdov, 100 ha jih koristi KZ Vuzenica, ostalih 7600 ha pa je v lasti več kot 800 gozdnih posestnikov. (Nadaljevanje s 4. strani) vlagatelj prispeval k dvojni koristi: 1. prihranek se bo posameznemu vlagatelju obrestoval za vsak dan, ko bo denar v hranilni knjižici; 2. vsak vlagatelj bo s še tako malo vlogo prispeval k večanju skupnega kapitala hranilnice in s tem za večje možnosti najemanja posojil za kmete in za delavce, kar bo vplivalo na hitrejši razvoj in napredek vsega našega področja. Vrbnjak Angelca, računovodkinj a GG Slovenj Gradec Pripomba: V prihodnji številki Obvestil bomo podrobno opisali pogoje in možnosti za odobravanje posojil iz sredstev koroške hranilnice in posojilnice. Družbeni gozdovi so zdravi, dobro ohranjeni, pretežno iglasti (listavcev je le 13 %), z zalogo več kot 300 m3/ha. Prirastek so taksatorji izračunali 6,3 m3/ha, tej številki pa se je tesno približal tudi posek. Zasebni gozdovi imajo v povprečju malo nižjo lesno zalogo (244 m3/ha), so pa zdravi, vitalni in se dobro pomlajujejo. Prirastek je prav tak kot v družbenih gozdovih, etat pa je po ha precej nižji, ker se del prirastka akumulira na račun povečanja lesnih zalog v mladih in srednjedobrih gozdovih. Po sedaj veljavnih gospodarskih načrtih znaša letni etat 60.000 m3 bruto lesne mase, od tega je listavcev 10 %. Letna gojitvena vlaganja obsegajo 5500 dnin in 180.000 do 200.000 posajenih sadik. Odprtost gozdov je še vedno nezadovoljiva, čeprav imamo že blizu 18 m cest na ha površine gozdov. Na območju obrata je 55 km javnih cest, 96 km utrjenih ter 76 km neutrjenih gozdnih cest. Organizacija obrata, organizacija dela in delovna sila: Obrat je razdeljen na 10 revirjev, poleg tega pa je v sklopu obrata še gozdna drevesnica Muta. Trenutno imamo še dve lesni skladišči, in to v Vuhredu in Vuzenici. V Vuhredu je tudi obrat za proizvodnjo tramičev s kapaciteto ca. 4000 m3 letne predelave. Na obratu se usposabljajo tudi mladi gozdni delavci v okviru šole za gozdne delavce. Ti opravijo vsa dela v revirju Radlje. Revirni vodja je hkrati tudi inštruktor praktičnega dela. Vsa proizvodna dejavnost, to je sečnja, gojitvena dela ter vzdrževalna dela na cestah, se opravljajo s skupina- mi, ki jih vodi delovodja. Skupina šteje 6—11 ljudi, tri skupine imajo že lasten prevoz (kombi, TAM 2000), ostalim pa bo treba v naslednjih letih nabaviti kombije. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da se proizvodnja s skupinami lepo odvija po letnih planih, tako pri izkoriščanju kot gojenju gozdov. Dosežena je večja disciplina pri delu pa tudi večji efekti. V obratu je trenutno zaposlenih 170 ljudi. Vso sečnjo v družbenem sektorju, ki znaša 30.000 m3 bruto, približno 1000 m3 sečnje v NS ter vsa gojitvena dela v obeh sektorjih, opravi 64 stalnih gozdnih delavcev ter gojenci šole za gozdne delavce (v revirju Radlje). Pri vzdrževanju cest ter pri manjših investicijskih delih na cestah je zaposlenih 15 ljudi, v skladiščih pri odpre-mni službi, proizvodnji tramičev ter skupaj z merilci in nakladalci na kamionih pa je zaposlenih 41 ljudi. Drevesnica ima stalnih samo 7 delavk, v konicah pa pomagajo sezon-ke. Vendar je tudi drevesnica že močno mehanizirana in bo v prihodnje sezonske delovne sile potrebovala še manj. Od strokovnega gozdarskega osebja so v obratu trije dipl. gozdarski inženirji, 9 gozdarskih tehnikov, 1 logar in 9 delovodij. Koncepti gospodarjenja v obratu: Osvojili smo koncept gospodarjenja s sproščeno gojitveno tehniko, osvojili smo detajlno gojitveno in eksploatacij sko načrtovanje. Načelo strokovnosti je postavljeno na zelo visoko mesto, zato želimo za vsa sproščena delovna mesta dobiti najbolj kvalificirane ljudi. Skrb za primerne kadre je na obratu prisotna že blizu 10 let. Prav tako pa je trajno prisotna tudi skrb za posameznega človeka-sodelav-ca, za njegovo počutje doma in na delovnem mestu. Verjetno se proizvodni stroški na račun povečane delavčeve storilnosti v gozdu ne bodo mogli več zniževati — mogoče delno ob uvedbi strojnega lupljenja. Pač pa pričakujemo precejšnje prihranke ob uvedbi mehaniziranega lesnega skladišča. Pričakujemo tudi povečanje donosov — letnih etatov po količini in kakovosti, kar nam bo ob ostalih konstantnih stroških vrglo tudi več sredstev za: —boljši standard (osebni in družbeni), — nove ceste, — kvalitetnejše ceste, — moderno gozdarsko opremo in — nakup gozdov. In še nekaj besed za konec. Obrat želi od kolektiva več razumevanja, več strokovne pomoči, želi samostojnost pri kadrovski politiki in nagrajevanju, pri investicijah pa svobodno odločanje o naložbah sredstev, ustvarjenih v obratu. Namen tega kratkega sestavka je resnično ta, da se čimbolj seznanimo, da povemo, kaj smo, kaj čutimo in želimo, in da na podlagi tega usmerjamo naš razvoj tako, da si bomo ustvarili najboljše pogoje za naše delo in življenje. TONE MODIC, dipl. inž. gozd. VESTI IZ RADELJ Obrat je letos že drugič organiziral 4-dnevno skupinsko letovanje v našem domu v Filip Jakovu. Od 12. do 15. junija je 60 članov kolektiva in njihovih svojcev preživljalo oddih na morju. Ogledali smo si slapove Krke in na hitro tudi Šibenik. Za dobro razpoloženje je ves čas skrbela pristna Šimetova dalmatinska črnina. Nazaj grede smo si v Zagrebu ogledali živalski vrt. Verjetno se bo naslednje leto odločilo več sodelavcev za daljši oziroma redni dopust v enem od naših počitniških domov. * Letos spomladi je naš obrat obiskalo 6 večjih skupin gozdarskih strokovnjakov in študentov iz Jugoslavije, Nemčije, Danske in Avstrije. Vsi so pokazali velik interes za naše delo. Upamo, da so odnesli dobre vtise. Tone Modic, dipl. inž. gozd. Foto: A. Šertel Stanovanjske težave GO Mislinja Stanovanjska stiska sodelavcev našega obrata postaja vedno bolj pereča in zato smo tudi na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice o njej največ govorili. Novi upravni odbor sindikalne podružnice je dobil eno najtežjih nalog, in to: pomagati upravi obrata in obratnemu DS reševati stanovanjsko in socialno problematiko. Novi upravni odbor je že na prvi seji zagrizel v to kislo jabolko. Izoblikovali smo enotno stališče, da je treba najprej rešiti pereče socialne probleme, a takoj za tem začeti s postopnim preseljevanjem naših članov iz sedanjih stanovanj visoko v planini v dolino Mislinje. Naša naselja za gozdne delavce v Glažuti, Komisiji in Tolstem vrhu so zelo oddaljena od šol, trgovin, zdravstvenega doma in drugih centrov, so brez električnega toka in pozimi velikokrat popolnoma odrezana od sveta. Sodobno gozdarstvo pa zahteva razgledanega in izobraženega ter zdravega gozdnega delavca, ki lahko nudi sebi in svoji družini času primerno življenje. Vse to je možno doseči le v dolini. Prevoz delavcev na delo iz doline na delovišče na Pohorju danes ni več problem. Pogoji življenja našega delavca v omenjenih oddaljenih krajih so izredno težki in je zato njihova zahteva za preselitev v dolino popolnoma upravičena in napredna. Takoj po vojni so bile za naše delavce zgrajene večinoma lesene hiše v planini, ki so dandanes že precej dotrajale in potrebne ogromnih popravil. Ko smo vse to pregledali, smo se odločili, da s primerno anketo ugotovimo, kaj si naši ljudje želijo, kaj bodo sami prispevali k reševanju stanovanjske krize in kako si zamišljajo reševanje. Rezultati elprlppi * Naš kolektiv šteje 94 članov, od tega ima svoje stanovanje le 37% sodelavcev. Ostali živijo v družbenih stanovanjih. Svoje hiše si gradi 6 naših sodelavcev, a od 1971. do 1975. leta bo začelo graditi še 7 članov. 52 sodelavcev ne namerava graditi svojih hiš, kljub temu da so pri nas ugodni pogoji za individualno gradnjo. Od teh namerava kupiti stanovanje 9 članov kolektiva. Na vprašanje, ali predlagajo individualno ali družbeno gradnjo stanovanj, se je 54 članov kolektiva odločilo za družbeno gradnjo, a le manjši del za individualno gradnjo. Presenetil pa nas je odgovor na vprašanje, ali so pripravljeni stanovati v stanovanjskem bloku v Mislinji. Večina (80 %) je odgovorila, da ne želi stanovati v bloku v Mislinji, kljub temu da so v prejšnjem odgovoru želeli družbeno gradnjo. Torej si želijo družbena individualna stanovanja, kar si pa naš obrat pri najboljši volji ne more privoščiti. Pospeševati bomo morali še naprej individualno gradnjo zasebnih hiš, za tiste sodelavce, ki so že ostareli ali pa ne morejo sami graditi in stanujejo visoko na Pohorju, pa zgraditi stanovanjski blok v Mislinji. Stanovanja v teh blokih naj bi bila bolj skromna z manjšim komfortom, zaradi česar bodo cenejša in primernejša za žep našega delavca. Upravni odbor sindikata je imenoval tudi posebno komisijo, ki bo pomagala samoupravnim organom reševati socialnostanovanjske probleme. Naloga upravnega odbora sind. podružnice naj bo: usmerjanje stanovanjske izgradnje in reševanje zelo perečih socialnih problemov, detajlno presojo in delitev stanovanj pa naj opravita komisija za socialno stanovanjska vprašanja in obratni DS. Ko smo začeli obravnavati konkretne predloge dolgoročnega reševanja stanovanjske krize, smo postali enotnega mnenja, da moramo rešiti najprej kričeče socialno zdravstvene probleme in probleme stanovanj članov ZB in nekaterih upokojencev. Takoj za tem se pa naj začne sistematično preseljevanje iz najbolj oddaljenih predelov v dolino. Prosilcem prve nujnostne stopnje bomo pomagali tako, da jih bomo preselili v stanovanja v Mislinji, ki jih sedaj zasedajo tisti sodelavci, ki se bodo v letošnjem ali drugem letu preselili v svoje hiše. Po načelu samoupravnosti sami določamo, koliko bomo prispevali, da združimo sredstva, ki naj bi jih koristil bolan delavec za stroške zdravljenja ter za življenjske stroške za čas, ko ne more delati. Prav tako tudi sami določamo obseg in vrsto pravic, ki jih naj ima delavec iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Pri odmeri pravic moramo delati tako, kot delamo pri odmeri prispevka, to pomeni, če odmerimo visok prispevek, lahko odmerimo tudi več pravic. Če pa ni zbranega denarja, je pa seveda nesmiselno in naivno misliti, da bi nekdo delil pravice, ki jih nihče ne bi plačal. Z gradnjo stanovanjskega bloka sami ne moremo začeti, ker to zahteva preveč denarja, vendar se pa lahko priključimo kot sograditelji pri gradnji poslovno stanovanjskega bloka v Mislinji. Pri gradnji tega objekta bodo sodelovali: ZB občine Slovenj Gradec, zdravstveni dom Mislinja, Prevent in nekatera podjetja iz Velenja. Naš obrat naj bi tu finansiral tri do štiri stanovanja, od ZB občine Slovenj Gradec pa pričakujemo tudi dva do tri stanovanja, katere naj bi dobili člani ZB iz našega kolektiva. Komisija za socialno stanovanjske zadeve naj bi spodbujala to kooperacijo pri gradnji in storila vse, da se ta gradnja začne že v letošnjem letu. Delo te komisije je bilo do sedaj uspešno, urgirala je pri skupščini občine Slovenj Gradec, pri ZB in stanovanjskem podjetju in tako bo že 23. junija prvi sestanek sogra-diteljev. Upamo, da bo sestanek uspešen in da se bo gradnja kmalu začela. Soc. stanovanjska komisija našega obrata je imela že tudi sejo za razdelitev tistih stanovanj, ki bodo prosta v letošnjem ali prihodnjem^letu s preselitvijo v lastne hiše in ki so namenjena za rešitev najbolj perečih problemov. Delo te komisije je zelo odgovorno in nehvaležno. Težko je presojati, če je prosilcev veliko, malo pa stanovanj. Na prvi seji je bilo izdanih 6 sklepov o dodelitvi stanovanj in upamo, da so bili sklepi pravični in objektivni. Eden od interesentov, ki je dobil sta- Skupnost zdravstvenega zavarovanja je na osnovi zakona o zdravstvenem zavarovanju sprejela samoupravne akte (statut 'in pravilnike), izvolila je predstavniške organe (skupščino, izvršilni odbor). Na organizacijskem področju je zelo pomembna novost, da smo poleg skupščine in izvršilnega odbora izvolili kot samoupravne organe tudi svete zavarovancev. Sveti zavarovancev so organizirani po občinah in so pomemben faktor za stik med zavarovanci na eni strani in z odbornikom skupščine na drugi. Sveti zavarovancev pomenijo pomemben korak v smeri neposrednosti samouprave. novanje, se je pritožil in o tem bo moral odločati obratni DS. Dolgoročno reševanje socialno stanovanjskega problema našega obrata je zelo težavno, odgovorno in nujno ter ga ne bo mogoče rešiti brez razumevanja, pomoči in strpnosti vseh članov našega kolektiva. Zavedati se moramo, da vsega ne moremo rešiti naenkrat, vendar je treba kljub temu začeti takoj. Pripričan sem, da bomo tudi to težavo uspešno rešili in čez nekaj let bo podoba precej drugačna. Dodaten problem našega obrata je tudi gradnja stanovanj za strokovne uslužbence, ki jih bomo morali postopoma zaposlovati. Del sedanjega strokovnega kadra je že precej v letih in težko opravlja naporno terensko službo. Postopoma moramo te sodelavce premestiti na lažje delo, v izpraznjene revirje pa dobiti mlade ljudi. Mladi strokovnjaki pa bodo prišli k nam le, če jim bomo lahko ponudili tudi stanovanje. Nazadnje pa si dovolim omeniti tudi slabo stanje sedanjih naših pisarniških prostorov. Teh je premalo in ne ustrezajo več. Morali bomo zgraditi novo upravno poslopje našega obrata, v katerem naj bi bili tudi prostori za garažo, skladišče in arhiv, v nadstropju pa tudi kako stanovanje. Z izpraznitvijo sedanjih pisarn bosta prosti takoj tudi dve ceneni družinski stanovanji. Vidimo torej, da nas čaka veliko dela, ki ga moramo brez odlašanja začeti in kmalu rešiti. Jože Filej V svet zavarovancev so bili izvoljeni člani: Občina Dravograd: Pavel Flajmiš, zaposlen pri dravskih elektrarnah, enota Dravograd; Karel Kokalj, upokojenec, Dravograd; Dana Lukane, zaposlen pri PTT PE Dravograd; Janko Mori, zaposleni pri IMONT Dravograd; Stanko Paradiž, zaposlen pri Monterju Dravograd; Marija Poberžnik, zaposlena pri skupščini občine Dravograd; Marica Repotočnik, zaposlena pri Ojstrici Dravograd; Majda Selih, zaposlena pri Košenjaku Dravograd; Mirko Volčanšek, zaposlen pri gradbenem podjetju Dravograd. Občina Radlje ob Dravi: Franc Bohak, stanuje Jan-ževski vrh, Podvelka; Rudolf Gošnjak, Sp. Kapla, Ožbalt; Franc Grubelnik, Radlje 154; Ivan Hajnc, Radlje ob Dravi; (Nadaljevanje na 7. strani) Zdravstveno zavarovanje S 1. januarjem 1971 smo v Sloveniji začeli izvajati zdravstveno zavarovanje po novem sistemu. Najpomembnejša značilnost novega sistema je, da temelji na popolni samoupravnosti. Delavci našega območja smo se organizirali v skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem, ki združuje delavce vseh štirih koroških občin in delavce iz občine Velenje. O skrajšanju sekačeve delovne dobe Član naše ekipe, ki meri klimo, ropot in tresljaje pri sekanju, je prvi dan, ko je prišel med nas, menil, da je delo sekačev kar prijetno. Bilo je julija v gozdovih nad Postojno. Pri tem delu je že veliko let in meril je v veliko tovarnah. Jaz sem se mu nasmejal in mu svetoval, naj ga prvi vtis ne zavede. Tak vtis je varljiv in mnogi, ki odločajo o usodah gozdnih delavcev, žive v takem prepričanju. Če je lep sončen dan, pojejo ptiči in diši smola, ni primerjave s prahom in vročino v železarni ali premogovniku. Obiskovalci in celo raziskovalci pa v les raje ne hodijo, kadar dežuje, in še celo ne, če stiska zima in je zunaj mraz. Kdo bi gazil globok sneg za sekačem, ki odkopava sneg okrog drevesa, da rez ne bo višji kot poleti. Kaj je potem le takrat težko, če je dež ali zima? (Nadaljevanje s 6. strani) Franc Levanič, Dobrava, Radlje; Mara Močnik, Vuzenica; Frančiška Podlesnik, Josipdol, Ribnica; Ludo Pogorelčnik, Radlje ob Dravi; Maks Pok, Josipdol, Ribnica; Milena Pre-mrov, Vuzenica; Brigita Rebernik, Brezno, Podvelka; Josip Romih, Muta; Alojz Šober, Radlje ob Dravi; Ludvika Vol-majer, Podvelka 10; Anica Za-drčnik, Radlje ob Dravi. Občina Ravne na Koroškem: Vinko Božič, zaposlen pri stanovanjskem podjetju Ravne; Boris Fišer, zaposlen pri TP Merx Ravne; Viktorija Grilc, zaposlena pri krajevni skupnosti Ravne; Franc Če-govnik, zaposlen v železarni Ravne; Ivan Hribernik, stanuje v Žerjavu, p. Črna; Alojz Janežič, zaposlen v železarni Ravne; Alojz Kavtičnik, zaposlen pri Lj ubij ana-transport Prevalje; Maks Kočan, zaposlen pri Koloniale Prevalje; Fanika Korošec, zaposlena v železarni Ravne; Oto Leš, zaposlen v železarni Ravne; Ivan Mori, zaposlen v Rudniku Mežica; Marjan Orlič, zaposlen pri Gradisu Ravne; Geza Ou-ček, zaposlen v GP Pogorevc, Žerjav; Ivan Pudgar, zaposlen v TRO Prevalje; Ivan Pungartnik, zaposlen v železarni Ravne; Slavica Raušer, zaposlena v rudniku Mežica; Anton Ruter, zaposlen v železarni Ravne; Stanko S j tl, zaposlen v rudniku Mežica; Martin Sekavčnik, upokojenec iz Prevalj; Marjan Šegelj, zaposlen v rudniku Mežica; Ivan Štruc, zaposlen v rudniku Mežica. Občina Slovenj Gradec; Franc Dvor jak, zaposlen pri gradbenem podjetju Slov. Gradec; Mitja Horvat, zaposlen pri LIP Slovenj Gradec; Milka Javornik, zaposlena v tovarni usnja Slovenj Gradec; Franc Gašper, zaposlen na osnovni šoli Slovenj Gradec; Janez Gologranc, zaposlen pri Elektro Slovenj Gradec; Tone Lakošek, zaposlen pri Merx Slovenj Gradec; Ludvik Maz-nik, zaposlen v tovarni meril Slovenj Gradec; Ivan Medved, zaposlen pri Fecro Slovenj Gradec; Avgust Mithans, upokojenec, Kopališča 3, Slovenj Gradec; Avgust Plaznik, upokojenec, Pameče 128; Strnad prim. dr. Stane, upokoje- nec, Slovenj Gradec; Tinika Krenk, upokojenka, Troblje 3; Jurij Šumečnik, zaposlen pri gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec; Vlado prim. dr. Wein-gerl, zaposlen pri KZD Ravne Stane prim dr. Župančič, Gorenju Velenje; Franc Gre-pri bolnici za TBC Topolšica; Slov. Gradec. Občina Velenje: Milena Črtanec, stanuje v Šoštanju; Maks Dvoršak, zaposlen. pri Vegrad Velenje; Fanika Glojek, zaposlena pri Gorenju Velenje; Franc Gra-benšek, upokojenec; Franc Guček, zaposlen pri Vegrad Velenje; Stane Jelen, zaposlen pri bolnici za TBC Topolščica; Maks Mucik, zaposlen pri Gorenju Velenje; Rudi Pahole, zaposlen v Gorenju Velenje; Oto Presole, stanuje v Šoštanju; Martin Steblovnik, stanuje v Šmartnem ob Paki; Sonja Valand, zaposlena v Gorenju Velenje; Jože Zelenko, zaposlen v Gorenju Velenje; Marija Žorž, stanuje v Pesjem; Jože Debeljak, zaposlen v rudniku lignita Velenje; Teodor Jelen, zaposlen v rudniku lignita Velenje; Hubert Mravljak, zaposlen v rudniku lignita Velenje; Jože Ocepek, zaposlen v rudniku lignita Velenje; Zlatko Praprotnik, zaposlen v rudniku lignita Velenje; Vlado Natek, zaposlen pri RŠC Velenje; Alojz Žohar, zaposlen pri RŠC Velenje; Marjan Kolenc, zaposlen pri KOC Velenje. Prav bi bilo, da bi naši delavci aktivno sodelovali s sveti zavarovancev, dajali predloge, pripombe in ocene dela, še bolj potrebno pa bi bilo, da bi tudi naše sindikalne organizacije pri obratih našle skupno delo s sveti zavarovancev, saj je naloga obeh organizacij, da se zavzemata za čim boljše življenjske in delovne pogoje delavcev in njihovih svojcev. Najpomembnejše pa bo prav gotovo to, ali bodo sveti zavarovancev resnično zaživeli in delali ter tako postali ustvarjalen element v sistemu zdravstvenega zavarovanja ali pa bodo ostali le voljeni in v zapisnikih zapisani, v življenje pa ne bodo stopili, kar pa je gotovo odvisno prav od sveta zavarovancev. Jurij Šumečnik Gozdnim delavcem so že nekoč priznali »težke« karte za živež, v knjigah je tudi mogoče brati, da je to težko telesno delo. V zadnjih desetih letih pa se je veliko spremenilo. Sekiro in ročno žago je zamenjala mo torka in drugo orodje ter nove delovne metode. Gozdne ceste so delavcu približale dom in delovišče. Sezonsko delo se je jelo spreminjati stalno. Ali je potem delo sekača postalo lažje? Lahko bi rekli: Postalo je drugačno. Tako ni več, kot ga popisuje Prežihov Voranc v »Ljubezni na odoru«. Toda lažje? Preštevam predčasne invalidske upokojitve in premestitve na druga delovna mesta. O smrtnosti nimam primerjav, Ko tako preštevam in premišljam, se kaže potreba, da bi povedali, kako gre v resnici sodobnemu gozdnemu delavcu. Lani smo se dogovorili s slovenskimi gozdnimi gospodarstvi, da bi na slovenjegraškem področju analizirali to delovno mesto, posebej pa še raziskali težo telesnega dela. Ko smo to delo opravili in o njem poročali gozdarjem, so se zanj navdušili. Spočelo se je prepričanje, da bi bili zmožni rešiti z malo denarja, ki je bil na razpolago, tudi večjo nalogo, ki je čakala: raziskavo o možnostih za skrajšanje delovne dobe sekača. Nalogo je razpisala zvezna gospodarska zbornica, sprejel jo je institut SRS za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, nosilec pa je postal pisec teh vrstic. Sestavili smo ekipo, ki naj bi do konca januarja 1972 odgovorila na vprašanje z zajetno knjigo. Naloga ima pet podnalog. Te podnaloge so zaupane članom ekipe, od katerih vsak zbira okrog sebe sodelavce, da bi jo rešil. Dr. Kocijančič iz Kranja bo primerjal obolevnost, odsotnost z dela, poškodbe pri delu, invalidnost in smrtnost gozdnih delavcev z delavci drugih panog. Raziskoval bo navade in razvade gozdnih delavcev, njihovo pot na delo, njihov počitek, njihov prosti čas ter njihov dom. Inženir Ude iz Postojne bo raziskoval vpliv sprememb dela sekača na njegovo zdravje. Inženir Win-kler iz Ljubljane bo izračunal, kaj finančno pomeni skrajšanje delovnega staža sekača, če bo odobreno. Pisec pa se je pravkar vrnil iz gozdov na Jezerskem in v Jelendolu, kjer je s številno ekipo raziskoval delovne pogoje sekačev. Teden poprej je taka raziskava tekla v gozdovih Hrušice nad Postojno, septembra pa bo v Brežicah in ponovno nekje v gozdovih slovenjgraškega gozdnega gospodarstva. Ta del raziskave je znatno obsežnejši, kot je bil lani. Tako bodo tudi odkritja obsežnejša in zlasti temeljitejša. Bilo je seveda prezgodaj govoriti o rezultatih, čeprav so deloma že izračunani. Vse kaže, da spada delo sekača med najtežja poklicna dela in da prehitro načne njegove rezerve. Prehitro ga izčrpa. Moderna tehnologija je prinesla nove nevarnosti in nov delovni ritem. Skrajšan delovni staž prav gotovo ni prava rešitev. Je pa rešitev, če — druge ni. Če dobimo odgovor na naloge konec januarja 1972, da je skrajšan ali kakor navadno pravijo — beneficiran — delovni staž za sekača nuja, potem bo za ta predlog zbrano dobro gradivo. Mi se bomo potrudili, da bomo to gradivo zbrali. Bralci pa gotovo vedo, da so gozdni delavci s svojo željo pozni — drugi so svoje že dosegli. Če se gospodinji peč shladi, ne pristavlja rada loncev zamudnikom. Toda to ne bo več naš problem, temveč problem naših političnih predstavnikov. Mi jim želimo dati orožje v roke. Janko Sušnik HRAST Sredi gozda stoji mogočen hrast, pošastno mu štrlijo veje k nebu, je kakor pravljična pošast, da strah me ga je ob belem dnevu. Si sova spletla gnezdo je v njegovi krošnji, da mlade bode tam valila in v temni noči še bolj pošastna bo ta rogovila. Anica Klavž Sklepi samoupravnih organov Na skupni seji delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov 10. maja 1971 so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: • Za predsednika delavskega sveta je predlagan in soglasno izvoljen Ivan LEKŠE, za namestnika pa inž. Tone MODIC. Za predsednika SKLG je ponovno soglasno izvoljen Ivan ČAS, za namestnika pa Albin OSRAJNIK. • Delavski svet in SKLG imenujeta naslednje komisije, v katere so izvoljeni delavci in kmetje: 1. komisija za sestavo, dopolnitev in spremembo statuta ter drugih pravilnikov; 2. komisija za sestavo, spremembo in dopolnitev pravilnika o oblikovanju in delitvi celotnega dohodka in osebnega dohodka; 3. komisija za izobraževanje, štipendiranje in šolo gozdnih delavcev; 4. komisija za prodajo gozdnih proizvodov in usmerjanje lesne mase iz obeh sektorjev lastništva; 5. komisija za obveščanje in urejanje internega časopisa Obvestila; 6. komisija za požarno varnost in varnost pri delu; 7. komisija za počitniške domove in rekreacijo delavcev; 8. komisija za pospeševanje turizma. Delavski svet pa je imenoval naslednje komisije: 1. komisija za sistematizacijo delovnih mest in kadrovanje; 2. komisija za preveritev dvomljivih, spornih, neizterljivih in zastarelih terjatev; 3. komisija za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti za delavce na vodilnih delovnih mestih in za delavce, ki so na strokovnih delovnih mestih; 4. komisija za nakup, prodajo in zamenjavo osnovnih sredstev, stavb in zemljišč; 5. komisija za proučevanje produktivnosti dela in za uvajanje ter pospeševanje mehanizacije; 6. komisija za pregled investicijskih projektov; 7. komisija za socialno stanovanjska vprašanja, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; 8. komisija za dodeljevanje dolgoročnih kreditov za individualne gradnje stanovanjskih hiš delavcev podjetja; 9. komisija za izdajo dovoljenj za obratovanje strojev in mehaniziranih naprav; 10. komisija za izredne preglede vozil podjetja. Soglasno je potrjen obračun poslovanja I. trimesečja 1971, o katerem naj ekonomske enote še podrobno razpravljajo. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov sta soglasna s pristopom k samoupravnemu sporazumu za OD. Izjavo o pristopu je poslati na poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij. V bodoče se izplačuje variabilni del v enakem odstotku, ustvarjenem v poprečju podjetja, in v okviru omejitev po predpisih (11 %). Kolikor ekonomska enota še ni ustvarila variabilnega dela OD, se izplačilo krije začasno iz njenega rezervnega sklada OD, pred koncem leta pa se mora pokriti iz ustvarjenih sredstev iz osebnih dohodkov. Ta sklep velja, dokler veljajo predpisi o omejitvi. Sprejet in potrjen je statut o spremembi in dopolnitvi statuta gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec z dne 10. maja 1969. Spomenik padlim borcem NOV na Pohorju — Jezerski vrh — Foto: A Šertel Po 91. in 92. členu ustave SFRJ (Ur. 1. SFRJ, št. 14/63) in 80. ter 81. členu ustave SRS (Ur. 1. SRS, št. 10/63) določita delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov prečiščeno besedilo statuta gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ki obsega statut z dne 10. 5. 1969 ter njegove spremembe in dopolnitve z dne 8. 8. 1969, 20. 4. in 10. 5. 1970, 28. 7. 1970, 29. 10. 1970 in 10. 5. 1971. Soglasno je potrjen pravilnik o količinah lesa za domačo uporabo in oprostitvah plačila biološke amortizacije. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov potrdita pogodbo o vložitvi sredstev gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec iz privatnega sektorja koroško hranilnico in posojilnico Slovenj Gradec in s tem tudi 7 % obrestno mero na vložena sredstva. G. J. Sklepi organizacije Zveze komunistov GG Slovenj Gradec Na sestanku organizacije Zveze komunistov gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec dne 2. 6. 1971 so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Povečati skrb za kadrovanje v podjetju (štipendiranje, šola za gozdne delavce) in s tem v zvezi pojačati strokovnost pri samoupravnem odločanju. 2. Pri reguliranju osebnih dohodkov je potrebno zagotoviti minimalni osebni dohodek 800 din, posebno pa je potrebno dati poudarka razmerju višine osebnega dohodka na posameznih delovnih mestih. 3. Izboljšati obveščanje v kolektivu. 4. Skrbeti za dobre odnose med sodelavci v podjetju. 5. Neprenehoma je treba skrbeti za pomlajanje članstva v ZK. S tem namenom je treba organizirati z mladimi člani kolektiva posebne razgovore in jih aktivno vključiti v samoupravljanje. 6. Disciplinirano je izvajati sklepe brionske seje in kongresa samoupravljavcev v Sarajevu. 7. Sekretar organizacije ZK je dolžan urediti evidenco članov organizacije ZK GG na območju občine Slovenj Gradec in urediti pri blagajni točno plačevanje članarine posameznih članov. Ela Kraiger Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je letošnjo pomlad uspešno pripravilo in izvedlo akcijo »mladinskih pogozdovanj«. Veliko razumevanje za to akcijo so letos pokazale vse šole, s katerimi smo pri pogozdovanju sodelovali. Gozdarji, ki so vodili pogozdovanja, so se potrudili, da so na poljuden način s predavanji v gozdu približali mladini gozd kot izredno pomemben socialno gospodarski objekt, ki ni namenjen zgolj pridelovanju lesa, temveč je njegova posredna vloga enakovredna in v nekaterih primerih še važnejša. Gozdarji so želeli zbuditi pri mladini zanimanje za poklice v gozdarstvu in jih poučiti o splošnem odnosu človeka do narave. Na celotnem območju slovenjegraškega gozdnega gospodarstva je sodelovalo 1250 učencev in dijakov osnovnih ter srednjih šol. Predavanja in pogozdovanja pa je vodilo trideset gozdarjev. Šole, pri katerih je akcija najbolj uspela, so prejele tudi skromne denarne nagrade, ki jih je poklonila zbornica gozdno gospodarskih organizacij v Ljubljani. Andrej Šertel Želite postati gozdni delavec — gozdar Vpišite se v šolo za gozdne delavce, če ste končali osmi, sedmi ali šesti razred osnovne šole in niste stari več kot 18 let. Zdravnik v ambulanti za medicino dela v Slovenjem Gradcu mora predhodno ugotoviti vašo zdravstveno sposobnost za ta poklic. Sola traja dve leti. Trimesečni teoretični pouk je v gozdarskem šolskem centru v Postojni, devet mesečni praktični pouk v oddelku šole v Radljah ob Dravi. Po uspešno končani šoli si pridobite poklic gozdnega delavca — gozdarja. Pri gozdnem gospodarstvu se morate zaposliti vsaj za enako dobo, kot traja šola. Stroški teoretičnega in praktičnega pouka bremenijo gozdno gospodarstvo. Ce želite v času šolanja v šoli za gozdne delavce končati še sedmi in osmi razred osnovne šole, krije gozdno gospodarstvo tudi te stroške. V času šolanja dobite delovno obleko in obutev ter vsa sodobna zaščitna sredstva. Mesečna nagrada v prvem letniku znaša 200—300 din z ozirom na uspeh, v drugem letniku 300—400 din in več, sorazmerno z vloženim delom. Prošnjo vložite na gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, izobraževalni center. Prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala in izpisek iz rojstne matične knjige. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1971. Brž ko se prijavite, vas bomo obvestili o datumu zdravniškega pregleda. Marija Sekirnik, dipl. inž. gozd. VPRAŠUJEMO Naši delavci iz delovne enote skladišča Vuhred pri gozdarskem obratu Radlje so se na komisijo za obveščanje obrnili z naslednjimi vprašanji: • Ker bi radi vedeli resnico, želimo, da v glasilu podjetja odgovorite na naslednja vprašanja: • Kot delavci v samoupravnem sistemu se čutimo prizadeti, ker ne vemo, zakaj nam podjetje ni izplačalo 12-dnev-nega zimskega dopusta, kar je bilo obljubljeno in jasno izobešeno na razglasni deski. • Vprašamo, ali nalagate naš denar, ki ga odtegujete za zimo, to je 140 din na mesec v banko? Zakaj ne dobimo obresti, saj bi jih morali dobiti. Ce bi to posameznik nalagal, bi obresti nedvomno dobil. • Dalje vprašujemo: kdo lahko postavlja normo? Koliko članska komisija mora biti? Kako dolgo ostane norma ne-izpremenjena, če je že postavljena? Živimo v upanju, da bomo v časopisu podjetja na svoja vprašanja dobili odgovore. Delovni kolektiv skladišča Vuhred Prosili smo računovodkinjo Angelco Vrbnjak in tehničnega direktorja Janeza Koželja, dipl. inž. gozd., da odgovorita na postavljena vprašanja. Menimo, da je prav, da se delavci obrnejo na naš časopis, kolikor so jim vprašanja nejasna, posebno še zato, ker gotovo niso edini in bodo tako manj jasna vprašanja obrazložena celi delovni skupnosti. Uredništvo Helena in Franc se pri sorodnikih dobro počutita. Helena le toži: »Zdaj, ko bi Francu lahko bilo dobro in bi počival, je pa bolan.« V Dravogradu niso pozabili na človeka ODGOVARJAMO V 40. členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je določeno, da se poleg varčevanja posameznih delavcev za zimo letno planira za vsako ekonomsko enoto tudi po 12 dni slabega vremena, ostanek teh sredstev pa se vsako leto obračuna v mesecu maju za preteklo leto. S tem v zvezi je računovodstvo pretekli mesec zahtevalo od vseh ekonomskih enot obračun izplačanih nadomestil za slabo vreme in so vsi neizplačani ostanki obračunani in izplačani skupno z osebnimi dohodki za mesec junij letos. V preteklem letu smo vse deponirane osebne dohodke delavcev, ki so jih varčevali za zimo, nalagali na posebni račun v banki. Za ta sredstva podjetje ni dobivalo obresti. Ko smo med letom 1970 z banko Slovenj Gradec že uredili, da deponirana sredstva zaradi obrestovanja prenesemo na hranilne knjižice, smo sočasno ustanavljali svojo skupno koroško hranilnico in posojilnico. O tem smo obvestili šefe obratov in DS podjetja, kjer so sprejeli sklep, da se deponirani osebni dohodki prenesejo na našo hranilnico, kar pa je Ob rojstvu sina inž. Ludviku Kotniku čestitamo sodelavci GO Ravne. Čestitka Mamicama Eriki Skočaj in Jožici Sekavčnik čestitajo sodelavci na upravi podjetja. Ker naš časopis izhaja zelo redko, prihaja tudi čestitka z zakasnitvijo. mogoče šele v letošnjem letu. Podružnice koroške hranilnice in posojilnice v vseh naših obratih že delujejo in so letošnji prihranek delavcev za zimo že prenešeni na hranilne knjižice te hranilnice in se obrestujejo s 6%. Tistim delavcem, ki prihrankov iz prejšnjega leta niso dvignili, bomo le-te po njihovi želji prav tako prenesli na hranilne knjižice posameznih delavcev. Angela Vrbnjak Na vprašanje, ki zadevajo norme, odgovarja tehnični direktor podjetja Janez Koželj, dipl. inž. gozd. »Norme določajo odgovorni strokovni delavci v obratih (referent za gojenje, referent za izkoriščanje, sektorski vodja). Norme po deloviščih se določijo po tabelaričnem delu pravilnika o normah in na podlagi neposrednih tehničnih meritev. Po pravilniku o normah se norma lahko spremeni: a) če je pri postavljanju norme prišlo do očitne napake; b) če se spremeni delovni proces, na osnovi katerega so bile norme postavljene. Proti postavljenim normam ima delavec pravico pritožbe. Pritožbe rešujejo šefi obratov. V primeru, da ne pride do sporazuma, pa rešuje pritožbo komisija pri delavskem svetu podjetja, ki je dolžna zadevo rešiti v 14 dneh. Ta določila so razvidna v pravilniku o normah od 13. do 18. člena, pravilniki pa so na vpogled pri obratih. Za izvrševanje določil pravilnika o normah so odgovorni direktor podjetja, tehnični direktor kot tudi odgovorni strokovni delavci po obratih. Janez Koželj, dipl. inž. gozd. Od leta 1963 je bilo socialno stanovanjsko vprašanje delavca pri našem gozdarskem obratu Dravograd Ivana Prikržnika na dnevnih redih obratnega delavskega sveta, delavskega sveta podjetja in raznih komisij. Ivan ima deset otrok, ki so danes stari od 4 do 18 let. Živel je v skrajno neustreznih stanovanjskih razmerah. V leseni podirajoči kolibi so v enem prostoru živeli vsi. Pozimi so morali paziti in ponoči odstranjevati sneg iz strehe, da se koliba ni zrušila na ljudi. V letu 1971 so se v Dravogradu odločili, da s takšnim stanjem končajo in prav tako končajo z razpravami o tem vprašanju. V gospodarski načrt so vnesli ustrezno postavko in kupili od ostarelih kmetov Helene in Franca Rotovnik domačijo. V to domačijo so preselili Ivana Prikržnika z družino. Ko so kupili »Petrovo« domačijo, pa so obenem rešili tudi zelo težak socialni problem dveh ostarelih ljudi. Helena in Franc Rotovnik sta ostarela, otrok nimata, sama pa nista mogla več upravljati domačije. Šele ko sta domačijo prodala, sta se lahko preselila k svojim sorodnikom. Razumljivo je, da nista mogla domačije kar tako pustiti. Tako so dravograjski gozdarji odločno in dobro rešili stanovanjski problem svojega delavca in hkrati socialni problem ostarelih kmetov. Jurij Šumečnik Prikržnikovi se na novi domačiji dobro počutijo. Gozdarskemu obratu se za rešitev lepo zahvaljujejo SLOVO Stoletja so gospodarili naši očetje na hribovskih kmetijah, niso jih strle strmine, ne ujme, upirali so se Turkom in tudi v najhujših dneh slovenske zgodovine med drugo svetovno vojno so ostali zvesti svojim domovom. Razvoj kmetijske tehnike pa postavlja vpraaanje hribovskega kmeta v drugo luč. Ni dvoma, da bo mlada generacija sledila utripu časa. Ali je tudi to spopd generacij? S težkimi koraki je stopal Milan mimo kozolca po kolovozu, ki je vodil v gozd. Kolikokrat je stopal po tej poti, a nikoli mu ni bil korak tako težak kot prav danes. »Kdo ve, kdaj bom spet hodil tod,« je premišljeval in se z motnimi očmi poslavljal od strmih njiv in globač. »2e čez nekaj ur odpotujem v Nemčijo in morda grem za vedno. Le od gozda se še moram posloviti, od stoletnih smrek, na katere je oče tako zelo ponosen.« Izza Uršlje gore je leno pričelo vzhajati sonce, da so se rosne kaplje kot kristali svetile na travi. Od nekod je pri-dišalo po svežem senu, v vejah starih krivuljastih tepk in jablan pa so prepevale ptice. Ves omamljen je obstal. Nikoli prej ni opazil teh lepot, vedno se mu je kam mudilo. Danes pa kot zakleto: Vse mu je tako pri srcu, vsaka ped zemlje, vsako drevo tu v sadovnjaku. Še celo podrta češnja mu je ljuba in petje ptic. »V Essnu ga ne bom nikoli več slišal,« je pomislil in pospešil korak v gozd. Z rokami je otepal pajčevine, ki so jih stkali pajki čez noč in so se na njej nabrale drobne kapljice jutranje rose. Zamišljen je sedel na trhel panj. »Milan, kaj ti je, da te zadnje ure, ko si še doma, bežiš od hiše. Ali še teh nekaj ur ne moreš biti poleg naju,« se je zdaj oglasil oče, ki mu je ves čas sledil. »Ampak oče, hotel sem se posloviti še od gozda, tudi nanj me veže nekaj lepih spominov. Tako hudo mi je, tako hudo.« »Če ti je hudo, zakaj potem odhajaš? Izmed sedmih otrok si samo ti ostal doma, bil si najino zadnje upanje, da bova na večer najinega življenja živela poleg svojega otroka. Sedaj greš tudi ti. Le kako bova zmogla vse delo. Mlado bi rajši pripeljal k hiši, ko je mati tako bolehna, ne pa da še ti rineš v svet!« »Mlado! Le katera bi hotela k nam, povejte mi oče, katera? Res imamo elektriko, tudi cesta je do hiše, ni pa nobenega stroja. Drugi že imajo kosilnice, traktorje, mi pa še nič. Sicer pa le čemu bi nam bili ti stroji, saj bi nam v tej strmini ne mogli služiti. Kolikokrat sem vas prosil: Prodajte in kupimo kmetijo v nižini. Na dom so jo hodili ponujat, vi pa nič. Bili ste gluhi za vse moje prošnje, zato grem od doma. Ne morem gledati tega, da drugi delajo s stroji, jaz pa še na roko kosim.« »Ali si znorel, sin. Naj prodam? Dvajset let sem garal, da sem kupil to posestvo, sedaj pa ga naj prodam! Ne, tega pa nikoli, če se tudi uničim na teh njivah. Ti pa pojdi. Ko boš spoznal, da tudi tujina reže tanke kose kruha, se boš kesal. Zdaj si gradiš gradove v oblakih, ko se ti bodo kmalu podrli. Da boš vedel: Posestva ne prodam nikoli, nikoli!« Odmev »nikoli, nikoli, nikoli« se je razlegel in med drevjem je šel glas, glas trdnega in zavednega gospodarja. Opuščena hribovska kmetija V Milanovem srcu je dobil odmev odgovor. »Tudi jaz ne bom nikoli doma, nikoli. Šel bom, čeprav težko, v daljno Nemčijo in služil milijone kot moji bratje. Vozil se bom z avtom, imel bom hišo, vikend in še kaj. Nikoli se ne bom ubijal po teh ozarah. Delal bom osem ur na dan in imel več kot tu, če garam po šestnajst ur dnevno.« Molče sta šla iz gozda oče in sin, molče, vsak s svojo trmo v glavi. Čez nekaj ur se je poslovil. Mati je jokala, oče pa stiskal zobe, da bi premagal solze, ki so mu silile v oči. Odhajal je po strmi poti navzdol in kamenje se mu je kotalilo pod nogami, da bi skoraj s kovčkom vred telebnil po globači. Zaklel je in hitel naprej, na pot v novo življenje. Z neba pa je pričelo rahlo rositi, kot bi tudi nebo žalovalo za sedmim sinom velike Ko-pačevine, kot bi žalovalo za mnogimi, ki jih je pogoltnila tujina. Anica Klavž Kmetje, delavci, vlagajte svoje prihranke v Koroško hranilnico in posojilnico! To je naša hranilnica 25. junija so gozdarski obrat Črna obiskali vsi gozdarski inšpektorji Slovenije na čelu z republiškim inšpektorjem tov. inž. Janezom Troštom. Gosta sta bila tudi republiški inšpektor SR Hrvatske in tovariš Emil Gabrovšek. Dopoldne so jih na gozdarskem obratu sprejeli predstavniki obrata in gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, jim predstavili naše gozdno gospodarstvo na celotnem območju in še posebej na območju gozdarskega obrata Črna. Nato so inšpektorjem odgovarjali na vprašanja v zvezi s problematiko gospodarjenja, ki so jih še posebej zanimali odnosi gozdnega gospodarstva do metov lastnikov gozdov, porabi in višini biološke amortizacije, investicij in podobno. Na koncu so si na svojo željo ogledali še sedanje stanje površin, prizadetih po vetrolomu leta 1966. Foto: Andrej Šertel NEZGODE PRI DELE Od 1. 4. do 30. 6. 1971 so se pripetile na območju podjetja po ekonomskih enotah naslednje nezgode: GO Ravne V sredo, 7. 4. 1971, ob 15.15 Jožetu Pogorevcu; pri razkladanju kamiona je udaril z levo roko ob komad lesa in si jo poškodoval v zapestju. V torek, 4. 5. 1971, ob 13.30 se je Slavku Skerlovniku obesilo drevo na bukev in ker je nepravilno podžagoval, se je bukev odcepila in mu poškodovala levo nogo, levo oko in glavo. V petek, 14. 5. 1971, ob 8.45 je Martin Kotnik pri nakladanju kamiona stal na kamionu, na nogo mu je pritisnilo cepin, ki mu je prebodel prst na levi nogi. V četrtek, 20. 5. 1971, ob 8. uri je Edi Kopmajer meril les pri kamionih; visoka skladovnica se je zrušila in ga je komad udaril po desni nogi. V petek, 21. 5. 1971, ob 8.30 je Milan Kotnik podiral drevo in ker ni opazil suhega vrha na drevesu, mu je ta padel na hrbet in ga poškodoval. GO Črna V četrtek, 1. 4. 1971, ob 13.30 je Martin Jelen menjal verigo na motorni žagi, pri tem si je odrgnil prstanec desne roke, zaradi česar je nastopila zastrupitev. V soboto, 17. 4. 1971, ob 15.30 je Ignac Kamnik zakopaval sadike in mu je pri tem spo- drsnilo; udaril se je po levi nogi, nakar je nastopila zastrupitev. V četrtek, 13. 5. 1971, ob 12.30 je Francu Germadniku pri prehodu od drevesa do drevesa spodrsnilo in si je iz-vinil palec leve roke. V četrtek, 27. 5. 1971, ob 14.30 se je Ivan Pečovnik pri beljenju hloda s sekiro usekal v levo koleno. V četrtek, 10. 6. 1971, ob 8. uri se je Stanko Kos pri obrezovanju skodel urezal v prst leve roke. V četrtek, 17. 6. 1971, ob 15. uri se je Franc Smonkar pri kleščenju podrtega drevesa z motorno žago urezal v levo nogo pod kolenom. GO Radlje ob Dravi V ponedeljek, 5. 4. 1971, ob 10. uri je Dominika Sekolov-nika udarila veja pod desnim očesom pri čiščenju gošč. V torek, 6. 4. 1971, ob 14. uri si je Karel Mavrič pri pripravi objekta za pogozdovanje pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom. V sredo, 19. 5. 1971, ob 7. uri je Ivanu Vrhnjaku pri razre-zovanju hloda v gozdu stisnilo levo nogo v gležnju. V torek, 25. 5. 1971, ob 7. uri je Ivana Štramca pri čiščenju mladja udarila veja po desnem očesu. GO Dravograd V ponedeljek, 12. 4. 1971, ob 14. uri se je Franc Poberžnik na poti z dela s kolesom izogibal kamionov, zadel v vrtno ograjo in si poškodoval prst na levi roki. V torek, 1. 6. 1971, ob 7. uri se je Vinko Paradiž pri kleščenju podrtega drevesa s sekiro usekal v desno nogo nad kolenom. V torek, 15. 6. 1971, ob 9. uri se je Vinko Paradiž pri čiščenju gošče usekal z vejnikom v koleno leve noge. GO Mislinja V sredo, 19. 5. 1971, ob 13.30 je Alojzija Zaponšek pomagala pri nakladanju kamiona in ji je sodelavec s cepinom poškodoval levo roko. V četrtek, 24. 6. 1971, ob 8.30 si je Franc Smagej pri nakladanju kamiona zlomil nogo. V torek, 29. 6. 1971, ob 10. uri je Francu Času pri prevzemu lesa spodrsnilo in si je zlomil mezinec na roki. GO Slovenj Gradec V sredo, 2. 3. 1971, ob 13. uri je Franca Gaberška pri obdelavi drevesa udarila veja v levo oko. V sredo, 31. 3. 1971, ob 6.30 je Karla Vranjka na poti na delo povozil avto in mu zlomil levo nogo. V petek, 23. 4. 1971, ob 13.45 je Ivan Slatinek pri prevlaki lesa pomagal poravnati-reše-vati zagozdeni hlod, ki se mu je zvalil na levo nogo in mu jo zlomil. V ponedeljek, 21. 6. 1971, ob 13. uri je Hinko Triplat čistil grmovje ob cesti in se usekal v koleno leve noge. V ponedeljek, 14. 6. 1971, ob 11.30 je Avgust Kresnik preža-goval z motorno žago bukovo vejo in se je urezal v levo roko. Rokavic ni uporabljal. V ponedeljek, 21. 6. 1971, ob 14.30 si je Vlado Brložnik na poti z dela pri padcu poškodoval koleno leve noge. Gradbeni obrat V sredo, 12. 5. 1971, si je Drago Plaznik pri razkladanju plinskega olja na gradbišču poškodoval koleno leve noge. Strojni obrat V petek, 23. 4. 1971, ob 12. uri je Milanu Marhnu pri montaži hiaba v delavnici poškodovalo glavo. V četrtek, 25. 4. 1971, ob 11. uri je dobil Jože Lužnik pri montaži zavor tujek v dlan leve roke. Uprava podjetja v prvem polletju 1971 ni imela nobene nezgode pri delu. Pri vseh dosedaj obravnavanih nezgodah in njihovih analizah ugotavljamo, da je nezgod pri nevarnih in fizično napornih delih iz leta v leto manj, medtem ko raste število nezgod pri lažjih in manj nevarnih delih. Ivan Waltl Izvleček iz pisma Sem gozdni delavec — sekač. Pri Gozdarskem obratu na Ravnah delam že 22 let, tudi moj oče je delal pri GO Ravne in bil upokojen kot gozdni delavec. V gozdu je delala nekaj let tudi moja žena. Vse življenje pa je v gozdu delal moj tast. Stanujem v privatnem in zelo vlažnem stanovanju, ki je poleg tega zelo tesno. Izmera stanovanja: kuhinja 4X2 = 8 m2, ki obenem služi kot dnevna soba, spalnica 4X4 = 16 m2. Nimam nobenih drugih pritiklin. Sem torej brez kleti, drvarnice, poljsko stranišče pa uporabljam skupno s kmetom. V tem stanovanju živim z ženo i dvema otrokoma v starosti 9 in 10 let. Za stanovanje moram plačevati deset starih tisočakov na mesec in veliko delati na polju ter pomagati pri ostalih kmečkih delih. Rad bi nekje dobil stanovanje, kjer ne bi bilo ogroženo zdravje mojih otrok in kjer se md ne bi skvarilo vso pohištvo. Ni važno kje, samo da bi bilo stanovanje tam, kjer bi lahko dobil tudi delo. Anton Mravljak V mesecu juniju 1971 je bil na gozdarskem obratu Črna dvodnevni seminar iz gojenja gozdov. Naslov seminarja je bil Gospodarjenje v pomlajencu in je imel namen opozoriti odkazovalce na izredno pomembnost pravilnega odkazila v doraslih sestojih, ki so v dobi pomlajevanja. Tečaja se je udeležilo 43 revirnih vodij iz vseh obratov gozdnega gospodarstva, za referente in šefe obratov ter ostale pa bodo tečaj ponovili v mesecu avgustu. Seminar je bil v okviru izobraževalnega centra, zelo uspešno pa ga je vodil inž. Hubert Dolinšek. Foto: Andrej Šertel ŠPORTNE VESTI STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE Letos smo prvič organizirali v okviru medobratnih športnih iger našega podjetja tudi streljanje na glinaste golobe. Ugotovili smo, da je med gozdarji precej lovcev, saj so se tek- movanja udeležili predstavniki sedmih obratov, GO Črna in GO Slovenj Gradec celo z dvema ekipama. Tekmovanje je bilo v Podgorju pri Slovenjem Gradcu. Prireditelj GO Slovenj Gradec je vzorno izvedel tekmovanje. EKIPNI VRSTNI RED: zadetki streli 1. GO Mislinja 13 19 2. GO Slovenj Gradec 12 18 3. GO Črna 11 21 4. Gradbeni obrat 11 21 5. GO Ravne 8 23 6. Strojni obrat 7 14 7. Uprava 5 21 8. GO Radlje 5 21 POSAMEZNIKI: zadetki streli 1. Ivan Vovk, GO Slov. Gradec 5 5 2. Inž. Jože Filej, GO Mislinja 5 6 3. Alojz Jakopin, GO Črna 5 6 4. Jaka Kos, GO Črna 4 5 5. Ivan Vrhovnik, GO Slov. Gradec 4 5 DOGODEK Nekateri dogodki iz mladih let se ti vtisnejo v spomin in jih nosiš sabo za vedno. Bilo je takrat, ko sem hodil v osnovno šolo. Večina spominov mi je zaradi tempa življenja zbledela. Spominjam pa se zelo živo dogodka, ki sem ga doživel takrat v gozdu. Bil je vroč poletni dan, ni se mi dalo pomagati doma, ni se mi dalo učiti, še*l sem na potep. Velik del dneva sem se potepal po gozdu in se proti večeru vračal domov. Prišel sem v temnejši gozd in se malo ustavil. Pod lepim hrastovim drevesom me je hladil poletni vetrič, ki je že oznanjal bližajočo se noč. Nekaj časa sem tako sedel, nato sem šel dalje. Prišel sem do livade, ki so jo gozdarji pred letom zasadili z mladimi smrekami. Z mesta kjer sem sta.1, sem videl celo livado. Opazil sem, da se na nasprotnem robu livade nekaj premika, nisem pa mogel razločiti kaj. Oprezno sem splezal na bližnje drevo in opazoval to pošast. Pošast se je bližala in kmalu sem lahko razločil, da je divja svinja. Tako smo ji rekli, ker je pač podobna domači svinji. Čeprav sem bil na drevesu, me je postalo zelo strah in nisem vedel kaj bi storil. Mislil sem skočiti z drevesa pa sem si zadnji hip premislil in še malo počakal. Takoj zatem sem slišal strel. Svinja je zarjula in začela teči prav proti drevesu na ka- terem sem bil. Od stahu sem padel z drevesa, le za trenutek obležal, in že me je kot vzmet vrglo pokonci in bežal sem kolikor sem mogel. Oziral se nisem a imel sem občutek, da mi je svinja tik za petami. Res me je kmalu zgrabila za hlače ter jih raztrgala. V tem trenutku sem pritekel do debelega drevesa in začel teči okoli njega, svinja pa za mano, in videti je bilo kot da drug drugega loviva. Meni je bilo laže teči, ker sem tekel tik ob deblu. Naredila sva precej krogov, ko je svinja iznenada padla. Ker sem tekel tik za njo ali ona za mano, me je vrglo čez njo. Hitro sem skočil pokonci. Videl sem, da je svinja ranjena v nogo. Začel sem bežati, naredil pa sem komaj nekaj korakov, ko me ustavi moški glas. Bil je lovec, ki je streljal na svinjo. Povedal sem mu, kako sem bežal pred svinjo. Lovec je pogledal svinjo, ji pomeril v glavo in ustrelil. Meni se je zdelo čudno, zakaj je ustrelil svinjo, ki je že tako ležala na tleh. Vprašal sem ga, on pa mi je smeje odgovoril, da bi se svinja spet zdramila. Sedaj je le v omotici, ker se ji je zvrtelo zaradi tekanja okoli drevesa. Lovec je nato nekje dobil voz in nekaj ljudi, naložili smo svinjo in jo odpeljali v dolino. Še danes me vedno postane strah, če zagledam divjo svinjo. Čeprav sem bil takrat zelo mlad, se mi je ta dogodek za vedno vtisnil v spomin. Alojz Melanšek zadetki streli 6. Adi Sedovnik, GO Črna 4 5 7. Rajko Rozman, GO Mislinja 4 6 8. Maks Topler, gradbeni obrat 4 G 9. Oto Skobir, GO Mislinja 4 7 10. Franjo Vivod, GO Slov. Gradec 4 7 11. Ivo Rogina, uprava 4 7 Po tekmovanju na glinaste golobe so imeli kandidati za osvojitev prehodnega pokala tako število točk: GO Črna 74, GO Mislinja 72, uprava 71 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško je bilo na Ravnah. Pohvaliti velja strojni obrat z devetimi strelci, GO Črna, Slovenj Gradec, Mislinja in gradbeni obrat so imeli po sedem tekmovalcev, GO Ravne kot prireditelj pa je imel le dva strelca. GO Radlje, ki je bil na vseh dosedanjih tekmovanjih v streljanju premočno prvi, je imel na ravnah le enega strelca. Čudno, da naš največji obrat letos ne kaže več zanimanja za medobratne športne igre. EKIPNO: 1. GO Črna 2. Strojni obrat 3. GO Mislinja 4. Uprava 5. GO Slovenj Gradec 6. Gradbeni obrat 7. GO Ravne 8. GO Radlje 529 krogov 525 krogov 522 krogov 513 krogov 510 krogov 507 krogov 184 krogov (dva tekm.) 137 krogov (en tekm.) NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI: 1. Tone Leve, inž., uprava 2. Miha Kranc, GO Črna 3. Jože Osojnik, strojni obrat 4. Zdravko Vilar, GO Radlje 5. Franjo Vivod, GO Slov. Gradec 6. Jože Filej, inž., Mislinja 7.— 8. Stanko Krevh, GO Slov. Gradec 7.— 8. Anton Pečolar, strojni obrat 9.—11. Adi Rošer, gradbeni obrat 9.—11. Rudi Pasarič, GO Slov. Gradec 9.—11. Branko Zavrnik, strojni obrat 150 krogov 146 krogov 146 krogov 137 krogov 135 krogov 134 krogov 133 krogov 133 krogov 132 krogov 132 krogov 132 krogov Lep uspeh pri streljanju so dosegli tekmovalci GO Črna in strojni obrat. Uprava.je dosegla šele četrto mesto, trije njeni tekmovalci so streljali že v jutranjih urah, vendar teh rezultatov nismo priznali za uvrstitev v ekipo. GO Slovenj Gradec je dosegel šele peto mesto, čeprav ima med prvimi desetimi kar tri tekmovalce. ODBOJKA Doslej največ ekip v tekmovanju odbojke se je zbralo v Mislinji. Organizator je bil strojni obrat, pomagal pa je GO Mislinja. Tekmovanje in zaključek sta bila odlično organizirana, le dež nam je precej nagajal. Tudi sam sistem igranja bo potrebno v bodoče spremeniti: v Mislinji bi morali odigrati kar 21 tekem, to pa pri izenačenih ekipah ni mogoče v enem dnevu. Morda bi bilo dobro tekmovanje v odbojki razdeliti na dve soboti ali igrati na dveh igriščih hkrati ali pa igrati na izpadanje. VRSTNI RED: točke 1 2 1. Gradbeni obrat 12 2. GO Črna 8 točke 3. GO Mislinja 8 4. Strojni obrat 6 5. GO Ravne 6 6. Uprava 2 7. GO Slov. Gradec 0 Po pričakovanjih je zmagal gradbeni obrat, GO Črna je izgubil razen proti zmagovalcu tudi proti ekipi GO Ravne. Popolnoma pa je odpovedala eki- pa uprave, saj je dosegla predzadnje mesto, lani pa je bila celo prva. KONČNI VRSTNI RED: točke 1. GO Črna 101 2. GO Mislinja 90 3. Uprava 83 4. Gradbeni obrat 74 5. Strojni obrat 58 6. GO Ravne 52 7. GO Slov. Gradec 29 8. GO Radlje 22 9. GO Dravograd 6 Letos so že drugič zapovrstjo zmagali delavci GO Črna (Nadaljevanje na 13. strani) Izpolnjena je zadnja stran službenega dnevnika Težko je v kratkih stavkih opisati vse, kar bi pravzaprav morali, kadar odhaja v pokoj gozdar, kot je Gustav Broman, star 62 let. Pravi gozdar, poštenjak, vesten, imel je vse, kar je potrebno, da človek dela v zadovoljstvo predpostavljenih. Polnih 38 let je delal v gozdu in živel z njim. Le redki so, ki svoj poklic tako ljubijo, ki živijo zanj, delajo brez nerganja. Bil je drevesničar, da malo takih. Tisočerim lepoticam, ki danes krasijo gozd, je dal življenje. Še dolga leta se bomo spominjali gozdarja Bromana. Menjavala so se imena »firm«, veliko je bilo izdanih odločb, a njegov značaj je bil (Nadaljevanje z 12. strani) na Koroškem. Pri lanskem komentarju ob zaključku športnih iger sem zapisal, da bo prehodni pokal, ki so ga osvojili Črnjani, letos bržkone menjal lastnika. Lani je bila razlika med GO Črna in drugouvrščeno upravo le ena točka, letos pa so Črnjani zmagali s prednostjo 11 točk. Čestitamo! Lani je ekipa GO Mislinja obstala na zadnjem mestu s samo sedemnajstimi točkami, letos pa se je uvrstila na odlično drugo mesto z 90 točkami in je pokazala od vseh obratov največji napredek. Glavna zasluga za to gre predsedniku njihovega sindikata, ki je znal pritegniti ljudi k tekmovanju. Zares lep uspeh GO Mislinja. Ekipa uprave, ki je bila resen kandidat za prvo mesto, je letos zasedla šele tretje mesto. Po pričakovanem zadnjem mestu v streljanju z glinastimi golobi je še vedno veljala za favorita, saj bi skoraj gotovo zmagala v streljanju in odbojki, če bi bili vsi tekmovalci uprave prišli pravočasno na tekmovanje. Gradbeni obrat je obdržal lansko četrto mesto, GO Slovenj Gradec je zdrknil za dve mesti niže; strojni obrat pa je napredoval za eno mesto. Najmanj zanimanja za med-obratne športne igre je pokazal GO Radlje. Če je to zaradi lanske diskvalifikacije GO Radlje v plavanju, tega ne moremo opravičiti, za druge vzroke pa ne vemo. Pokale so prejeli: GO Črna 3 (šah, veleslalom in streljanje z zračno puško); GO Mislinja 2 (kegljanje, streljanje na glinaste golobe); uprava 1 (plavanje); gradbeni obrat 1 (odbojka) in GO Ravne 1 (sankanje). V sezoni 1970-71 je sodelovalo na medobratnih športnih igrah GG Slovenj Gradec 375 aktivnih tekmovalcev. Ludvik Kotnik tak, da se je hitro prilagodil novemu okolju, novim šefom. Saj je bil njegov značaj prekaljen v trdih rokah graščakov, pri katerih je služboval. Menjavala so se okrogla in štirioglata kladiva, a z njimi je pošteno delal. Lahko mu je bilo zaupati. Da je izreden ljubitelj narave, pričajo mnoge fotografije. Posnel je vse, kar je bilo zanimivega. Od spačenega drevesa do lepotic, od cvetov, na katerih trepeta jutranja rosa, do trhlega štora. Opazil je vsako najmanjšo spremembo tega svojega kraljestva. Služboval je v Suhi Krajini in drugje, a največ ljubezni je posvetil koroškim gozdovom. Želimo mu, da bi v njihovi senci prebil kar največ prijetnih ur. Da bi tudi sedaj, ko odlaga svojo oguljeno službeno torbico, živel sredi gozda, si je postavil na Zelenbregu skromno bivališče. Tu bo prebiral svoj gozdarski dnevnik, poln zanimivosti in plodnega dela. Ko odhaja v pokoj, naj se ne čuti manjvrednega, dal je gozdarstvu v 38 letih toliko, da se jih lahko s ponosom spominja, da je zaslužil, da si odpočije. Vsi, ki delajo v rudniku zelenega zlata, mu želijo še mnogo zdravja, obrat Ravne pa se mu zahvaljuje za vse, kar je storil za uspeh obrata. Ko se boš od gozda poslovil, kjer let veliko si prebil, naj solzno ti ne bo oko in žalosten pogled ne bo. Ljubezen vso si gozdu dal, ga negoval in varoval. Zato ti ta je mlaj postavil, ki bo še dolga leta stal. Če poslušal si šepet gozdov, zahvalo skromno slišal bi, gozdar Broman, hvala ti. V. Gerl ZLOGOVNICA 2 4 CE — Čl — GA — GO — HA — HRA — JI — KOLE — LI — LO — MA — NA — NA — NA — NA — NI — NJE — PTI — SI — SKO — SPRA — STANJ — STO — SVO — VI — VI — ŽA Iz gornjih zlogov sestavite devet besed naslednjega pomena: 1. listnato drevo, 2. delo v gozdu, 3. les listavcev, 4. les listavcev, 5. afriški les, 6. uničevalci gozdnih škodljivcev, 7. brlog gozdne živali, 8. lastnina, 9. rezanje lesa. Ob pravilni rešitvi dajo črke na označenih navpičnih vrstah dve delovni enoti naše uprave. Sestavil Franjo Uršej OBVESTILA izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1100 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Ivan Cas, Andrej Šertel, dipl. inž. gozd., Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Šumečnik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, 1971. ODŠLA V POKOJ! Meseca februarja tega leta je bila invalidsko upokojena Francka Razgoršek, roj. 1922. leta, knjigovodkinja v GO Ravne. Že leta 1948 je bila zaposlena pri GG Slovenj Gradec. Nato se je zaposlila drugje in pot jo je 1963. leta — po pripojitvi — pripeljala nazaj v naše podjetje. Tako se je z odločbo o invalidski upokojitvi zaprla njena personalna mapa. Ni vedno lahko zapustiti svoje sodelavce, svoje delovno mesto, na katerega slehernega vežejo prijetni pa tudi neprijetni dogodki. A če to narekuje bolezen, je drugače. Kakor mnogim so tudi Francki leta v taborišču zrahljala zdravje, pustila globok pečat v njeni duši. Življenje tam, kjer je človek le pločevinasta številka in nič več, zahteva svoje. Zato ni čudna invalidska upokojitev pri teh letih. Redko je pripovedovala o svojih doživetjih za bodečo žico, a vselej je sprememba na obrazu razodela vse trpljenje, ki ga je morala prestati. Morda bi bilo potrebno do teh ljudi malo več pozornosti, več razumevanja. Gotovo se tudi njej od časa do časa, čeprav že bledo, prikaže v mislih nenasitno žrelo krematorija, vrt sestradanih, ograjen z bodečo žico, in spomin na rožljanje ključev, ki so ji zapirali pot domov v Kotlje. Kolektiv obrata Ravne ji želi še mnogo mirnih let, posebno pa ji njene nekdanje sodelavke želijo zdravja. V. Gerl LOJZKA GABERŠEK Več kot 20 let je delala pri nas, zaposlena je bila na delovnem mestu čistilke pisarniških prostorov na upravi podjetja. Zaradi ne preveč trdnega zdravja se je odločila za predčasno upokojitev. S prvim julijem se je poslovila, stisnili smo ji roko, želeli še mnogo prijetnih dni, direktor podjetja Janez Gornjed, dipl. inž. gozd., pa se ji je zahvalil za dolgoletno in vestno delo. Lojzka, za vse vestno opravljeno delo prav lepa hvala. O B V E STILA sa 13 Kadrovske vesti SPREJEMI: V upravi: Hubert DOLINŠEK, dipl. inž. gozd., na delovno mesto vodje razvojnega centra (premestitev iz GO Ravne); Ivan SKERLOVNIK, pripravnik z gozdarsko srednjo šolo; Silva JUNGER, pripravnik z ekonomsko srednjo šolo; Marija POLANC, snažilka (premestitev iz GO Dravograd); v gozdarskem obratu Slovenj Gradec: Marjan TRI- PLAT, nekvalificirani gozdni delavec; v gozdarskem obratu Mislinja: Ivan KLEMENC, kvalificirani gozdni delavec, Ivan VODOVNIK, kvalificirani gozdni delavec (oba iz JLA); Franc KRIŽOVNIK, nekvalificirani gozdni delavec (premestitev iz GO Črna); Rajko ZALOŽNIK, nekvalificirani gozdni delavec; v gozdarskem obratu Ravne: Ludvik KOTNIK, dipl. inž. gozd., na delovno mesto referenta za gojenje gozdov (premestitev iz sekcije za urejanje gozdov); Mirko KANOVNIK, nekvalificirani gozdni delavec — sekač; Ivan JUTERŠEK, nekvalificirani gozdni delavec; Pavel TRAVAR, nekvalificirani gozdni delavec; v gozdnem obratu Črna: Rudi OBRETAN, kvalificirani gozdni delavec; Ante GANIC, kvalificirani gozdni delavec; Ante GANIČ, nekvalificirani gozdni delavec, Franc LESJAK, kvalificirani gozdni delavec; Kristi ČOF ATI, nekvalificirani gozdni delavec; Mirko VERDEL, kvalificirani gozdni delavec; Jakob KOS, kvalificirani gozdni delavec; v gozdarskem obratu Radlje: Rudolf DOBNIK, nekvalificirani gozdni delavec; v strojnem obratu: Danica KVAS, nekvalificirana snažilka; Pavel ČARF, kvalificirani avtomehanik. ODŠLI: Sekcija za urejanje: Ludvik KOTNIK, dipl. inž. gozd., premestitev v GO Ravne; uprava: Alojzija GABER- ŠEK, snažilka, upokojena; gozdarski obrat Slovenj Gradec: Franc GABERŠEK ml., nekvalificirani gozdni delavec, v JLA; Mirko PAČNIK, kvalificirani gozdni delavec, sporazumno; Jurij SLIVNIK, kvalificirani gozdni delavec, sporazumno; gozdarski obrat Mislinja: Stanko ODER, kvalificirani gozdni delavec, v JLA; Ivan VODOVNIK, kvalificirani gozdni delavec, samovoljno; gozdarski obrat Ravne: Branko TASIČ, kvalificirani gozdni delavec — sekač v JLA; Franc NOVAK, kvalificirani gozdni delavec — sekač, sporazumno; Frančiška RAZGORŠEK, knjigovodkinja, invalidsko upokojena; Hubert DOLINŠEK, dipl. inž. gozd., premestitev na upravo podjetja; Avgust BROM AN, gozdarski tehnik, starostno upokojen. gozdarski obrat Črna: Jure MIŠKOVIC, polkvalificirani gozdni delavec, odpoved; Kristi ŠTIFTER, kvalificirani gozdni delavec, upokojen; Rudi KOTNIK, kvalificirani gozdni delavec, v JLA; Peter VI-TRIH, kvalificiram merilec, starostno upokojen; Jože ŠTIF-TAR, kvalificirani gozdni delavec, v JLA; Franc KRIŽOV-NIK, kvalificirani gozdni delavec, sporazumno; Alojz PO-LOVŠAK, kvalificirani gozdni delavec, v JLA; gozdarski obrat Radlje: Katarina URŠNIK, Nada STRA-ŽIŠNIK, Marija HELBL, Ljudmila GALEK, Pavla ČREŠ-LOVNIK, Terezija GORNIK, Angela PALKO, Helena HRIBERNIK, Marjeta RAT, nekvalificirane sezonske delavke, prenehanje delovnega razmerja za določen čas; Marija KNEZ, nekvalificirana delavka, upokojena; Ivan MARTIN, kvalificirani gozdni delavec, v JLA; Ivan PEČOVNIK, kvalificirani gozdni delavec, upokojen; Marjeta LAZNIK, nekvalificirana sezonska delavka, prenehanje delovnega razmerja za določen čas; Nikolaj HARTMAN, kvalificirani gozdni delavec, sporazumno; gozdarski obrat Dravograd: Franc IZAK, kvalificirani gozdni delavec — sekač, sporazumno; Franc PAJNIK, cestar, invalidsko upokojen; Marija POLANC, nekvalificirana gozdna delavka, sporazumno — premeščena na upravo podjetja; gradbeni obrat: Mustafa GRABUS, skupinovodja, prenehanje delovnega razmerja za določen čas; Stipe GALIČ, nekvalificirani gradbeni delavec, prenehanje delovnega razmerja za določen čas. Izrečeni ukrepi zaradi kršitve delovnih dolžnosti: v GO Dravograd — javni opomin; v GO Mislinja — javni opomin in zadnji javni opomin; v GO Radlje — javni opomin. Stanje zaposlenih konec junija je enako kot 31. 12. 1970, to je 831. Jernej Gerta Ramšakov oče Franc Rošer, nekdaj kmet, sedaj preužitkar, rad bere naše glasilo. k ^ DESET ŠEFOVIH ZAPOVEDI 1. veruj v enega samega šefa; 2. ne skruni šefovega imena; 3. posvečuj vse, kar je šefo- 4. spoštuj svojega šefa, da boš hitro napredoval in ti bo dobro v službi; 5. ne zmanjšuj šefovih zaslug; 6. ne nečistuj s šefovo ženo; 7. ne kradi šefovih idej; 8. ne govori o šefovih slabostih; 9. ne želi svojega šefa plače; 10. ne želi svojega šefa trona! MATI Noči brez spanja preštej, solze za TE prelite v vedra zajemi roke žuljave od dela potipaj in v zguban obraz ji poglej. To je MATI! ITALIJANSKA KRIŽANKA ABCOEFGHIJKLMNOPRS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Pri italijanski križanki mora razporediti črna polja reševalec sam. Številke na koncu vsake vodoravne in navpične vrste povedo, koliko črnih polj je v tisti vrsti V križanki je 53 črnih polj, v njej so zajeti sedeži vseh gozdarskih obratov. VODORAVNO: 1 stroj pri gradnji cest — sedež gozdar, obrata (2) 2 heroj dela — krat. za konjsko silo — kem. element (LA) (3) 3 pokrivalo — naspr. od moško — krat. imena in priimka našega vodilnega delavca (4) 4 mitološki kralj ELIDE, ki je obljubil svojo hčer tistemu, ki ga bo premagal z bojnimi vozovi (orig. OINOMAOS) — del živalskega telesa — majhna naselja (3) 5 mejni prehod pri Radljah — listavec — zelišče (3) 6 začasen — ljudska pritr- dilnica (7) 7 trg ob Dravi — cepanje drv (4) 8 delovišče logarjev — spec. za bolezni nosu — orig. kratica za Organizacijo za evropsko ekonomsko sodelovanje (Organization for European Eeonomic Cooperation) (2) 9 luka v Izraelu — nikalni- ca — vstavi GMK — sedež gozdarskega obrata (4) 10 reka v Makedoniji — igralna karta — polet, zanos — nogometni klub iz Aten (3) 11 otiranje, obris — vstopnica — žensko ime — franc, filmska igralka (Anna) (3) 12 ljub. žensko ime (Elizabe- ta) — nepravilen — okrajšava za stran (4) 13 sedež gozd. obrata — očesna membrana z okroglo odprtino v sredi (zenico) — kaz. zaimek (3) 14 gorsko zimsko reševalno sredstvo — drža — reka v Afriki — del voza (3) 15 nekdanja riža za spravilo hlodov — vrsta žarkov — začetek abecede — kratka pesnitev (4) NAVPIČNO: A listnato drevo — sedež gozd. obrata (1) B predan, zvest — srčni predal — okr. za akreditiv (2) C vrsta zemlje — Obri — mej. prehod pri Dravogradu (2) D gledal, prireditev — os. zaimek — trd les (3) E os. zaimek — lat. predlog — sedež gozdarskega obrata — bogastvo gozdov (4) F Judi — prebivalka evr. otočne države — kaz. zaimek (3) G krat. slov. politika — 13. in 22. črka abecede — del zimske garderobe (6) H vstavi JOK — izraz za Albanca (3) I podredni veznik — ropar ameriškega podzemlja (3) J gozdna element, nezgoda — grška boginja modrosti (2) K spojke — osebi zaimek (3) L moško ime — lepotilna sredstva (3) M sedež gozd. obrata in direkcije (1) N solmizac. zlog — površ. mera — sladek južni sadež (4) O špansko žensko ime — predlog — osebni zaimek (5) P krat. imena in priimka našega izumitelja na področju elektrotehnike, ki je deloval v Ameriki — vrsta grozdja — revija za RTV (2) R mestece II. zasedanja AVNOJ-a, parni sesalnik (3) S žensko ime — kmečka torba — arabski žrebec (2) Sestavil: Franjo Uršej Ob odprtem grobo Ob Tvojem prezgodnjem grobu so bile med drugimi izrečene besede: »Poleg delovnih nalog, ki niso bile male, si s tebi lastnim razumevanjem skrbel za socialno stanje sodelavcev. Tvoj cilj je bil, zboljšati življenjske in delovne pogoje slehernega sodelavca in njegove družine.« Osemnajstega julija ob peti uri je prenehalo biti plemenito srce našega najmlajšega med vodilnimi delavci šefa gozdarskega obrata Dravo- Vinko Motaln grad Vinka Motaln, dipl. inž. gozd. Dvajsetega julija smo se zbrali člani delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec iz vseh koroških hribov, da se poslovimo od Tebe Vinko in se Ti zadnjikrat zahvalimo za Tvoj odnos do delavca in dela. Ne samo delavec in kmet, tudi njihovi svojci, Te bodo ohranili v lepem spominu. Res je, končna postaja vsakega življenja smrt. Ne moremo pa se sprijazniti z mislijo, da si izstopil iz naših vrst na začetku Tvoje poti. Ko je Tvoje delo začelo dajati vidne rezultate. Tvoja trda pot od rane mladosti do prezgodnjega groba nam je poznana. Ko smo Te dvajsetega julija, po neizprosnih zakonih presnavljanja v Vuzenici izročili rodni zemlji, je cela naša delovna skupnost molče obljubila Vinko, med nami boš ostal vedno. J. Š. Skrb za ceste mora biti stalna N A LETALIŠČU V TURIŠKI VASI Gozdno gospodarstvo in turistično olepševalno društvo Slovenj Gradec sta v nedeljo, 6. junija, kot sklepno prireditev občinskega praznika občine Slovenj Gradec priredila pokušnjo domačih kmečkih jedi in pijač. Na prireditvi, ki je bila tokrat prvič, so sodelovali kmetje — gostilničarji; Pavri iz Sentdanjela nad Prevaljami, Črešnik in Galar iz Branika nad Muto, Praznik iz Orlice nad Vuhredom, Ledinek iz Ribnice na Pohorju, Kupnik iz Primoža na Pohorju, Buči-nek iz Šmiklavža, Rogina iz Podgorja, Marovšek iz Turiške vasi ter Duler in Zaberčnik iz Sel. Kmetje in gostilničarji so svoja jedila zelo dobro pripravili, obiskovalci so kaj radi segali po njih, zlasti po domačem rženem kruhu, domačih klobasah, siru, moštu itd. Tisto nedeljo je bilo na letališču res luštno in veselo. Poleg domačih jedi in pijač je bilo poskrbljeno tudi za dobro voljo. Zato so poskrbeli Kmečka godba z Mute, moški oktet iz Prevalj ter folklorna skupina iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu, ki je izvedla krajši program. Prirediteljem gre za to prireditev vse priznanje, saj je bila lepo in skrbno pripravljena, želeti pa bi bilo, da bi bila taka prireditev odslej tradicionalna. Tekst in slike: F. Jurač Folklorna skupina iz Starega trga je pripravila kratek program in radovednežev ni manjkalo Bilo je luštno in veselo kot še nikoli Gotovo je šel najbolj v slast črn ržen kruh. Vendar ga je prehitro zmanjkalo. Tisto nedeljo je bilo na letališču zelo vroče. Krigl mošta se v julijski vročini presneto prileže »Še en krigl mošta, pa konček domače klobase mi dajte,« tako je bilo slišati od tistih, ki so od blizu in daleč prišli na poskuš-njo, kmečka dekleta pa so imele polne roke dela