Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 26. SEPT. 1963 Leto XV. — Štev. 38 Cena 20 din
Kolektiv ZSZ Murska Sobota: POL MILIJONA
Svet delovnega kolektiva Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v M. Soboti je na zadnji seji že razpravljal o prispevku tega kolektiva za izgradnjo glavnega mesta Makedonije v obliki ljudskega posojila.
Na seji so se dogovorili, da bo kolektiv kot celota vpisal pol milijona dinarjev posojila in tako znatno presegel predvideno obveznost. Na zaposlenega v tem zavodu bo prišlo povprečno 8 tisoč dinarjev vpisanega posojila, kar znaša 25 odst. povprečnega osebnega dohodka v tem zavodu zaposlenih uslužbencev.
Občinska komisija za razpis posojila Skopju pri Obč. skupščini v Murski Soboti
Zakaj posojilo?
Po vsej Jugoslaviji se v teh dneh pripravljamo, da v obliki posojila spet pomagamo Skopju, ki ga je porušil potres. Z ljudskim posojilom v višini 30 milijard dinarjev bomo prispevali še tista nujno potrebna sredstva, brez katerih ne bo mogoče urediti me sta tako, da bi lahko pripravljeno počakalo prvo zimo pr tej veliki nesreči in jo tudi preživelo. Zato je to posojilo še vedno del tiste velike akcije, ki smo jo začeli takoj po nesreči, je še del tiste pomoči ki jo pošiljajo iz vseh krajev sveta in s katero skušamo ozdraviti najtežje rane. Vse škode, ki jo je utrpelo Skopje strokovnjakom še ni uspelo oceniti in verjetno je niti ne bo, kajti z denarjem ni mogoče tudi izraziti velikih izgub
niti ne tistega izgubljenega časa v rasti mesta, še manj pa nenadomestljivih in za vedno izgubljenih kulturnih vrednot, človeških življenj in drugega. Samo pri otipljivih materialnih dobrinah znaša škoda več sto milijard dinarjev Da bi se do konca leta uredile najnujnejše namestitve ljudi in ustvarili osnovni po goji za delo podjetij, uprave in javnih služb, je potrebnih 60 milijard dinarjev. Polovico teh sredstev je že prispevala zveza iz svojih rezerv, ki jih je dala kot kredit gospodarski banki Makedonije, drugo polovico pa bodo prispevali državljani Jugoslavije, gospodarske organizacije in komune s prostovoljnim vpisom vseljudskega posojila.
Doslej 9 milijard dinarjev pomoči
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so posamezniki, gospodarske organizacije, komune in ustanove v Jugoslaviji do 15. septembra vplačali 8,5 milijarde dinarjev. Sredstva po posameznih republikah so takole zbrana: Srbija 3127 milijonov, Hrvatska 2809 milijonov, Slovenija 1122 milijonov, Bosna in Hercegovina 1258 milijonov in Črna gora 136 milijonov dinarjev.
Finančna pomoč iz tujine do istega datuma znaša 540 milijonov dinarjev, ki jo je prispevalo 53 držav.
K tej pomoči je potrebno prišteti še prispevke v materialu, šotorih, zdravilih itd. Če seštejemo zgornje zneske, potem lahko ugotovimo, da bo Jugoslavija za obnovo Skopja do konca tega leta prispevala 70 od več sto milijard, ki jih bo potrebno prispevati v prihodnjih letih.
NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU V LENDAVI PREDVIDEVAJO, DA BODO ČEZ SEDEM LET IMELI 3.000 HEKTAROV POVRŠIN
LETO VELIKE RAZŠIRITVE PROIZVODNIH MOŽNOSTI
Letos je Kmetijsko gospodarstvo v Lendavi doživelo precejšnje spremembe. Izredno so se razširile proizvodne zmogljivosti in to zlasti s pri-
dobitvijo novih zemljiških površin in izgraditvijo novih hlevov.
Delovni kolektiv je v začetku tega leta razpolagal s 477 ha zemlje, seda j pa že ima čez 750 hektarov. Povečanje površin je bilo deloma doseženo z zamenjavami, ki so bile med kmetijsko zadrugo Lendava KG Beltinci in KG Lendava S temi zamenjavami so si vse tri organizacije uredile tudi svoje obrate in iz njih ustvarile tudi mnogo močnejše kot so bili doslej. Prej so na nekaterih področjih imele vse svoje manjše enote, ki pa niso mogle dosegati večjih uspehov, proizvodni stroški pa so tudi bili zelo visoki. Drugi vir povečanja kmetijskih površin je bil odkup zemljišč, ki se je tudi v lendavski občini močno povečal. Zato predvidevajo da bo čez sedem let kmetijsko gospodarstvo razpolagalo s 3.000 hektari zemlje, ki je večinoma danes še v rokah zasebnih kmetovalcev.
Ureditev kmetijskih površin je tudi omogočila izgradnjo živinorejskih farm. S povečanjem površine zemljišč so namreč takoj začeli rasti novi hlevi. Medtem ko je doslej gospodarstvo imelo največ do
500 glav živine, so se z zgraditvijo novih hlevov v Pincih povečale možnost; pitanja na 1.200 glav živine. Predvidevajo pa tudi izgraditev novih hlevov.
Sedaj urejujejo zemljišče za novih 50ha vinogradov. To je večina neplodnih zemljišč. Odkup od zasebnih vinogradnikov pa ne prihaja v poštev ker ni pobud. Prav tako se ne razvijajo tudi kooperacijske Oblike.
S povečanjem zemljiških površin zgraditvijo novih hlevov in razširitvijo tudi vinogradniške proizvodnje dobiva kmetijsko gospodarstvo v Lendavi trdne osnove za nadaljnji gospodarski razvoj. To pa predstavlja tudi pomemben prelom z dosedanjim načinom gospodarjenja.	Š. B.
Radgona
Učitelji radgonske občine so organizirali preteklo soboto študij ustave in ustavnega gradiva. Prisotnih je bilo nad 120 učiteljev. V razprava so govorili med drugim tudi o posojilu za Skopje, o sestavi statutov šol, katerih osnutki naj bi bili pripravljeni do 15. novembra t. 1. Načeli so tudi vprašanje izrednega študija učiteljev na Pedagoški akdemiji v Mariboru.
KOČEVJE
PRIPRAVLJENO
V začetku oktobra bomo praznovali dvajseto obletnico zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer je bil izvoljen Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) — prvi slovenski parlament, predhodnik današnje Ljudske skupščine Socialistične republike Slovenije. V počastitev tega praznika se bo 3. oktobra zbrala Ljudska skupščina SRS na slavnostno zasedanje v Ljubljani, osrednja proslava pa bo 6. oktobra v Kočevju.
Zvečer predi proslavo bo v Kočevju slavnostna akademija v dvorani Šeškovega doma, ki ji bodo prisostvovali tudi preživeli odposlanci zgodovinskega kočevskega zbora, predstavniki republiškega izvršnega
sveta, predsedniki slovenskih občin in drugi gostje. Umetniški program bodo izvajali člani SNG. Med prireditvami, ki bodo ob tem prazniku v Kočevju, naj omenimo še retrospektivno razstavo likovnih del s tematiko NOB. gospodarsko razstavo.
Pričakujejo, da se bo proslave na Glavnem trgu. v nedeljo, 6. oktobra, udeležila množica 40.000 ljudi.
Kočevje, zgodovinsko mesto ob Rinži, že utripa v živahnih pripravah za čim slovesnejšo počastitev velikega zgodovinskega dne. Družbeno-politične organizacije s sodelovanjem ObLO in delovnih kolektivov v občini si prizadevajo, da bi dale mestu čim lepši in čim bolj prazničen zunanji videz. Pred praznikom bosta dograjena novo poslopje PTT in Dom telesne kulture Odprta bo tudi nova asfaltirana cesta Ljubljana—Kočevje, ki je za hitrejši razvoj gospodarstva in turizma v tem delu -Slovenije prepotrebna.
Šeškov dom, kjer je ‘bilo pred 20 leti zgodovinsko zasedanje, bo sprejel goste prenovljen.
Vse mesto se bo odelo v slavnostno oblačilo. kakor se spodobi za tak praznik.
Na vseh železniških postajah je bilo te dni živo. Tudi naši fantje so odhajali k vojakom
VELIKA AKCIJA ZA SKOPJE
TUDI V LJUTOMERSKI OBČINI AKCIJA ZA SKOPJE
Te dni so bili tudi v Ljutomerski občini številni razgovori in sestanki o tem kako čim bolje izvesti akcijo za vpisovanje posojila za Skopje.
LJUTOMER
V Ljutomeru je danes prva seja novoimenovanega sveta za prosveto in kulturo. Člani sveta razpravljajo med drugim o občinskem statutu in o kulturno-prosvetni dejavnosti v občini.
V PONEDELJEK SEJA OBEH ZBOROV OBČ. SKUPŠČINE LJUTOMER
V ponedeljek se bosta sestala oba zbora občinske skupščine. Razpravljala bosta o izvedenih zborih občanov, o delu krajevnih skupnosti ter še o nekaterih predlogih dnevnega reda.
RADGONSKI GASILCI V AVSTRIJI
Pred dnevi so bili radgonski gasilci na obisku pri gasilcih v sosednji Avstriji s katerimi so se pomerili v gasilskih veščinah. To je bil prvi obisk naših obmejnih gasilcev v sosednji državi.
Prihodnje leto 150 milijard
Za prihodnje leto se predvideva, da bo na temelju zakona o skladu za obnovo Skopja zbranih spet 65 milijard dinarjev. Ta znesek bo v celoti prispevalo gospodarstvo, ZIS pa je v obliki raznih kreditov odobril 70 milijard. Storjeno pa bo tudi vse, da bi mednarod-
ne finančne in druge organizacije dale pomoč, kredite in dolgoročna posojila. Pričakujejo. da bo na tak način Skopje prihodnje leto dobilo za obnovo 150 do 160 milijard dinarjev, k čemur bo največji del prispevala Jugoslavija.
(Nadaljevanje na 6. strani)
JPI V JESENSKO-ZIMSKI SEZONI
Več posluha za tehnično vzgojo
Občinski akcijski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger v Murski Soboti je pred dnevi analiziral dosedanje delo. Uspehi, ki so bili doseženi, niso majhni, vendar je ob njih potrebno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti v izvajanju programa Jugoslovanskih pionirskih iger.
Da najprej zabeležimo nekaj akcij, ki so bile kar uspešno zaključene. Za nami so občinska tekmovanja z zmaji in jadralnimi letali, tekmovanje mladih traktoristov, tekmovanje pionirjev v spretnostnih vožnjah s kolesi in v poznavanju cestno-prometnih predpisov, tekmovanje z brodarskimi modeli, Radio klub M. Sobota je uspešno izvedel medobčinsko zvezo pionirjev na UK valovih, organizirana so bila predavanja v različnih tehničnih krožkih na osnovnih šolah v
občini, pa tudi razstave, ki pa so bile samo v M. Soboti in se jih zunanje šole niso udeležile. V teh akcijah je sodelovalo le deset osnovnih šol, medtem ko deset osemletk ni niti prijavilo tekmovalcev, niti niso sodelovale na tekmovanju.
Občinski akcijski odbor je nadalje ugotovil, da ni pravega delovanja v Jugoslovanskih pionirskih igrah ne s strani upraviteljstev osemletk, ne učiteljev, ne organizacij ZMS in društev Zveze prijateljev mladine, pa tudi delovne organizacije in Svet za šolstvo, kulturo in prosveto pri Občinski skupščini bi morali tehnični vzgoji pionirjev posvetiti več skrbi. Akcija tehnične vzgoje pionirjev in mladine zahteva tudi večja materialna sredstva, ki so v večini primerov še neznatna. Vrednost celotne opreme za tehnično vzgojo na vseh šolah v občini M. Soboti v letu 1961 je znašala 2 milijona 400 tisoč dinarjev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Organizacije Socialistične zveze v Pomurju pripravljajo vse potrebno za vpis ljudskega posojila
V kratkem času po razpisu vseljudskega posojila za obnovo Skopja so se organizacije Socialistične zveze v Pomurju začele pripravljati na veliko akcijo z edinim namenom: zbrati čim več sredstev, ker sc ta nujno potrebna za ureditev najnujnejših stvari v porušenem Skopju, kjer je približno 120 tisoč ljudi pred zimo ostalo brez strehe nad glavo.
V	soboški občini so izvolili posebno komisijo, ki bo vodila vpisovanje ljudskega posojila. poleg tega pa formirali tudi širši politični aktiv, ki je v teh dneh imel razgovore z vodstvi krajevnih organizacij Socialistične zveze, predstavniki krajevnih skupnosti, mladinske organizacije in drugih. Na sedežih vseh krajevnih organizacij Socialistične zveze so bili v ponedeljek in torek zvečer razširjeni sestanki, na katerih so bile za vsak kraj izvoljene posebne komisije, ki bodo vpisovale ljudsko posojilo. Danes bodo predstavniki narodne banke imeli s predsedniki teh komisij in drugi-
mi člani posebne instruktaže ter jim dali tudi navodila glede izpolnjevanja predpisanih listin. Na sestankih so tudi razpravljali o vseh ostalih problemih in poudarjali, da
morajo komisije skrbno opraviti svoje delo in pri tem obiskati vsako gospodinjstvo. Poudarjali so tudi, da je to velika akcija, ki mora pokazati (Nadaljevanje na 6 stran)
OD TEDNA DO TEDNA
Predsednik Tito v Latinski Ameriki
Prejšnji teden je predsednik Tito s soprogo Jovanko odpotoval na uradni obisk v Brazilijo, kamor ga je povabil predsednik Goulart. V ponedeljek je zaključil obisk v tej državi in odpotoval v Čile, kjer je še sedaj. Po končanem obisku v državi Čile bo obiskal še Bolivijo in Mehiko, nato pa Združene države Amerike, kamor ga je povabil predsednik Kennedy. Oba državnika bosta imela v Washingtonu razgovore, nato pa bo predsednik Tito prisostvoval tudi zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku.
Obisk predsednika Tita v državah Latinske Amerike je vzbudil izredno veliko pozor-
nost v celem svetu. Jugoslovanski narodi so pospremili predsednika Tita na pot z najboljšimi željami in v prepričanju, da bo ta obisk enako kot njegovi prejšnji, prispeval k tesnejšemu sodelovanju med narodi. Zlasti se ob tem obisku poudarja, da je prav v času, ko je z Moskovskim sporazumom popustila mednarodna napetost in ko so na vidiku še novi razgovori, ki bi naj prispevali k miroljubnemu sodelovanju med narodi.
Države Latinske Amerike, ki jih je ali še bo obiskal predsednik Tito, postajajo čedalje bolj aktivne v mednarodnem dogajanju. Zlasti močna so njihova prizadevanja, da bi
dosegle polno ekonomsko in politično samostojnost, utrdile notranje razmere in se zaradi tega tudi čedalje bolj vključujejo v napredne tokove sodobnega sveta. Pri teh svojih naporih so narodi teh držav uživali vedno polno podporo socialistične Jugoslavije. Prav zaradi politike Jugoslavije, zaradi spoštovanja ne odvisnosti drugih narodov in ne vmešavanja v notranje zadeve njihovih dežel, zaradi podpore njihovim naprednim težnjam so bili z vsemi državami ustvarjeni tesni prijateljski odnosi, ki zavzemajo vedno širši obseg.
Osebnost predsednika Tita je v teh državah zelo priljub-
ljena. Zato je razumljivo, da je bil sprejet toplo, da so mu ob prihodu zaželeli, da bi se počutil kot doma. Posebno je njegov obisk močno odjeknil med delavskim razredom teh držav. Od obiska lahko upravičeno pričakujemo, da ne bo prispeval samo k razvoju tesnejših dvostranskih odnosov s temi državami, ampak tudi k njihovi trdnejši povezanosti v boju za splošen napredek in mir.
Temu cilju je posvečena tudi njegova pot z Združene države Amerike, kjer se bo prvič srečal s predsednikom Kennedyjem, temu je posvečeno tudi njegovo sodelovanje na generalni skupščini OZN.
Predsednika Tito in Goulart
52. interparlamentarna konferenca
Za tesnejše sodelovanje med narodi
V Beogradu se je prejšnji teden končala 52. interparlamentarna konferenca, ki so ji prisostvovali ugledni politiki in poslanci iz skoraj 60 držav. Na konferenci so razpravljali o najvažnejših vprašanjih sodobnega časa in se zavzemali za uveljavljanje politike miru. tesnejšega medsebojnega sodelovanja in o možnostih hitrejšega gospodarskega razvoja zlasti nerazvitih dežel.
Medparlamentarna zveza si je že pridobila v svetu ugledno mesto in pomen upoštevajočega činitelja v mednarodnem sodelovanju. Značilno je, da je bilo zanimanje za konferenco izredno veliko. O tem priča tako število udeležencev kakor tudi število diskutantov in odmev v celem svetu, ki ga
je vzbudila s svojimi stališči. Na njen so se poslanci iz vseh delov sveta, iz držav z najrazličnejšimi družbeno političnimi sistemi, kot ljudje z različnimi ideološkimi in političnimi nazori pogovorili o tem. kaj je potrebno na svetu storiti, da bi se stanje izboljšalo in kam usmeriti svoja prizadevanja. Zato iz razprave ni izostal en izmed največjih madežev sodobnega človeštva, delitev ljudi po barvi kože. kar je bilo ostro obsojeno, še manj pa seveda kako razvijati gospodarsko zaostala področja, ugotavljajoč ob tem, da še velik del človeštva trpi za lakoto.
Konferenci je predsedoval vodja naše delegacije dr. Jože Vilfan, ker je bila naša država tudi domačin konference
XVIII. zasedanje generalne skupščine OZN
Mnogo nerešenih vprašanj
V uvodnem poročilu je generalni sekretar OZN U Tant poudaril, da je bila v obdobju med prejšnjim itn sedanjim zasedanjem vrsta dogodkov, ki so razbistrili mednarodni položaj in ustvarili tudi ugodnejše pogoje za delo Združenih narodov. Pri tem je posebno potrebno poudariti popuščanje v odnosih Vzhod-Zahod. Posledica tega je, da letos niso tako odprta stalna žarišča napetosti, kot so bila doslej Berlin, Kuba in Laos, poleg tega so se pa tudi povečale možnosti za dosego novih sporazumov.
Res je torej, da so pogoji za delo OZN letos mnogo ugodnejši. vendar pa bi bilo škodljivo, če bi ob tem prezrli vrsto izredno zapletenih in težkih problemov, ki bodo na dnevnem redu letošnjega zasedanja, Te spremembe tudi ne zagotavljajo tega, da je Generalni skupščini zagotovljen uspeh pri reševanju.
Na prvem mestu je med najtežjimi problemi potrebno o-
meniti razorožitev. Ta problem ima že nekaj let posebno me sto na zasedanjih OZN. Uspešna rešitev tega problema bo šele pokazala ali so bili s popuščanjem napetosti in sklenitvijo sporazuma o prepovedi poskusov storjeni trajnejši koraki. Lahko pa pričakujemo, da bo sprejeta vrsta priporočil za nove uspehe, ki bi naj ustvarili ugodno razpoloženje za sklenitev nenapadalne pogodbe med državami članicami NATO in Varšavskega pakta, prepoved širjenja jedrske ga orožja, za popolno prepoved atomskih poskusov, določitev brezatomskih območij in drugo.
Pomembno mesto bo imela tudi razprava o dekolonizaciji in prizadevanju, da se dokončno odpravi kolonializem v Afriki. Proti kolonializmu se ogorčeno borijo narodi mnogih afriških dežel kot v Angoli, Južni Rodeziji, Mozambiku in Južnoafriški republiki.
MNENJA
PODALJŠANE
POČITNICE
Šolsko leto za učence 1. in 2. razreda iz Lipovec se še ni začelo. Čakajo na odločitev pristojnih forumov za šolstvo glede tega, kam bodo hodili v šolo ali v Lipovce ali v Gančane, kot je bilo sklenjeno. Sedaj pohajkujejo po vaseh, pasejo krave, obirajo grozdje in opazujejo svoje starejše brate in sestre ter sovrstnike iz drugih vasi, kako vsak dan z aktovkami pod roko hodijo v šolo. Njim to ni dovoljeno, ker so se starši trdno odločili, da se uprejo sklepu o ukinitvi oddelčne šole v Lipovcih. Rešitve še ni. Upravičenost pritožbe je proučevala tudi posebna komisija, ki bo dala pristojnim organom tudi svoje mnenje. Ker še problem ni rešen, poglejmo, kakšna so mnenja o tej zadevi :
ŠTEFAN ČAHUK, referent za šolstvo pri Občinski skupščini Murska Sobota:
Tako v Gančanih kakor v Lipovcih so bili v šolskem letu 1961/62 trije razredi in to kombinirani. Ob koncu šolskega leta so že začeli razmišljati o reorganizaciji in na enem razširjenih sestankov šolskega odbora osnovne šole Beltinci so sklenili, da tretji razred iz Lipovec prešolajo v Gančane. Tako sta v Lipovcih v začetku šolskega leta 1962/63 ostala le 1. in 2. razred v enem kombiniranem oddelku. Na tem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da postopoma preusmerijo tudi ta dva razreda v Gančane in s tem odpravijo kombinirani pouk. Tudi v Gančanih sta bila 1. in 2. razred v enem kombiniranem oddelku. Nobena vas namreč nima dovolj učencev za samostojne razrede. V minulem šolskem letu je šolski odbor na enem sestanku spet sklenil, da se s tem šolskim letom prešolata tudi 1. in 2. razred v Gančane. Predlog je bil sprejet z večino, ker so odborniki iz Lipovec glasovali proti. Ta sklep je bil po-
slan občinskemu svetu za šolstvo, da naj o njem dokončno sklepa. Svet za šolstvo je predlog sprejel, ker je ugotovil da pravno šola v Lipovcih zaradi prej opravljene reorganizacije več ne obstaja in se za šolo smatra le šola v Beltincih. Prav tako se je svetu zdel sklep umesten in sicer zaradi zboljšanja kvalitete pouka z odpravo kombiniranih oddelkov, potem zaradi samega šolskega poslopja v Lipovcih, ki je slabo, na koncu pa tudi iz kadrovskih ozirov, ker je dosedanji učitelj upokojen. Na koncu pa tudi razdalja do šole v Gančanih ni tako velika, saj v mnogih krajih na Goričkem morajo hoditi otroci še precej dalje. Ko je bil ta sklep vaščanom obrazložen, se z njim niso strinjali in so se zoper njega pritožili na republiško skupščino«.
MNENJE VAŠČANOV v Lipovcih :
»Šola v Gančanih je preveč oddaljena, da bi jo zmogli naši otroci. Za starejše še gre težko pa za mlajše. V šolsko poslopje smo mnogo investira
li, ogradili stranišče in uredil ograjo. Zato ni res, da je poslopje slabo. Poleg tega, če vas ne bo več imela svoje šole, bo s tem občutno prizadeto celotno njeno kulturno in družbenopolitično življenje. Potem tudi ni bila pravilna pot, po kateri se je odločalo o ukinitvi. Nihče predi sklepanjem m vprašal za naše mnenje. S tem se ne moremo strinjati, kakor tudi ne s tem, da bi bila šola ukinjena«.
MILICA ŠADL, učiteljica v Gančanih:
»Ukinitev šole v Lipovcih se mi zdi s pedagoškega vidika popolnoma upravičena. V kombiniranih oddelkih pouk nikoli ni tako kvaliteten, kakor razredni. Nobena vas pa nima dovolj učencev za samostojne razrede. V Lipovcih je za prvi razred 17 otrok, v Gančanih pa 15. Toda otroci iz Lipovec ne hodijo v šolo in to je velika škoda. Menim, da bi se morala ta zadeva čimprej urediti. Kar se tiče pripomb glede materialnih pogojev, to je šolskih zgradb in opreme je res to, da je šola v Gančanih bolje urejena. V Lipovcih pa trenutno tudi ni učitelja, ki bi lahko poučeval. Začetnikom tudi ni mogoče prepustiti kombiniranih oddelkov, ker imajo premalo izkušenj. Učenci tretjega razreda iz Lipovec pa redno prihajajo k pouku«.
JANEZ DRNOVŠEK, upravitelj osemletne šole v Beltincih:
Reorganizacija naše šolske mreže je prebivalce Lipovec zelo prizadela, vendar menim, da neupravičeno. Razumeti bi morali, da do reorganizacije ni prišlo iz lokalističnih vidikov, temveč zaradi zboljšanja kvalitete pouka. Prepričan sem, da bodo z zgraditvijo novega šolskega poslopja v Beltincih nastopile spet nove spremembe. Takrat verjetno več tudi te oddelčne šole ne bodo upravičene do obstoja in to tudi iz drugih razlogov, ker je vsako leto manjši vpis otrok. Menim, da se bodo takrat vsi šoloobvezni otroci iz okolice preusmerili v šolo v Beltincih«.
JOŽE ŽEKŠ, član republiške
komisije, ki je proučevala
upravičenost pritožbe: »Komisija je imela v Lipovcih z vaščani sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 50 ljudi. Ugovori zoper ukinitev so bili isti, kot so bili navedeni v pritožbi. Na osnovi razgovorov še komisija ni zaključila, kaj naj predlaga pristojnim organom za dokončno rešitev. Dejstvo je, da tako reagiranje na sklep o ukinitvi ni bilo na mestu. Reorganizacija šolstva v Pomurju je že na tak način prizadela okrog 25 krajev, vendar pa se je vselej pokazalo, da se stanje našega šolstva s temi spremembami le izboljšuje, ne pa slabša. Zato je tudi upravičeno stališče Zavoda za pedagoško in prosvetno službo, da ta oddelčna šola v Lipovcih nima bodočnosti niti ne možnosti za obstoj. Kako pa bodo sklenili pristojni organi. seveda še ni znano, vendar pa menim, da se bo to moralo rešiti čimprej«.
KOMENTAR: Spor še torej ni rešen, na koncu koncev pa tudi rešitev takšna ali drugačna ne bo spremenila žalostnih posledic, ki so v tem. da so otroci zamudili že tritedenski pouk. V spominu tistih otrok. ki bi prav letos napravili ta svečani korak, bo celo življenje ostala trma njihovih staršev. njihova zagrizenost za ohranitev nečesa starega, že preživelega. Politične in družbene organizacije so odigrale dokaj neugodno vlogo izhajajoč pri tem iz starih nesoglasij, ki so se med obema vasema že večkrat pokazale (tudi ob minulih volitvah, ko sta obe vasi predstavljali eno volilno enoto). Ne gre tukaj za neko pravico, za odpravo krivice, temveč za prestiž, za ozkost, za »ugled«. Dejstvo je, da je reorganizacija šolske mreže odprla v mnogih krajih boleče rane, ker se je začelo spreminjati nekaj, na kar so bili ljudje leta in leta navajeni, toda te spremembe so le bile napravljene tudi s pozitivnimi ocenami. Prebivalci Lipovec pa v tem primeru predstavljajo svojstveno izjemo.
Konference ZMS na srednjih šolah
Občinski komite ZMS v M Soboti je v nedeljo sklical razgovor s predstavniki in sekretarji organizacij ZMS ter s predsedniki Šolskih skupnosti na srednjih šolah. Cilj razgovora je bil: priprava delovnih konferenc in sestava delovnih programov za leto 1963. Čeprav se je pouk na srednjih šolah pričel že pred tremi tedni, še vodstva organizacij ZMS niso mnogo storila pri pripravi delovnih konferenc. Na nedeljskem razgovoru so se domenili, da bodo na vseh srednjih šolah konference izvedli do 10. oktobra. Delovne konference naj razpravljajo predvsem o realizaciji sklepov letnih konferenc, ki so bile ob koncu šolskega leta. Tokrat naj se mladinke in mladinci dogovorijo, kako (bodo čim uspešneje izvršili nekatere akcije in uresničili predloge sprejete ob koncu preteklega šolskega leta. V nedeljo so sprejeli tudi sklep, da bodo na vseh šolah, organizacije ZMS. organizirale proslave 20-letnice I. kongresa Zveze slovenske mladine
Goričko v jesenskem soncu
Nenavadno olajšanje navda človeka, ko se izmota iz goste, s prahom umazane megle nižinskih predelov in mu tam nekje pri Mačkovcih ali pa pri Gradu posije v obraz božajoče toplo jesensko sonce. Vrhovi gričkov se dvigajo iz penastega morja in njihova pobočja, pokrita z orumenevajočim drevjem se zadovoljno ogrevajo v poslavljajoči se in od jutra do večera pojemajoči toploti. Počasi se tudi kotlinice izpraznijo in ob naraščajočem ogrevanju postajajo temačne sence gozdov, med katerimi se tu in tam beli kak zid, posebno miakvne in vabljive. Tudi klopotec prleškega tipa v Mačkovcih se začenja prebujati in njegov suhi klak-klak-klak odmeva daleč naokrog. Vinogradi pod njim že rjavijo, ponekod že samotno šelesti le listje, kajti ranina je že pobrana, že je zavrela in se postopoma čisti.
Drugače je. ko človek prevali nevidljivo mejo in se prevali čisto tja v šalovski kot. Takrat že ni več megle. Vse se greje v toplem soncu. Človeku se skoraj ne ljubi zaustavljati in začenjati pomenkov. Rajši bi se kar vozil po teh tihih poteh in vsrkaval vase to mirno jesensko podobo. Zdi se ti. ko se voziš po belih cestah, da se kar zvijajo pred tabo Po njih pa se lenobno premikajo kmečki vozovi, naloženi s krompirjem.
Toda pod to prividno podobo se skriva mnogo stvari, ki kažejo drugačno življenje, ne
tako mirno in spokojno, kot je sončni nasmeh. Okrog zadružnega doma je polno ljudi. Avtomobili, kamioni, hlodi. Med vsem tem se suka fotograf Bračko, nastavlja stojalo s fotografskim aparatom in išče motive za razglednice. Tudi ta kraj, za katerega je neredko slišati, da leži bogu za hrbtom, želi svojo podobo ponesti v širni svet. Kajti ni le pota shranjena samo na Bledu, v Slatini Radencih, na našem Jadranskem morju, temveč je tudi v tem kraju mnogo lepega, mnogo svojstvenega, kar je sodobni človek navajen brzenja po cestah že pozabil. Tudi tu živijo ljudje in ustvarjajo.
No, plod tega je tudi novo šolsko poslopje. Lepo, s svetlimi stenami, velikimi vabljivimi okni, okrog njega pa polno zadovoljstva. Toda nekomu je postalo kar neprijetno, ko sem omenil šolo. Ne, ni vse tako, kot prikazuje ta melanholična jesen. Vsaj tako ni, kot bi po trezni presoji moralo biti. To bi naj bil širši šolski center, toda ni uspelo: šola v Dolencih s svojimi starimi zidovi se ni dala ugnati tej novinki svežih, se rosnih lic. Zob časa jo je že sicer hudo načel, a ne še spodkopal. Toda v novinki je seveda več življenja, njeni temelji so zdravi in zato ne bo nič čudnega, če se bo enkrat v svoji zrelejši dobi ponosno zasmejala umirajoči tovarišici. Času je potrebno čestokrat nekaj prepustiti, kajti ta je neizprosen: teče, teče.
trenutek za trenutkom, tik tak za tik takom in nikoli se ne ustavi.
Pod Gornjimi Petrovci je ponosno razprostrla svoje peruti nova farma za vzrejo piščancev. V prihodnjih letih se bo še dalje širila, z njo pa še tudi marsikaj drugega. Mnogo se namreč ob tem mota po glavah ljudeh. Nekaj bo ostalo kot seme nečesa novega, nekaj pa bo ostalo neuporabljeno. Pa res, ob tem se je potrebno zamisliti: v teh oddaljenih Petrovcih, ki že sami za sebe predstavljajo nek svet. pa kaj takega! Nehote zaslutiš, da Ob tej progi vse močneje leze ta svet proti jugu nekomu nasproti. To premikanje je bolj gotovo, kakor tisto ptičje preletavanje čez mejo za zaslužkom. Mogoče je to preletavanje samo trenutno, podobno ptiču, ki išče vejic in trave, da bi si napravil svoje gnezdo in se potem pridružil jati svojih sotovarišev.
Res pod tem jesenskim mirom je pravo vrvenje, ki ga težko spoznaš in se včasih tudi nerad srečuješ z njim, ker je nekaj vsakdanjega, nekaj drugačnega, kot pa svojstvena jesenska podoba Goričkega.
Š. Balažič
Pokrajina ob Ledavi
KRAŠČI: PREVZEM MOTORNE BRIZGALNE
V nedeljo je bila v Kraščih manjša slovesnost, v okviru katere je tamkajšnje gasilsko društvo prevzelo motorno brizgalno. Sodelovalo je nad 90 gasilcev. Za nabavo brizgalne je prispevala občina 150.000 dinarjev.
POMURSKI VESTNIK. 26. sept. 1963
2
PRVI VPISNIKI POSOJILA
Včeraj do 12. ure so v Pomurju vpisali posojilo za Skopje prvi vpisniki. 66 vpisnikov Službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti je vpisalo 508.000 dinarjev, v Zdrav-
stvenem domu v Murski Soboti je 25 vpisnikov vpisalo 233 tisoč dinarjev. V omenjenih delovnih organizacijah vpis še ni končan. Z vpisom so zaključili v Zavodu za ekonomiko in
urbanizem v M. Soboti kjer je 7 vpisnikov vpisalo 102 tisoč dinarjev in pa na Obč. sindikalnem svetu v M. Soboti, kjer so trije vpisniki vpisali 70 tisoč dinarjev. Vojna pošta Vojni odsek v M. Soboti je vpisala za 318 tisoč dinarjev posojila. V ljutomerski občini je v sredo dopoldne 78 vpisnikov, delavcev in uslužbencev, vpisalo 684 tisoč dinarjev, v občini Lendava je 137 vpisnikov vpisalo 1 milijon 178 tisoč dinarjev, medlem ko je v občini G. Radgona do 12. ure v sredo 491 vpisnikov, delavcev in uslužbencev, vpisalo že 4 milijone 11 tisoč dinarjev posojila za Skopje.
ZA OBČINSKI PRAZNIK V GORNJI RADGONI
BOGAT KULTURNI PROGRAM
Letošnji občinski praznik radgonske komune bo posvečen predvsem kulturnemu življenju. na katerega tako radi pozabljamo. Zato je odločitev občinske skupščine za to obliko praznovanja občinskega praznika toliko bolj pomembna.
Dne 10. oktobra bodo priredili mariborski književniki literarni večer; to bo letos že drugi obisk gostov iz Maribora, kar je brez dvoma dokaz, kako pri srcu je lepa beseda tudi našemu delovnemu človeku. Ob tej priliki bo obiskal Gornjo Radgono tudi pesnik Kajetan Kovič, republiški poslanec za območje radgonske komune.
Od 11. do 13. oktobra bo v radgonski zadružni dvorani zanimiva razstava slikarjev-amaterjev z območja radgonske komune. Vsekakor pričakujejo Radgončani z zanimanjem to novost in brez dvoma bi radi spoznali svoje domačine-umetnike, saj jih s te strani še ne poznajo. Na razstavi bo tudi nekaj eksponatov z nedavnega simpozija primitivne keramike iz Radenec.
Dne 12. oktobra bodo obiskali člani mariborske opere Radgono to leto že drugič. Pravzaprav je računala Radgona na Slovenski oktet, ki je obljubil svoj obisk že lansko leto, toda 12. okt. bo pel že v Ameriki.
Čeprav bodo Radgončani pogrešali njihovo odsotnost, pričakujejo z veseljem operne pevce iz Maribora, ki so želi z Rossinijevim Seviljskim brivcem, s katerim bodo nastopili tudi v Gornji Radgoni, povsod velike uspehe in priznanja. V Radgoni in drugod je že sedaj veliko zanimanje za gostovanje mariborske opere, saj je tak obisk brez dvoma velik kulturni dogodek za Radgono in njeno okolico.
Prav je, da se bo spomnila Radgona v teh svečanih dneh tudi svojih dveh velikih sinov: to je dr. Janka Šlebingerja, pomembnega slovenskega bibliografa in dr. Frana Simoniča, slovitega kustosa dunajske univerzitetne knjižnice. V sodelovanju z društvom mariborskih bibliotekarjev bo obema velikima znanstvenikoma odkrita spominska plošča na hiši, kjer je preživel svojo ra-
no mladost dr. Janko Šlebinger.
Ker je ta dan nedelja — 13. oktober — pričakuje Gornja Radgona velik obisk domačinov in prijateljev prijazne Prlekije. saj bo popoldne tudi veselo rajanje, tokrat po res zmogljivih cenah. Na pretek bo dobrega pristnega vina in prleških specialitet.
V ponedeljek 14. oktobra bo svečana seja občinske skupščine.
Dne 20. oktobra bodo obiskali obmejno Radgono slovenski književniki in bo ta dan gost gostoljubne radgonske komune veliko število slovenskih pesnikov in pisateljev; naj povemo še tu, da bodo prišli z mariborskimi književniki v Radgono tudi njihovi gostje, književniki iz Vojvodine. Po svečanem sprejemu. ki ga pripravlja G. Radgona, bodo obiskali književniki vsa pomembnejša delovišča radgonske občine. Tako se bodo mojstri besede neposredno seznanili s težavami in uspehi delovnega človeka v pokrajini, ki je tako svojska in pestra.
-ar
Gornja Radgona
Problematika šole in internata
Na nedavni seji šolskega odbora Kmetijske srednje šole v Rakičanu so razpravljali o problematiki in delu šole in internata — o učnih kriterijih, popravnih izpitih, o disciplini, izvenšolski dejavnosti in drugem.
V prvi razred KSŠ v Rakičanu je bilo letos sprejetih 70 kandidatov, tako da obiskuje šolo skupaj 206 dijakov. Popravne izpite je opravljalo 42 dijakov. Letošnji  absolventi bodo specializirani za živinorejo in poljedelstvo, lanski absolventi pa so končali šolo brez specializacije.
Šolski odbor je na seji sklenil, da bodo učne kriterije v letošnjem letu močno zaostrili in bo vsak dijak, ki bo imel pet ali več nezadostnih ocen ob redovalni konferenci, izključen iz šole. Za aktivnost šolskih organizacij in društev je šola predvidela nekaj finančnih sredstev. Razred, ki bo najbolj očuval šolski inventar in prostor, bo nagrajen s 30 tisočaki.
Razpravljali so tudi o predlogu mladinskega komiteja KSŠ Rakičan, ki bo v začetku prihodnjega leta organiziral posvetovanje vseh srednjih kmetijskih šol Slovenije.
Z ozirom na precejšnje število dijakov, 'ki stanujejo v internatu, so sprejeli predlog o ustanovitvi domske skupnosti.
-do-
RAZGOVORI O DELU LMS
Včeraj so Pomurje obiskali člani predsedstva CK ZMS Emil Rojc in Franček Rogelj ter član ZMS Marjan Ekarart, ki so se s člani sekretariatov občinskih komitejev G. Radgona. Murska Sobota in Lendava pogovarjali o realizaciji sklepov občinskih konferenc, o metodah dela občinskih mladinskih vodstev, o politiki kadrovanja v ZMS ter o nalogah, ki so neposredno predi aktivi ZMS prihodnje obdobje.
MOŠČANCI: KRAJEVNI ODBOR
SZDL O AKCIJI ZA SKOPJE
V ponedeljek so se v Moščancih sestali predstavniki organizacij krajevnega odbora SZDL in se pogovorili o izvedbi akcije za pomoč ponesrečenim v Skopju. Istočasno so izvolili komisije za posamezne vasi, ki bodo izvajale to humano akcijo.
RAKIČAN: SEJA PREDSEDNIKOV RAZREDNIH SKUPNOSTI
Pred dnevi je bila na KSŠ v Rakičanu seja predsednikov razrednih skupnosti in ostalih organizacij. Razpravljali so o problemih v posameznih razredih. Dogovorili so se tudi za letno konferenco šolske skupnosti, ki bo prihodnji ponedeljek. Predsedniki četrtih razredov so izrazili željo dijakov, da naj bi jih pravočasno obvestili o poteku in načinu mature in da naj bi bili traktorski izpiti že v kratkem.
LUCOVA: GASILSKA PROSLAVA
Gasilsko društvo v Lucovi je v nedeljo imelo proslavo 30-letnice obstoja GD. Na proslavi je sodelovalo okrog 70 gasilcev iz treh gasilskih društev. Občinska gasilska zveza je društvu podelila diplomo, šestim gasilcem pa so bile podeljene častne značke.
Trgovsko podjetje na debelo in drobno - Murska Sobota
Titova ul. št. 1
LOVCI,
RIBICI,
ČEBELARJI
MOPEDISTI
IN
MOTORISTI!
Vse kar rabite za športno izživljanje in dobro počutje, Vam nudimo v naši poslovalnici »LOVEC«, Grajska 11, Murska Sobota (pri zdravstvenem domu).
700 POTNIKOV S ŠOLSKO TORBO
Po nepopolnih podatkih obiskuje vse srednje šole v Murski Soboti okrog 1400 dijakinj in dijakov. Več kot 50 odstotkov vseh dijakov ali nad 700 iz vseh šol skupaj, se vsako jutro pripelje v Mursko Soboto s kolesi, z vlakom ali z avtobusi.
Zato je v jutranjih urah na soboških ulicah pravi vrvež, ustvarjajo ga dijaki-vozači, ki hite v šolske učilnice in občani, ki hite na delo. Prizor se ponovi popoldne okrog 14. ure. In vsak dan je tako. Pa ne vedno. Čim bolj se nagibamo v jesen in nato še v zimo, ko bo sončno in toplo vreme zamenjal dež. sneg in mraz, bomo srečevali manj kolesarjev-dijakov, v vlaku in v avtobusih pa bo čedalje več potnikov. Potnikov s
šolskimi torbami, ki so »po pravilu« preveč glasni toda sposobni, da svoj minimalni življenjski prostor zmanjšajo za toliko, kolikor potnikov čaka še zunaj pred avtobusnimi vrati zavidajoč onim, ki so že pod streho, ki brni in se premika. Dekleta in fantje, ki so se v minuli zimi silili k radiator-
jem na šolskih hodnikih ali v redkih praznih razredih, v čakalnici na železniški postaji ali pa v prostorih nove pošte, so bili dijaki-vozači. Morda se je kdo začudil, če jih je srečal v »Ekspres bufetu«. ko so srebali topel čaj in nenehno pogledovali skozi okna na avtobusno postajo. Negotovost, ki jo je v vozni red odhodov in prihodov avtobusov vnesla s snegom bogata zima, jih je še bolj vznemirjala. Marsikaterega izmed teh deklet in mladeničev je premagal prehlad in ga za nekaj dni iztrgal iz šolskih klopi. Pa kljub vsemu, minila je zima, šolsko leto in počitnice in v teh dneh že spet posedajo na klopeh na trgu ali v parku, čakajo na avtobusni postaji ali pa hite na vlak. Zjutraj, opoldne in zvečer. Letos jih je več, prihodnje leto pa jih bo še več.
Pa poglejmo, kje in kako bodo dijaki-vozači v tem šolskem letu pričakovali odhode avtobusov, vlakov in na čas, ko bo nekdo vsako jutro odprl šolska vrata.
Na Gimnaziji imajo mladinsko sobo in v njej je prostora za dvajset ljudi. Kam bodo odšli ostali po končanem pouku, saj jih je še nad sto? V učilnicah ostanejo lahko le dokler ne prične s poukom torej le hodniki, ki pa pozimi tudi niso najbolj topli in udobni popoldanska izmena. Preostanejo brez sedežev in miz. Dvesto dijakov in dijakinj Učiteljišča se v šolo vozi. Sedaj se vozijo nekateri s kolesi, kasneje pa se bodo vključili med stalne potnike avtobusov in vlaka. Tudi oni imajo le učilnice, seveda dokler jih ne izpraznijo za popoldanski pouk. Nič drugače ni na Srednji šoli za telesno vzgojo, kjer se vozi 50 vozačev in še na Ekonomski srednji šoli, kjer se vozi v šolo okrog 180 dijakinj in dijakov. Prostora — čakalnice, kjer bi lahko do odhodov avto-
busov in vlaka napisali naloge, se pripravljali  za naslednji dan, nimajo. Mladinska soba v Šoli za zdravstvene delavce je premajhna, da bi sprejela 70 dijakov-vozačev in podobno je tudi na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu.
V Murski Soboti čaka torej vsak dan prometne zveze za vrnitev domov okrog sedemsto dijakinj in dijakov srednjih šol v Murski Soboti pa nimamo niti enega prostora, ki bi bil namenjen samo njim — vozačem. Praznina, ki ni nastala letos. Toda letos jo je potrebno napolniti, najti je potrebno primerne prostore, jih opremiti, zaradi mladih ljudi, zaradi njihovega zdravja, njihovih učnih uspehov. Vodstva srednjih šol in člani Sveta za šolstvo, kulturo in prosveto pri Občinski skupščini se strinjalo, da je to vprašanje potrebno rešiti v prid dijakom — vozačem. Če je bilo doslej splošno pomanjkanje prostorov vzrok, da problem ni rešen, potem ga je nujno rešiti letos. Se pred nastopom zime, pa četudi ne moremo trditi, da je sedaj prostorov dovolj. Morda je potrebno le več prizadevanj in upornosti pri premagovanju te naloge.
Prostori, kjer bi se zbirali dijaki-vozači, bi vsekakor morali biti takšni, da bi tistim dijakom, ki žele prosti čas do odhoda domov izkoristiti za priprave za naslednji dan pouka to bilo omogočeno, ostali pa bi naj ta čas izkoristili za branje, šahiranje, razgovore, poslušanje radia ali gledanje kratkih filmov. Potrebna bi bila torej dva prostora, ki bi kasneje lahko koristila tudi mladini, ki stanuje v mestu za različne oblike dejavnosti v prostem času.
Prav je, da o tem vprašanju razmislimo že sedaj, ko je še toplo in sončno vreme.
K. Sukič
PREDLAGAM
Sedaj v jeseni je že tak čas, da so večeri boLj hladni in vreme muhasto. Torej niti prijetno ni sprehajati se po ulicah in več dni zaporedoma zreti v izložbena okna, ki pa se tudi vsak dan ne spreminjajo. Četudi v Murski Soboti nismo navajeni na »korzo«, ob večerih srečujemo predvsem mlade, ki se sprehajajo zaradi sprehoda ali pa zato, da jim pač mine čas. Drugi spet razpravljajo na »Eku« pred Zvezdo o nogometu, o motorjih, avtomobilih in mopedih. Tem je najmanj dolgčas saj so edini gledalci, ki odobravajo mladim, drznim mopedistom, ko z vso možno hitrostjo režejo zavoje v križišču.
Sicer pa tako bo morda tudi v prihodnje. Le nedeljski popoldnevi se lahko še bolj »razdolgočasijo«, ko ne bo nogometnih tekem in ne boljših filmov na sporedu. Takrat pa bi bilo potrebno res nekaj ukreniti. Nič novega ni potrebno. Samo z nadaljevati tisto, kar smo že v Murski Soboti imeli, je treba. Mislim na takoimenovane »mladinske plese« v Domu pionirjev in mladine. Resda, letos spomladi so ti plesi iz nedelje v nedeljo bolj »hirali«, dokler končno niso izplahneli iz pričakovanj mladih vnetih plesalcev. Pa bi morda sedaj, ko nas je mnogo v mestu, ki bi v nedeljo popoldne plesali v odmorih med plesom pa se pogovarjali, le nekdo moral premotiti, zvabiti v »Dom pionirjev in mladine«. Morda nisem skromen, če izrazim željo, da bi v teh naših mladinskih prostorih, ki jih imamo in nimamo, tudi med tednom včasih organizirali nekaj takšnega, kot to drugje imenujejo mladinski klub. televizijski klub, tribune mladih, zbori mladih volivcev, debatni večeri (o vsem. pa tudi o filmski umetnosti, glasbi, likovni umetnosti, literaturi, gospodarstvu itd.) ali tako nekako. In drugje mladinke in mladinci prihajajo v te svoje prostore, v začetku jih je manj, potem pa čedalje več. Prepričan sem. da bi bilo tudi v M. Soboti tako. Verjamem tudi, da bi mladi prebivalci našega mesta kmalu z veseljem zahajali v »Dom pionirjev in mladine« ali pa kam drugam, saj jim ne bo težko ugotoviti, da bodo svoj prosti čas na ta način najlepše in najbolj koristno »potrošili«..
Skladišče koles pred Ekonomsko srednjo šolo v Soboti
»MURA« ZA POMLAD 1964
Tovarna oblačil, perila in pletenin »Mura« pripravlja za pomlad 1961 nekatere nove izdelke, ki jih bodo potrošniki z veseljem sprejeli. Kolekcije nekaterih novih izdelkov je »Mura« razstavila
že na minulem jesenskem velesejmu v Zagrebu. Med novitetami je potrebno omeniti športne srajce, srajce z efektnimi šivi v kontrastni barvi, športne srajce s črtami na ovratniku, manžetih in žepu, otroške nylon shermes srajce. Med
oblačili je opozoriti na suknjiče za prosti čas v različnih modelih, twen-hlače, in športne hlače »Twist de Paris«. Za letošnjo zimsko sezono pa je »Mura« pripravila tudi bogate izbiro otroških, ženskih in
moških plaščev, športne suknjiče, vetrovke in še vrsto novih izdelkov. Nekatere od navedenih izdelkov lahko dobimo že v prodajalnah, kmalu pa bomo videli v izložbah še ostale nove izdelke.
POMURSKI VESTNIK, 26. sept. 1963
3
MED NOVIMI KNJIGAMI
Drago Grah
POT IN STRANPOTI
Pri Mladinski knjigi je pred kratkim v zbirki Pota mladih izšlo delo Draga Graha Pot in stranpoti, ki ima ob tem tudi, značilen podnaslov: Srečanja z zahodom (in samim seboj). Delo je nastalo ob pogostih potovanjih pisatelja po evropskih deželah, bolje rečeno: nastalo je ob vseh spremembah, ki jih je avtor kot mlad človek doživljal ob srečanjih z velikim svetom polnih nasprotij, ob srečavanju z zgodovinsko preteklostjo ob srečavanju kozmopolitskih misli in nagibov s stvarnostjo, ki je polna trdih razpok in neredko dokaj boleča.
Drago Grah odkriva ta svet, vendar pa nam ga spet ne odkriva v stilu standardnih potopisov, ki nam običajno povedo kar je avtor na poti videl. To je svojstven potopis, v katerem ne potujemo toliko po zahodnih državah, kolikor po avtorjevi notranjosti, po spreminjanju te notranjosti ob srečanju z velikimi zgodovinskimi nasprotji Zahodne Nemčije, ob srečanju, ki vzbuja v avtorju ogromno spominov na težko zgodovinsko resničnost, na temačno senco minule svetovne vojne, išče stične točke med njeno preteklostjo in sedanjostjo.
Ta preteklost, ki je zanj vse preveč boleča, je mlademu rodu, s katerim se srečava, še neznana, nedojemljiva, nedoživeta. Drugače za avtorja. On išče v tem svetu odgovor na
vprašanje, kje so tisti vzroki, ki so pripeljali človeštvo do tako strašnih posledic, išče, če se tudi v tem svetu, v teh mladih ljudeh, ki ljubijo radost in svojo mladost z vso njeno dražestjo ne skrivajo nevarne klice, srečava se z njihovo neosvečenostjo, z njihovim bolečim nepoznavanjem stvarnosti, ki ji je tudi sam stal ob robu, bojuje se proti tistemu občutku, v katerem se je »nemško« vedno enačilo s krivico, ki mu je zbujala bolečino, kajti tudi v tej deželi je srečaval ljudi, ki jim je lahko z zadovoljstvom stisnil roko. ne pa jih le nezaupljivo preverjal.
To srečanje s sodobno nemško stvarnostjo pa je Drago Grah tako svojevrstno opisal, da nas z izredno sugestivnostjo besede in misli potegne v vrtinec razmišljanj, včasih nas prav surovo potegne iz ene skrajnosti v drugo, zapleta v blodnjo lastnih misli in nas šele ob končnem pomirjenju nekako izpusti. Ne izpusti pa nas s svojimi doživetji, ne izpusti nas, kajti mnoga protislovja sodobnega sveta so tako živa, tako doživeta, ob tem pa tudi neredko tako »naša« da njihova aktualnost ne izgine niti takrat, ko knjigo odložimo. Svojstven temu delu pa je tudi izredno lep. melodičen jezik, poln metaforike, kar predstavlja nekaj novega v Grahovem literarnem ustvarjanju.
Štefan Balažič
FESTIVAL SODOBNE KOMORNE GLASBE V RADENCIH
Edinstven dogodek v našem glasbenem sporedu
Slatina Radenci so bili pred dnevi gostitelj, organizator in tudi prireditelj festivala sodobne komorne glasbe. Ta velika kulturna prireditev, ki s svojim značajem sicer ni bila toliko namenjena zelo širokemu krogu občinstva kot pa več ali manj izbranemu krogu glasbeno izobraženih ljudi, je vzbudila izredno veliko zanimanje širom po Jugoslaviji in tudi v inozemstvu, saj so bili med gosti tudi švedski glasbeniki. ki so zadnjega dne prihiteli na festival z gostovanja na Dunaju, poleg tega pa tudi kanadski strokovnjak za orga-
niziranje festivalov, ki širom po evropskih mestih proučuje prav to obliko prireditev. Med gosti so bili tudi naši najbolj ugledni glasbeni pedagogi, esteti in kritiki. Poleg koncertov je bila organizirana tudi razprava o sodobni slovenski komorni glasbi, ki jo je vodil Pavel Šivic, potem posebna tiskovna konferenca, po mirnih poteh med tihimi smrekami pa so se razvijale živahne razprave o problemih komorne glasbe in snovali tudi načrti za bodoče tako srečanje, ki bi naj bilo prihodnje leto tudi v Slatina Radencih. K temu je potrebno dodati še, da so na festivalu sodelovali odlični izvajalci, dobro poznani in cenjeni pred glasbenim občinstvom tako doma kakor v tujini, od gostov pa tudi trio Ebert z Du-
naja. To je le nekaj podatkov, ki naj pokažejo izredni kulturni pomen te prireditve, ki je med drugim dobila tudi zelo visoke ocene.
Na festivalu, ki je trajal tri dni (začel se je v petek in končal v nedeljo), so bili štirje koncerti. Prvi je bil posvečen sodobni jugoslovanski glasbi, drugi v soboto klasiki sodobne glasbe, tretji v nedeljo klasiki sodobne jugoslovanske glasbe in četrti zopet klasiki sodobne glasbe. Sam program kakor tudi izvedba je med občinstvom doživela živahne komentarje, ki so dajali izvajalcem velika priznanja. Na sporedu so bila dela velikih glasbenikov, med njimi tudi naše ga domačega Slavka Osterca. Zaključna točka v nedeljo, je pripadala enemu izmed velikanov sodobne glasbe Dmitriju Šoštakoviču. Za izvajanje njegovega Tria je trio Ebert z Dunaja doživel izredno priznanje, saj je navdušeno občinstvo umetnike nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem.
Dela velikih glasbenikov so na festivalu izvajali poleg odličnih solistov Zagrebški godalni kvartet. Ansambel Slavko Osterc in Trio Ebert z Dunaja.
Razstava del Miška Kranjca
Predi dnevi so v študijski knjižnici v M. Soboti odprl: razstavo del največjega pomurskega pisatelja Miška Kranjca.
V vitrinah je poleg njegove ga avtobiografskega dela razstavljeno tudi njegovo prvo delo »Smehljaj«. Razstavljeni so tudi letaki v zvezi s Kranjčevim političnim delom pred vojno.
Kronološko so v tretji vitrini razstavljena njegova številna dela v originalih in ponatisih, razne nagrajene knjige: Kapitanovi, Os življenja, Imel sem jih rad itd. Razstavljeni so tudi prevodi njegovih del v srbohrvatski, nemški in češki jezik.
V poslednji vitrini je Miško Kranjec predstavljen obiskovalcem ko urednik in sourednik raznih listov.
MURSKA SOBOTA
Dan pred občinskim prazni kom občine Murska Sobota, v sredo, 16. oktobra, bo v Murski Soboti gostovalo SNG iz Maribora z izvedbo Madame Butterfly. Gostovanje je organiziralo delavsko prosvetno društvo Svoboda M. Sobota.
SLATINA RADENCI IN FESTIVAL
V Slatina Radencih se je letos zvrstilo več kulturnih prireditev, ki so nas prijetno, po svoje pa tudi neprijetno presenetile. Neprijetno so nas namreč presenetile v tem, ker so nam odkrile vrsto možnosti ki jih doslej nismo znali na
kulturnem področju izkoristiti, Radenci so pa nam dali več odličnih kulturnih prireditev ob katerih nam je lahko le žal da še nimajo večje tradicije. Z vsemi prireditvami pa so si Slatina Radenci pridobili tudi velik ugled kot eden izmed mecenov tudi tistih kulturnih področij, ki doslej niso imela možnosti večje afirmacije.
Razgovori, ki so bili v okviru festivala o uspehih in neuspehih te prireditve v Slatini Radencih, so bili polni navdušenja nad organizacijo, za katero pravijo, da je presegla vsa pričakovanja, nad izbiro kraja in samo ureditvijo. Priznani poznavalci glasbe so v svojih izjavah poudarjali čudovito vskladje med vsebine festivala pokrajinskim okoljem, polnim svojevrstne mehkobe, nežnosti in miru ter samo ureditvijo dvorane, v kateri je bilo za to priložnost nameščenih več likovnih del. Poudarjali so, da je prav to svojevrstno okolje ogromno prispevalo k velikim umetniškim dosežkom tega festivala, ki bodo brez dvoma dobili še posebna priznanja.
Podobnih ugotovitev je bilo več. Težko bi bilo iti tudi mimo priznanj sami organizaciji in neumornim organizatorjem ki so kljub pomanjkanju izkušenj z velikim uspehom opravili svoje delo.
Čim so izzveneli zadnji zvoki in utihnilo ploskanje, so se tako udeleženci kakor organizatorji zapletli v živahne po menke o drugem festivalu, ki bi mu naj bili prihodnje leto spet gostitelj Slatina Radenci. Navržene so bile že tudi nekatere misli glede programa novega festivala. Večina udeležencev pa je naglo odhitela iz Radenec, kajti morali so kreniti na pot: naslednjega dne so mnoge že pričakovali nastopi v raznih velikih mestih Evrope.
Š. B.
Dvorana radenske kavarne med koncertom
Tenorist Mitja Gregorač
Pianist Aci Bertoncelj
UČITELJIŠČNIKI NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Minuli torek so dijaki m. letnikov soboškega učiteljišča obiskali 65. Zagrebški velesejem. Kljub temu, da so bili zmučeni, so si razstavljene predmete ogledovali z veliko pozornostjo. Najbolj so jih zanimali tehnični predmeti.
UMETNIŠKI ANSAMBLI
KUD „Stif Naumov” v Murski Soboti
27. tega meseca bodo ob 20. uri v dvorani kina Park v M. Soboti nastopili umetniški ansambli KUD »Stif Naumov« iz Bitole, ki so na turneji po Sloveniji.
Nastopila bosta moški in mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Mihajla Nikolovskega. Na sporedu bodo tudi makedonske narodne pesmi in plesi, ki jih bosta izvajala narodni orkester s pevci in folklorna skupina pod strokovnim vodstvom Taci Hrisika in Gjorgi Angelovskega.
KUD »Stif Naumov« bo prihodnje leto slavilo dvajsetletnico svojega obstoja in dela.
O uspehih tega društva iz Bitole, mesta pod veličastnim Pelistrom, govorijo mnoge nagrade in priznanja, ki jih je društvo dobilo na raznih kongresih in tekmovanjih v Skopju, Beogradu, Somboru, Kranju itd. Društvo ima okrog 500 članov, ki se udejstvujejo v pevskem zboru ter zabavnem, pionirskem, mandolinskem harmonikarskem in pihalnem orkestru. Obstojata še folklorni ansambel in narodni orkester. Društvo je bilo že na več turnejah po Jugoslaviji in lansko leto je bilo na gostovanju tudi v Mariboru, kjer je poželo mnogo uspeha.
Iz glasil delovnih kolektivov
RADENSKI VESTNIK, izdaja delovni kolektiv Zdravilišča Radenska Slatina, leto IV.. štev. 35, glavni urednik Breda Žnidarič, odgovorni urednik Ernest Markuš.
Septembrska številka Radenskega vestnika je enako pestra kot prejšnje in prinaša vrsto zanimivih sestavkov. Uvodoma razmišlja Feri Horvat o propagandi kot važnem činitelju uspešnosti poslovanja. Avtor poudarja, da se v naši ekonomski dejavnosti še premalo zavedamo pomena propagande, ki je zlasti važna za tako ustanovo kot je zdravilišče v Radencih, enako pa tudi za vrsto podjetij, ki želijo osvojiti tržišče. Potem beremo od istega avtorja reportažni
zapis o simpoziju primitivne keramike v Radencih. Veliko pozornost je že v prejšnji številki zbudil Prispevek k razpravi o statutu zdravilišča. Sedaj je objavljeno drugo nadaljevanje, prispevek se pa bo nadaljeval tudi v prihodnji številki. V glasilu je dobil poseben prostor tudi gostinski šolski center, ki je objavil poročilo o učnih uspehih v gostinski šoli. Podatki kažejo, da je gostinska šola dosegla po učnem uspehu lep uspeh, saj je uspešno zaključilo razrede 90 odst. učencev. Izpolnjene so pa tudi ostale rubrike, kot gospodinjski nasveti, vprašanja in odgovori, izredno pestri pa so tudi humoristični sestavki.
Na splošno je tudi ta številka potrdila ugled, ki ga med glasili delovnih kolektivov uživa Radenski vestnik, kot najboljši list delovnih organizacij v Pomurju.
INFORMATOR, glasilo delovnega kolektiva ČZP »Pomurski tisk«, M. Sobota, leto I., štev. 8, uredila Marica Šiker.
Uvodoma Bela Brglez nakazuje osnovne smernice sedemletnega načrta poudarjajoč pri tem, da ima delovni kolektiv obilo možno-
sti za povečanje proizvodnje. Po predvidenih vlaganjih bi se proizvodnja povečala v sedmih letih za četrtino sedanje, število zaposlenih. pa od 200 na 314. Za investiranje pa bi bilo uporabljenih 412 milijonov dinarjev. Jože Praprotnik analizira predpripravo v grafičnih podjetjih ter poudarja njeno veliko vlogo v sodobnih tiskarnah. Ta številka prinaša tudi obširne zdravstvene nasvete, ki jih je napisal dr. V. Prejac, Slavko Klinar pa obširno analizira sistem socialnega zavarovanja. Poleg več krajših prispevkov prinaša številka tudi kroniko dogajanj v delovni organizaciji.
ČRENSOVCI
Preteklo nedeljo so slavili črensovski gasilci 40-letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti so prevzeli v upravljanje tudi novi gasilski dom.
UČITELJI V ZAGREBU
Sindikalna podružnica osnovnih šol v Sr. Bistrici, Odrancih in Črensovcih je priredila v prejšnjem tednu za svoje člane enodnevno študijsko ekskurzijo. S posebnim avtobusom so se odpeljali v Zagreb, kjer so si ogledali Center za šolsko opremo ter jesenski zagrebški velesejem. Nazaj grede so se še ustavili v Kumrovcu in Rogaški slatini.
Samoizbirni način poslovanja Prodajnega servisa MODNA HIŠA v Mariboru Vam omogoča neobvezen ogled vsega tekstila in konfekcije.
Oglejte si dosežke naših vodilnih tekstilnih in konfekcijskih tovarn !
Potovanje skozi čas v esperantu
Znano je, da so bili esperantisti v glavnem napredno usmerjeni in da je bil največji priliv v njihova društva iz delavskih vrst. Posebej velja to za slovenske in francoske esperantiste, med katerimi so bile vezi najbolj pristne.
Ko je urednik ilustrirane otroške esperantske revije »Infanoj de la mondo« zvedel o vsebini Kardeljeve knjižice Potovanje skozi čas, je ponudil, da založba revije izda knjižico v esperantskem prevodu. Tudi francoski esperantisti so namreč sodili, da je knjiga pomembna pridobitev napredne vzgojne literature za mlado generacijo, literature, ki materialistično in dialektično osvetljuje razvoj družbe in človeka. Znano je, da je bila strokovna sindikalna organizacija francoskih učiteljev in v njenem okviru tudi učiteljev esperantistov močna postojanka organiziranega delavskega gibanja, ki je sodelovalo pri vseh borbenih akcijah francoskega proletariata in je preko esperantistov aktivno delovalo tudi v mednarodnem an-
tifašističnem gibanju. Francoski esperantisti pa so hoteli imeti ilustrirano izdajo Potovanja skozi čas, kakor bo druga izdaja, ki jo pripravlja Pomurska založba —, zato je bilo treba poskrbeti še za ilustratorja. To nalogo je prevzel Stane Kumar, ki je bil najbolj ploden ilustrator partijske literature, predvsem seveda ilegalne. Rade volje je prevzel to nalogo in lotil se je je zelo resno. Da bi dobil čimbolj še ideje je temeljito preštudiral, poleg Kardeljevega Potovanja skozi čas, še precejšen del ostale dostopne marksistične literature s podobno tematiko. Sredi priprav za tiskanje knjižice v esperantu pa je Francijo napadla Nemčija in je tako prekrižala tudi ta načrt. Omenjeni francoski učitelj, urednik revije »Infanoj de la mondo« je končal v nacističnem taborišču. Z njegovo smrtjo se je izgubila tudi sled za prevodom in ilustracijami. Poizvedbe Petra Zlatnerja, ki je francoskim esperantistom leta 1938 posredoval prevod in ilustracije, so ostale, žal,
doslej brezuspešne. Čeprav je zelo malo možnosti, da je kaj ohranjenega, se akcija iskanja tega gradiva nadaljuje.
Ko je »Pomurski vestnik« pred nedavnim obširneje pisal o tem Kardeljevem delu, je opozoril tudi na nekatere Kardeljeve psevdonime in šifre. Predvsem je vzbudil zanimanje za njegovo šifro -ar, ki se ponavlja tako v K-ar-delje-vem priimku, kot v imenu Edv-ar-d. Izostala pa je takrat ugotovitev, da se -ar pojavlja tudi v Kardeljevem psevdonimu Brod-ar, ki ga je uporabljal skoraj najbolj pogosto. Pa tudi v Kardeljevem psevdonimu Sperans se pojavljata obe črki a in r skupaj, toda zamenjani. V tej ugotovitvi ni nič bistvenega, vendar je drobna zanimivost, ki je nismo hoteli prezreti pri ugotavljanju nadrobnosti v Kardeljevih psevdonimih in šifrah. Lahko pa še opozorimo na eno tako podrobnost. V Pomurskem vestniku smo tudi že navedli, da je Edvard Kardelj za nekatere svoje prispevke v »Večerniku« uporabljal tudi šifro y (ipsilon). Če si ogledamo Kardeljev lastnoročni podpis, vidimo, da dobi -lj na koncu njegovega priimka zelo po-
gosto obliko y. S tem nočemo trditi, da smo odkrili ključ za njegovo šifro y, saj je v »Večerniku« uporabljal tudi šifro X, ki jo je težko povezati z njegovim podpisom, čeprav je med X in Kardeljevim K tudi nekaj podobnosti. Kaj več se bo o Kardeljevih psevdonimih in šifrah še komaj dalo ugotoviti. Tiset njegove tekste, ki niso označeni ne s šifro in ne s psevdonimom, pa bo brez avtorjevega sodelovanja komajda mogoče ugotoviti. Pri tem mislim predvsem na letake, ki jih Kardelj omenja v knjižnici »Po petindvajsetih letih«, ko med drugim pra»z ilegalnimi — v glavnem na ciklostil razmnoževanimi — letaki smo tedaj partijci in skojevci vztrajno razkrinkavali parole in akte diktature«. Teh letakov je bilo toliko, da ni bilo skoro noči, ko jih aktivisti ne bi delili (Marinko), posebno v času, ko sta bila na svobodi Kidrič in Kardelj, ker sta jih v glavnem tudi ona sestavljala. Ugotoviti avtorstvo teh številnih letakov, v kolikor so ohranjeni, je delo, ki ga bo treba še opraviti.
Ivan Kreft
POPRAVEK!
V	37. številki Pomurskega vest-
nika smo v reportaži Kliče »Vardar«: Zaustavite avtomobil . . . moped . .! pomotoma objavili, da je motorno kolo MS 10-543 vozil Drago Zemljak, doma s Cvena. Popravljamo:	Motorno kolo MS-
10-543 je brez vozniškega dovoljenja vozil Slavko Zemljak, varilec doma s Cvena.
POPRAVEK
V	prejšnji štev. našega lista je bil na drugi strani pomotoma podpis pod sliko KZ Puconci. Prav je KZ Petrovci.
POMURSKI VESTNIK, 26. sept. 1963
4
BRIGADA »ŠTEFAN KOVAČ-BOJAN« V STOGOVCIH
O podjetnosti pridnih brigadirjev Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti smo že večkrat pisali. Številne delovne akcije in uspehi, ki so jih dosegli so nas vedno razveselili, dijakom pa so vlili zaupa nje v lastne moči in spoznanje, da marsikatere težave tako materialne kot druge, ki jih imajo na šoli, lahko rešijo s svojim delom in prizadevnostjo. Te ugotovitve nam nedvomno potrjuje odhod dijakot SŠTV preteklo nedeljo v Stogovce v Apaško kotlini, kjer bodo pomagali Kmetijskemu gospodarstvu pri trganju koruze. Dijakinje in dijaki, to
krat člani MDB (ta je zgradila še športni park v dvorišču TVD »Partizan« v M. Soboti) »Štefan Kovač-Bojan«, bodo ostali v Stogovcih od ponedeljka do sobote. Denar, ki ga bodo zaslužili, so namenili za organizacijo strokovnih ekskurzij. Stanovali bodo v prostorih osemletne šole, sami si bodo pripravljali zajtrk, medtem ko bo za ostale obroke poskrbelo Kmetijsko gospodarstvo. V prostem času bodo organizirali pravo brigadno življenje, pa
tudi na delovišču bodo tekmovali med četami. Pripravili so bogat kulturni program, imeli bodo predavanja in dali poudarek proslavljanju 20-letnice I. kongresa Zveze slovenske mladine.
Dijakinje in dijaki so se odločili za delovno akcijo zato ker zaradi precejšnjega pomanjkanja predavateljev v prvih dneh šolskega leta vsak dan odpadejo planirane ure po urniku. Na šoli namreč predavajo večji del honorarni pre-
davatelji, le-ti pa zaradi neustaljenih urnikov na matičnih šolah ne morejo zadostiti obveznostim na SŠTV. Izgubljenih 6 dni pouka bodo dijaki nadoknadili med šolskim letom. Brigadirkam in brigadirjem iz SŠTV v Murski Soboti želimo lepih delovnih uspehov z željo, da v teh dneh tudi podrobneje spoznajo delovno organizacijo Kmetijsko gospodarstvo G. Radgona.
-ič-
Transportiranje bekonov na posestvu v Rakičanu
Več skrbi prometni vzgoji
V zadnjih letih se tudi promet na cestah v Pomurju vidno veča Vsak dan je več me tornih vozil, več koles in več koristnikov cestnega prometa Vzporedno z naraščanjem prometa pa raste na naših cestah tudi število prometnih nesreč medtem ko modernizacija cestnega omrežja daleč zaostaja za potrebami, ki jih razvoj zahteva. Ne moremo biti zadovoljni s prometno vzgojo občanov, pa čeprav je bilo v preteklem obdobju na tem področju mnogo storjenega. Prav za radi nasprotij, ki jih povzroča vse večji promet na eni in prepočasna modernizacija cestnega omrežja ter ne najbolj razveseljivi uspehi na področju prometne vzgoje občanov na drugi strani, pa moramo sedaj, ko je čas, razmisliti kje in kdaj bomo začeli z bolj uspešnim reševanjem nalog, ki nam jih ta nasprotja nalagajo.
Komisije za varnost prometa pri občinskih skupščinah bodo morale svojo dejavnost usmeriti v osnovne šole in -na šole II. stopnje. Te komisije so sicer že v lanskem šolskem letu vsem šolskim ustanovam razposlale programe prometne vzgoje, jim ponudile konkretno pomoč tudi v drugem materialu, ki je potreben, pripravljene pa so bile poslati tudi predavatelje za predavanje snovi iz programa prometne vzgoje. Vendar moramo ugotoviti, da vodstva šol vsepovsod niso z največjim razumevanjem sprejela pomoči, niti niso sama ukrenila dovolj, da bi program prometne vzgoje na njihovih šolah v celoti in uspešno bil realiziran. »Letos se to ne sme, ponoviti. Komisije za varnost prometa so tudi letos kot osnovno nalogo v programu dela sprejele prometno vzgoje mladine. Pripravljene so pomagati šolam, če bodo le-te to pomoč tudi iskale. Morda bi bilo prav. da bi k sodelovanju povabili tudi uslužbence Prometne postaje LM v Murski Soboti, ki rade volje priskočijo na pomoč. Storiti pa je potrebno tudi kaj več kot samo teoretično predelati snov iz programa prometne vzgoje.
Učence in dijake je potrebne vsaj nekajkrat spoznati na cestah in mestnih ulicah s prometnimi predpisi in znaki, tako da bi se jim za vedno vtisnili v spomin. Število učencev osemletk in dijakov srednjih šol, ki se v šolo vozijo s kolesi je tako veliko, da bi vodstva šol morala voditi računa o tem, kako imajo učenci in dijaki opremljena svoja kolesa. Podatki kažejo, da so v prometnih nesrečah v Pomurju letos največkrat bili udeleženi mladi ljudje.
Prometne vzgoje pa so po trebni tudi ostali občani, predvsem mladi. Nekatere delovne organizacije so že doslej posvetile precej pozornosti prometni vzgoji članov delovnih kolektivov, tako da le redke srečamo na cestah kolesarje ki se vozijo na delo, ne da bi imeli v redu opremljena kolesa. Toda pri tem ne bi smeli odnehati, občane je potrebne vsakodnevno in povsod vzgajati, če hočemo zagotoviti varnost prometa na naših cestah. Prometna vzgoja pa ni samo stvar posameznih komisij, je naloga množičnih organizacij in storiti je potrebno vse, seveda s skupnimi močmi, da bomo v prihodnje tudi na množičnih sestankih govorili o prometni vzgoji kot o vprašanju, ki spada k splošni razgledanosti ljudi in ga je torej potrebno tudi resno upoštevati.
141 novih stanovanj letos
Pri skladu za stanovanjske izgradnjo pri soboški občinskskupščini M Sobota so se že lansko leto zmenili, da bode letos dogradili kar štiri večje objekte in to dve stolpnici v novem zazidalnem okolišu pri Lendavski cesti ter dve trgovsko-poslovni zgradbi na Tito vi cesti. Stanovanja, ki so v
teh že skoraj popolnoma do grajenih zgradbah, so namenjena za prodajo in sicer se njihova cena giblje od 3,6 milijona do 5.8 milijona. V glavnem so kupci gospodarske organizacije in ustanove. Vsa stanovanja, ki jih je 59, so že prodana in do konca septembra se bodo novi lastniki tudi
vselili. Vsa stanovanja imajo centralno kurjavo razen bloka pri zgradbi socialnega zavarovanja na Titovi cesti.
V prihodnje predvidevajo gradnjo poslovno stanovanjske zgradbe na mestu sedanje soboške tržnice. V pritličju bodo lokali, v nadstropjih pa stanovanja. V načrtu imajo še gradnjo dveh stanovanjskih blokov z okoli 50 stanovanji.
Tudi gradbeno podjetje Pomurje gradi stanovanja za tri in to v bližini zgradbe soboškega otroškega vrtca. Teh stanovanj je 82 in so v dveh blokih.
Novi bloki gradb. podjetja »Pomurje«. v Murski Soboti
Kronika prometnih nesreč
V preteklem tednu je bilo na pomurskih cestah sorazmerno majhno število prometnih nesreč. Zato pa so organi prometne milice zabeležili precej primerov kršenja prometnih predpisov.
Tako so uslužbenci LM pretekli teden ustavili Štefana Levačiča, delavca iz Črensovec, ki se je peljal s kolesom po cesti II. reda skozi Beltince. Ko je uslužbenec LM zahteval od njega osebno izkaznico, kolesar tega ni hotel storiti, temveč je celo žalil uslužbenca prometne milice, ker ga je ta ustavil. Po dolgem prerekanju je izkaznico le pokazal. Na kolesu ni imel v redu zavor. Bil je opozorjen naj gre naprej ob kolesu peš, toda kolesar ni ubogal.
VINJEN NA MOPEDU
Pretekli teden ponoči se je Franc Podlesek, dimnikarski mojster od Grada peljal s svojim mopedom. Ker je bil vinjen, je padel ter se precej poškodoval. Materialne škode na vozilu je za cca 10.000 dinarjev.
PREOBREMENJENO KOLO
Pretekli petek se je ob 16.30 uri popoldan pripetila prometna nesreča na cesti M. Sobota-Moščanci. Med voznikom tovornega avtomobila, registracije MS 46-87, ki ga je upravljal Milan Nedič iz M. Sobote in kolesarjem Nikolajem Temlinom iz Moščanec, je prišlo do trčenja. Kolesar je ob srečanju zadel v tovornjakov blatnik. Padel je ter se pri padcu hudo poškodoval. Vzrok nesreče je bilo preobremenjeno kolo ponesrečenca.
PRI PREHITEVANJU V BETONSKI PREPUST Isti dan ob 8. uri se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti Vaneča-Moščanci. Voznik tovornjaka, registracije MB 41-15 Slavko Copot iz Ljutomera, je prehiteval vprežni voz in zavozil v betonski prepust. Materialne škode na vozilu je za sto tisoč dinarjev.
V Murski Soboti dve novi javni telefonski govorilnici
Pred dnevi sta se v M. Soboti pred železniško postajo in novo pošto pojavili dve telefonski celici, toda v njih še ni avtomatskih telefonskih aparatov in prav tako še nimajo povezave za avtomatično telefonsko centralo.
Pri soboškem PTT podjetju so nam povedali, da še ne vedo, kdaj bosta obe novi javni govorilnici nared za uporabo. Odvisno je od tega, kdaj jim bodo dobavili avtomatske telefonske aparate, pri katerih lahko telefoniraš, ko v odprtino vržeš določen kovanec. Prav tako ni gotovo, da bosta obe
kabini res na teh mestih kot stojita sedaj.
Ena nova telefonska govorilnica bo montirana tudi v Ljutomeru na Glavnem trgu.
Šoferski tečaj v Radencih
Pred dnevi se je pričel tečaj za šoferje - amaterje. Tečaj obiskuje 20 slušateljev.
Radio Murska Sobota
PETEK — 27. sept.
17.00—17 05 Domača poročila
17.05—17.15 Obvestila, zabavna glas-
ba, vmes reklame
17.15—17.30 Panonske melodije
(madž.)
17.30—17.40 Domača poročila in pre-
gled političnih dogodkov v madžarščini
17.40—18.00 Mladinskih dvajset
minut
SOBOTA — 28. sept.
17.00—17.20 Kje se bomo srečali
danes in jutri
17.20—17.30 Kje se bomo srečali danes in jutri (madž.)
17.30—17.40 Domača poročila in
pregled političnih dogodkov v madžarščini
17.40—18.00 Želeli ste — poslušajte
NEDELJA — 29. sept.
11.00—11.45 Želeli ste — poslušajte
(I. del)
11.45—12.00 Obvestila, zabavna glas-
ba, vmes reklame
12.00—12.45 V nedeljo opoldne
12.45—13.00 V nedeljo opoldne
(v madžarščini)
13.00—13.30 Želeli ste — poslušajte
(v madžarščini)
13.30—14.15 Prenos sporeda RTV
Ljubljana
14.15—15.00 Želeli ste — poslušajte
(II. del)
PONEDELJEK — 30. sept.
17.00—17.05 Domača poročila
17.05—17.15 Obvestila, zabavna glas-
ba, vmes reklame
17.15—17.30 Križem kražem po na-
ših cestah
17.30—17.40 Domača poročila in
pregled političnih dogodkov v madžarščini
17.40—17.45 Oddaja o prometu (v
madžarščini)
17.45—18.00 Vsega pomalem o športu in športnikih TOREK — 1. Okt.
17.00—17.05 Domača poročila
17.05—17.15 Obvestila, zabavna glas-
ba, vmes reklame
17.15—17.30 Glasovi najmlajših (pio-
nirska oddaja)
17.30—17.40 Domača poročila in
pregled političnih dogodkov v madžarščini
17.40—18.00 Želeli ste — poslušajte
SREDA — 2. okt.
17.00—17.05 Domača poročila
17.05—17.15 Obvestila, zabavna glas-
ba. vmes reklame
17.15—17.30 Zaplešite z nami (spo-
red domačih zvokov)
17.30—17.40 Domača poročila in
pregled političnih dogodkov v madžarščini
17.40—18.00 Radio Murska Sobota na
obisku (reportaž, odd.)
ČETRTEK — 3. okt.
17.00—17.05 Danes na straneh Po-
murskega vestnika
17.05—17.15 Obvestila, zabavna glas-
ba, vmes reklame
17.15—17.30 Vsak po eno (spored
zabavnih melodij)
17.30—17.40 Domača poročila in
pregled političnih dogodkov v madžarščini
17.40—18.00 Želeli ste — poslušajte
Moravsko vodo bodo analizirali
Podjetje Hotel »Zvezda« v Murski Soboti bo te dni poslalo v analizo vzorec moravske vode. Z analizo naj bi strokovnjaki ugotovili predvsem zdravilnost moravskega termalnega kopališča. Kot je predvideno, bo polovico stroškov plačalo podjetje, drugo polovico pa občinska skupščina.
Investicijski program tega podjetja pa predvideva za prihodnje leto nadaljnjo ureditev moravskega kopališča. Tako bodo ustrezno preuredili stare kopalne kabine in jih usposobili tudi za obratovanje v zimski sezoni, zgradili sanitarije
in slačilnice z garderobnimi omaricami, povečali restavracijske zmogljivosti za 200 sedežev in tako omogočili zabavne in druge prireditve tudi v zimskem času uredili parkirni prostor in okolico. Zasadili bodo tudi več okrasnih dreves
Investicijska vlaganja bodo predvidoma znašala okrog 25 milijonov dinarjev; podjetje ne bo imelo za ta investicijska vlaganja lastnih sredstev, zato bo zaprosilo za kredite.
V investicijskem programu je predvideno tudi povečanje weekend naselja ob kopaliških
objektih od 5 na 12 hišic, s čimer »bo prihodnje leto na razpolago že 36 ležišč. Obnoviti nameravajo tudi nekaj zapuščenih hiš zasebnih lastnikov v kraju in jih usposobiti za prijetno bivanje stalnih gostov.
Za postavitev weekend hišic ob moravskem kopališču pa se zanimajo tudi nekatera domača in tuja podjetja — predvsem zaradi organizacije cenenega letnega oddiha svojih kolektivov.
-sk-
TBC JE SE VEDNO PROBLEM NAS VSEH
V dneh od 22. do 29. septembra traja letošnji Teden borbe proti tuberkulozi. Geslo tedna je: »Tuberkuloza je še vedno problem nas vseh«. O nekaterih problemih na področju borbe proti tuberkulozi v Pomurju je za naš list govoril Janos dr. Palancsai, vodja Protituberkuloznega dispanzerja v Murski Soboti.
»Naš dispanzer obsega območje ki ga naseljuje okrog 72 tisoč prebivalcev. Naloga dispanzerja je predvsem odkrivanje novih bolnikov, organizacija rednega zdravljenja v bolnicah in zdravljenja ozdravelih TBC bolnikov na domu in skrb za tiste bolnike, ki se zdravijo doma.
Patronažna služba pri dispanzerju skrbi za redno izvajanje zdravljenja bolnikov na domu, jim daje strokovna navodila glede higiene in zdravljenja, zbira pa tudi podatke v kakšnih socialnih razmerah živijo tuberkulozno oboleti bolniki.
Dispanzer skrbi tudi za urejevanje socialnih razmer TBC bolnikov, statistično spremlja gibanje bolezni in analizira problematiko, daje predloge za reševanje te in skrbi za zdravstveno propagando.
Na področju dispanzerja je 821 registriranih bolnikov z aktivnim tuberkuloznim obolenjem in od teh jih 704 boluje za pljučno tuberkulozo. V celem Pomurju imamo 1609 bolnikov, ki bolujejo za tuberkulozo, kar predstavlja
1,246 odst. vseh prebivalcev in to je še vedno precej nad republiškim povprečjem. V naslednji tabeli lahko vidimo vse vrste tuberkuloznih obolenj v posameznih pomurskih občinah v primerjavi z republiškim povprečjem, tabela pa nam ločeno prikazuje tudi obolenja od respiratorne (pljučne) tuberkuloze, prav tako v primerjavi:
Skupaj
Na 1000	Respir.	Na 1000
	SRS	14547
09,09	12966	7,56
	Lendava	400
17,58	363	15,96
	M. Sobota	828
11,55	704	9,82
	Ljutomer	197
11,07	165	9,27
	G. Radgona	184
9,66	163	8,56
	Pomurje	1609
12,46	1395	10,85
Iz tabele je razvidno, da je tuberkuloza najbolj pereč problem na levem bregu Mure, medtem ko je najbolj prizadeto območje lendavske občine. Tuberkuloza je čedalje bolj bolezen starejših ljudi. Največ TBC bolnikov je v starosti nad 50 let. Od leta 1950 ugotavljamo čedalje manjša obolevanja mladih za TBC.
Med bolniki je več moških kot žensk. Se vedno odkrivamo nove primere težko obolelih, počasi pa raste število bolnikov z izvenpljučno tuberkulozo. Zasledimo predvsem tuberkulozo kosti in sklepov, očesno, ledvično in žensko genitalno TBC. V Sloveniji je še vedno največja umrljivost zaradi tuberkuloze v Pomurju.
Družba vlaga velika sredstva za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov za preventivno službo in za rehabilitacijo bolnikov, vendar ugotavljamo, da se mnogo bolnikov tega ne zaveda. Posebno med bolniki iz vasi imamo težave, saj se
mnogi izmed njih branijo zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov, zdraviti se v bolnici. Mnogi bolniki ne samo da nočejo v bolnico, ampak tudi doma ne upoštevaje navodil zdravstvene službe, ne jemljejo redno predpisanih zdravil, neredno prihajajo na preglede, predčasno zapuščajo bolnico itd. S takšnim početjem še nadalje predstavljajo vir okužbe za svojo okolico, škodijo svojemu zdravju in neodgovorno uničujejo sredstva, ki jih je skupnost že vložila za njihovo zdravljenje. Čeprav je število bolnikov TBC v Pomurju že nekaj let isto, je tuberkuloza še vedno družbeni problem, saj zahteva ogromna materialna in finančna sredstva. Prav zaradi tega pa je tudi v prihodnje potrebno še večje prizadevanje celotne družbe na področju borbe proti tuberkulozi.
Uspehi, ki smo jih dosegli doslej niso majhni. Imamo organizirano dispanzersko službo, ki se organizacijsko vse bolj izpopolnjuje, če bomo v naših prizadevanjih naleteli na večjo podporo, družbeno-potitičnih organizacij in RK, ki nam že uspešno pomaga, je to naše upanje še bolj realno. Nove možnosti nam dajejo tudi novi prostori dispanzerja, vendar potrebujemo še medicinsko opremo. Želim pa, da bi geslo tedna ne ostalo samo geslo, ampak da bi se v največji meri tudi uresničilo«, je zaključil Janos dr. Palancsai.	-ič
Okrajna revija v Murski Soboti
Pretekli teden je bil v M. Soboti v klubski sobi DPD Svoboda skupni sestanek režiserjev oz. vodij dramskih skupin prosvetnih društev v občini M. Sobota. Poleg predstavnikov 16 društev oz. dramskih skupin so sestanku prisostvovali tajnik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tovariš Božo Citeršlager in predsednik okrajne komisije za dramatiko tov. Janez Karlin, predsednik občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Miha Veršič in predsednik občinske komisije za dramatsko dejavnost tov. Jože Zrim.
V občini M. Sobota je bilo v lanski sezoni odigranih 28 raznih dramskih del s 35 premierami, kar pomeni, da je več skupin nastopilo z izvedbo istega dela. Poleg tega je bilo prirejenih še 21 samostojnih veselih večerov. Potemtakem je bilo vsega skupaj 56 nastopov in skupaj z gostovanji 107. Če prištejemo gostovanja poklicnih igralskih skupin v M, Soboti in gostovanja madžarskega gledališča iz Subotice ta številka znaša 107 vseh kulturnih prireditev v soboški občini v pretekli sezoni.
Izbor predvajanih dramskih del je bil dober. Primerjalo se Je tudi, da sta po dve igralski skupini vaditi isto delo: dela »Poročil se bom s svojo ženo« pa kar tri.
Precej izvedb je lepo uspelo in tudi obisk je bil zadovoljiv. Sest del je bilo tudi ocenjenih od komisije, ki je izbirala najboljše izvedbe za okrajno revijo. Soboško občino je tokrat reprezentirala Mišolovka v izvedbi KUD Ali Kardoš soboške gimnazije, toda okrajna komisija jo je zavrnila, kajti že prejšnje leto je bilo na okrajni
reviji prikazano isto delo.
Svet Svobod in prosvetnih društev je sklenil, da bodo v naslednji sezoni uprizoril okrajno revijo dramskih del v M. Soboti. Lanska revija je bila v Slovenjgradcu. Vsaka občina v okraju pa na tej reviji ne bo mogla biti zastopana, kajti tako bi bilo udeležencev preveč.
Zato ima predsedstvo okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v načrtu izvesti prej občinske in medobčinske revije dramskih skupin, na katerih bodo nato izbrati najboljše. Za uspešno izvedbo medobčinskih revij bo v kratkem sklican skupen sestanek režiserjev posameznih občin. Tako bodo skupno revijo imele pomurske občine Ljutomer, Lendava in M. Sobota, Radgona pa bo priključena k občini Lenart in Maribor-center. Najboljši s teh revij bodo nato nastopili na okrajni prireditvi, ki bo meseca aprila prihodnjega leta.
Nato so predstavniki posameznih društev iz soboške občine povedali nekaj o delu v pretekli sezoni ter o načrtih v prihodnje. V nekaterih krajih, kjer so prosvetna društva, je v prejšnji sezoni vladalo nekakšno mrtvilo, kateremu je bil vzrok pomanjkanje ljudi, ki bi imeli voljo igrati na odru ali pa niso imeli primernih prostorov za nastope.
Nekaterim društvom manjkajo tudi režiserji, čeprav je pred kratkim v Kopru končalo tečaj za re-
(Nadaljevanje na 8. strani)
POMURSKI VESTNIK, 26. sept. 1963
5
Prenosi s prve strani
Velika akcija za Skopje
solidarnost vseh jugoslovanskih narodov in delovni ljudi.
V lendavski občini so imeli v nedeljo sektorske sestanke ki so se jih udeležili odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze, odborniki občinske skupščine, krajevnih skupnosti in predstavniki drugih političnih in družbenih organizacij. Imeli so že tudi sestanke s podkomisijami glede tehnične izvedbe vpisovanja ljudskega posojila za Skopje. Na sestankih je bilo iz ugotovitev udeležencev razbrati, da bo akcija za ljudsko posojilo zajela v lendavski občini zelo velik uspeh in da bodo zbrani znatni zneski. Udeleženci so se tudi zanimali za vrsto po-
drobnosti glede pogojev vplačevanja, obrestovanja, potem odplačila posojila kakor tudi glede uporabe obveznic in najmanjšega možnega zneska za vpis posojila.
Tudi v radgonski občini so v teh dneh pripravili vse po potrebno za začetek vpisovanja ljudskega posojila. Že prejšnji teden so formirali občinsko komisijo, nato podkomisijo, potem so imeli tudi širši sestanek političnega aktiva in pa sestanke po območjih krajevnih uradov. Enako so tudi pripravili vse glede tehnične izvedbe vpisovanja in dali ljudem, ki bodo neposredno vodili vpisovanje vsa potrebna navodila
Več posluha za tehnično vzgojo
v letu 1962 pa je bilo v opremo investiranih še nadaljnih 1 milijon 400 tisoč, kar je vsekakor kroak naprej.
Program Jugoslovanskih pionirskih iger v občini M. Sobota obsega v jesensko-zimskem obdobju naslednje naloge in akcije, ki jih je sprejel občinski akcijski odbor.
Šolska vodstva naj akcijskemu odboru predložijo problematiko tehnične vzgoje na šolah in odbor bo o tej obvestil pristojne občinske organe, pedagoški delavci usposobljeni za pouk tehnične vzgoje naj opravljajo predvsem to dolžnost. Ustanoviti je potrebno mladinske klube Ljudske tehnike v stanovanjskih skupnostih, delovnih organizacijah in v šolah, uči-
telji tehnične vzgoje naj izmenjavajo medsebojno izkušnje, pritegniti je več ljudi, ki so voljni sodelovati pri tehnični vzgoji mladih ljudi in v izvajanju programa Jugoslovanskih pionirskih iger, ustanoviti je servis za izposojanje orodja in opreme za tehnično vzgojo pri Obč. odboru Ljudske tehnike in zagotoviti minimalna sredstva za realizacijo omenjenih nalog.
Na sestanku so bili mnenja, da vlada premajhno zanimanje za tehnično vzgojo in za naloge JPI, pa čeprav bi z načrtnim delom na tem področju lahko odkrili in usmerili v gospodarstvo ali v nadaljnje šolanje, bodoče kvalificirane delavce, mojstre, tehnike in inženirje.
Posojilo-omejeno varčevanje
Ob tolikih potrebah postaja očitno, da bo ljudsko posojilo krilo ledel potreb Skopja, vendar pa je njegov pomen mnogo večji. To je nujna in neodložljiva pomoč, ki jo je potrebno zagotoviti do konca tega leta. Jugoslaviji in njenim ljudem pa ostane, da z velikimi napori in tudi odrekanjem zagotovijo najnujnejšo pomoč Skopju in njenim prebivalcem.
Po svojem značaju pa je ljudsko posojilo pravzaprav z rokom omejeno varčevanje. Plačilni rok je šest mesecev, čeprav je težnja, da bi z ozirom na potrebe bili vplačani večji zneski že v začetku, obresti so šestodstotne, posojilo pa je na sedem let. Poleg tega se obveznice lahko uporabljajo kot poroštvo za kredite pri bankah in drugo.
Razgovor s kmetijskim inšpektorjem Slavkom Lipičnikom o izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu v občini Lendava
Potrošnja umetnih gnojil nad predpisanimi količinami
Kako so kmetovalci doslej izvajali določila odloka o agrotehničnem minimumu?
Podatki o potrošnji umetnih gnojil in nakupu semen nam na splošno kažejo, da kmetovalci uporabljajo predpisane količine. Toda če analiziramo posamezne kmetovalce, potem ugotovimo, da je še nekaj takih, ki teh določb ne upoštevajo, čeprav že večina kmetovalcev v turniškem okolišu troši znatno večje količine umetnih gnojil kot predvideva odlok. V začetku je bilo takih primerov, ko ljudje niso spoštovali odloka več, lani določbam iz upravičenih razlogov ni bilo mogoče zadostiti, za letos pa pričakujemo zaradi zadostnih količin umetnih gnojil, da bodo razen pri redkih posameznikih upoštevane in tudi doseženi predpisani agrotehnični ukrepi.
Kako boste kontrolirali izvajanje odloka?
Vse poslovne enote kmetijskih zadrug imajo že evidenco vseh kmetovalcev na svojem
področju in z njo tudi kontrolirajo. koliko posameznih kmetovalci uporabljajo umetnih gnojil, semen in tudi strojne storitve.
Ali predvidevate kakšne posebne ukrepe proti tistim, ki ne bodo upoštevali odloka o agrotehničnem minimumu?
Odlok o agrotehničnem minimumu za kršitelje nima predvidenih nobenih sankcij razen tistih, ki veljajo za neracionalno izkoriščanje kmetijskih površin. Svet za kmetijstvo bo verjetno moral odlok prav v tem smislu še dopolniti. .Dosedanje oblike sankcij kot so bila preoravanja tistih površin, ki niso bila pred pisano obdelana, ni bil ravno primeren, ker je strokovni kader kmetijskih zadrug postavljal v zelo težak položaj. Neki ukrepi pa so potrebni, čeprav velike večine ne prizadevajo, ker že sami uporabljajo večje agrotehnične ukrepe kot so predpisani. Zahteva jih pa manjše število posameznikov.
Za pestrejše klubsko življenje
V Moščancih so imeli letno mladinsko konferenco že prejšnjo soboto.
Razpravo na konferenci so v glavnem osredotočili na probleme. ki so bili navedeni v poročilu: delovanje kluba mladih kmetijskih proizvajalcev je letos prenehalo, kljub temu da so zemljo obdelali in pripravili za setev. S pomočjo SZDL bodo skušali parcelo ponovno pridobiti v upravljanje. Vso skrb bodo letos v tem aktivu posvetili še klubskemu življenju mladih. Klubsko sobo nameravajo urediti v sedanjem gasilskem domu. Televizijski sprejemnik bodo kupili skupaj s SZDL, na razpolago pa že imajo gramofon, tako da bodo debatne krožke in razgovore po televizijskih dnevnikih povezovali z zabavnim programom.
Kulturna dejavnost in telesna kultura v lanskem letu nista nazadovali, vendar zažele-
nega cilja tudi nista dosegli. Letos naj ne bi naštudirali samo eno igro in pripravili samo eno športno srečanje, temveč naj bi organizirali tudi več mladinskih oddaj Pokaži, kaj znaš, kulturnih revij in podobno. Vse to pa naj bi temeljilo na večjem sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacijami, predvsem SZDL. V ta namen so na konferenci določili komisijo, ki bo skrbela za nemoteno sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami.
Na konferenci je bil sprejet tudi delovni program, ki ga bodo še dopolnjevali.
MARTJANCI: MOŠČANCI GOSTUJEJO S KOMEDIJO
Dramska sekcija mladinskega aktiva Moščanci bo v nedeljo gostovala s komedijo »Dobrodošla, miss Agata« v Martjancih. Aktiva obeh vasi že dalj časa sodelujeta. Dopoldne naj bi pripravili nekaj športnih tekmovanj, popoldne pa uprizoritev igre in zabvni del programa.
DELAMARIS : SOBOTA 0:2 (0:0)
Na igrišču »Primorja« v Ajdovščini je bila preteklo nedeljo odigrana prvenstvena tekma SNL med moštvoma Delamaris iz Izole in Sobote. To je bila že druga tekma, ki jo je Delamaris odigral v Ajdovščini, ker še vedno nima svojega igrišča, sposobnega za igro. Tako je srečanju prisostvovalo le nekaj sto gledalcev. V prvem polčasu je bila igra v glavnem enakovredna, dasi so igralci Delamarisa igrali z vetrom. Na obeh straneh je bilo izvedenih nekaj hitrih protinapadov, ki pa so vsi ostali brez uspeha in tako se je prvi del igre končal brez zadetka.
V drugem polčasu je igrala So-
bota z vetrom, vendar so kljub temu prve minute pripadle domačinom. la so ostro napadali. Toda obramba Sobote je tokrat igrala sigurno in uspešno odstranjevala sleherno nevarnost. Po dobrih desetih minutah se je Sobota otresla pritiska Delamarisa in prevzela pobudo, katero je obdržala do konca tekme. V tem času je bilo več kritičnih trenutkov pred vrati Delamarisa, ki pa so bili uspešno odstranjeni vse do sredine drugega polčasa, ko je bil v kazenskem prostoru zrušen napadalec Sobote Maučec. Sodnik Grbec iz Medvod, ki je tokrat sodil zelo dobro, je brez oklevanja dosodil
naj strožjo kazen, ki jo je Maučec uspešno realiziral in dosegel vodstvo z 1.0. Tudi po tem zadetku so napadalci Sobote večkrat postavili obrambo Izolčanov pred šah-mat, od prilik pa je bila izkoriščena le ena in to nekaj minut pred koncem tekme, ko je »Didi« dosegel drugi gol za Soboto. S tem je bila tudi usoda Delamarisa zapečatena, moštvo Sobote pa si je priborilo dragoceni točki.
Prihodnjo nedeljo igra Sobota na domačem igrišču z Mariborom B.
DELAMARIS : SOBOTA 2:1 (1:0)
Mladinci Sobote so doživeli nepričakovan poraz, čeprav so bili tehnično precej boljši nasprotnik, zlasti v drugem polčasu. Toda poraz so doživeli predvsem zaradi nesigurnega vratarja Gajška., ki je kriv za oba gola. Edini zadetek za Soboto je dosegel Turner.
Nafta:Sobota 2:3 (1:2)
V povratni old boys tekmi med Nafto in Soboto so bili zopet uspešni stari Sobočani, ki so zmagali z rezultatom 3:2. V tej tekmi je Nafta nastopila z nekoliko mlajšimi igralci kot v prvem srečanju, saj se je hotela oddolžiti za poraz v Murski Soboti. V začetku so bili Sobočani boljši in so povedli z 2:0. Prvi gol je bil dosežen z avtogolom, drugega pa je zabil Lah. Nato je tudi Nafta uredila svoje vrste in po Šiftarju rezultat znižala. V drugem polčasu so bili domačini boljši, vendar so gostje kljub temu zvišali rezultati na 3:1. Strelec je bil Perkič. Končni rezultat tekme pa je postavil Vajda. Nafta bi sicer lahko rezultat izenačila ali celo zmagala, vendar tokrat nespretni Šimunič ni znal realizirati nekaj stoodstotnih prilik. Najboljši na terenu pa je bil vratar Sobote Jandl. Moštvi sta (nastopili v naslednjih postavah:
NAFTA: Štefanec II. 38, Vidak I. 40. Varga 32. Štefanec II. 40, Lebar 33. Dominko 28. Gerenčer 41, Vajda 34. Šiftar 41, Terek 43 in Šimunič 43.
SOBOTA: Jandl 48, Kološa I. 43,
Krančič 46, Norčič J. 32, Babič M.
33. Kološa n. 33. Babič L. 34. Norčič A. 35. dr. Perkič 37, ing. Lah
38 in Svatina 37.
DVA ENAKA REZULTATA
V tretjem kolu pomurske mladinske nogometne lige sta bila dosežena naslednja rezultata:
Nafta : Bakovci 3:2
Sobota : Beltinci 3:2
Vodi Nafta s 4 točkami pred Veržejem, ki jih ima 3, Grafičarjem in Bakovci po 2, Turniščem 1 ter Soboto in Šalovci brez točke.
VODI TIŠINA
V II. kolu občinske lige Murska Sobota sta bila dosežena ta rezultata:
Vrelec : Dokležovje 3:3
Križevci Tišina 3:4
Vodi Tišina s 4 točkami pred Bogojino z 2, Dokležovjem in Moravci z 1 ter Križevci brez točke.
Old boys Sobote in Lendave
Tekmovanje v dveh skupinah
Strokovnemu odboru za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti je po precej dolgi pauzi zopet uspelo začeti s tekmovanjem v Pomurski odbojkarski ligi. Tekmovanje, kjer sodeluje 8 odbojkarskih ekip, poteka v dveh skupinah. V prvi so Puconci, ESŠ, Sobota in Moščanci, v drugi pa Agroservis, Beltinci, Tišina in Krog. Prvaka obeh skupin se bosta po končanem tekmovanju pomerila med seboj za naslov prvaka. V novi tekmovalni
sezoni pa bodo vse omenjene ekipe sestavljale občinsko odbojkarsko ligo Murska Sobota, s tem da je naloga strokovnega odbora za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti, da poskrbi za formiranje občinskih lig tudi v ostalih treh občinah Pomurja.
V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Sobota : Puconci 3:0 Tišina : Beltinci 0:3 Agroservis : Krog 0:3
Zmaga Ljutomera v Središču
V predzadnjem kolu tekmovanja II. vzhodne republiške odbojkarske lige je moštvo Ljutomera gostovalo v Središču in se v prvenstveni tekmi pomerilo z domačim moštvom. Srečanje se je končalo z zasluženo zmago Ljutomerčanov z rezultatom 3:2. Znano je namreč, da so odbojkarji Središča na svojem terenu zelo nevaren nasprotnik in se le redkokateri ekipi posreči zmagati. Tokratno srečanje pa je bilo za Ljutomerčane po nepričakovanem nedeljskem porazu s Slovensko Bistrico, ki se je povzpela v vodstvo,
še posebej odločilnega pomena, saj bi v primeru poraza zgubilo še zadnjo priložnost, da osvoji najvišji naslov. Poleg tega pa so odbojkarji Ljutomera prav od Središča utrpeli v spomladanskem delu edini poraz. Toda Ljutomerčani so kljub dramatični igri v petem setu pokazali boljšo kondicijo in mirne živce ter zasluženo zmagali. Za zmago so najzaslužnejši požrtvovalni Fišer, Kumperščak in Berce.
V zadnjem kolu se bo Ljutomer srečal z moštvom ELKO.
Uspešen le Grafičar
Tretje kolo MM nogometne lige je prineslo pomurskim predstavnikom malo izkupička. Edini je navdušil Grafičar, ki je precej visoko premagal Rače. Vsi ostali pomurski predstavniki Beltinci, Radgona in Nafta pa so zapustili igrišče poraženi. Beltinci so bili poraženi v Dravogradu od Ojstrice. Radgona od Drave v Ptuju in Nafta od Kovinarja v Mariboru. Zlasti preseneča zelo visok poraz Nafte.
GRAFIČAR : RAČE 5:1 (3:1)
Moštvo Grafičarja je bilo tehnično precej boljše moštvo, medtem ko so bili gostje zelo borbeni. Tekma je bila zlasti lepa in zanimiva v prvem polčasu, medtem ko je v drugem delu postala nezanimiva. Po prikazani igri je visoka zmaga Grafičarja zaslužena. Gole za Grafičarja so dosegli: Madžar 2, Fijuk, Radulovič in Tinev po enega. Tekmo je dobro vodil Bojnec iz M. Sobote.
OJSTRICA : BELTINCI 2:1 (1:0)
Čeprav so bili Beltinčani boljši nasprotnik, so zmagali domačini, ki so se bolje znašli na svojem igrišču. V vodstvo so prišli domačini sredi prvega polčasa, v začetku drugega dela igre pa povedli na 2:0. Po tem vodstvu so precej popustili in Beltinčani so vedno bolj pritiskali na domača vrata, vendar jim kljub ugodnim prili-
kam ni uspelo drugega kot rezultat zmanjšati na 2:1.
DRAVA : RADGONA 2:0 (0:0)
Radgona je bila v prvem polčasu boljši nasprotnik, vendar ni uspela doseči zadetka. Kar ni uspela Radgona v prvem polčasu, so uspeli domačini, ki so bili drugi polčas boljši in tako zabeležili prvo zasluženo zmago. Moštvo Radgone pa je s tretjim zaporednim porazom obtičalo na dnu tabele.
KOVINAR : NAFTA 6:0 (3:0)
Domačini so bili sicer favorit srečanja, vendar tako visokega poraza Nafte nihče ni pričakoval. Sicer moštvo Nafte ni igralo tako podrejene vloge, kot kaže rezultat. Visok poraz pa je doživelo zaradi nesigurnega vratarja Sekereša in ožje obrambe. Nafto pa je tudi nekoliko oškodoval zelo slab sodnik Kovačič iz Kidričevega.
TABELA:
Kovinar	3	3	0	0	11:2	6
Ojstrica	3	3	0	0	7:2	6
Branik	2	2	0	0	5:1	4
Fužinar	3	2	0	1	10:2	4
Grafičar	3	2	0	1	9:6	4
Beltinci	3	1	0	2	3:4	2
Nafta	3	1	0	2	6:8	2
Drava	3	1	0	2	3:7	2
Rače	2	0	0	2	1:6	0
Mejnik	2	0	0	2	1:6	0
Radgona	3	0	0	3	0:12	0
Petišovci občinski
Prvenstveno tekmovanje v občinski nogometni ligi Lendava je bilo z nedeljskim zadnjim kolom končano. Prvak so postali nogometaši Petišovec, ki so se na sam vrh povzpeli šele v zadnjih kolih in tako z boljšo razliko v golih prehiteli vodečo Zvezdo iz Doline. Precej časa se je za naj višji naslov potegovalo tudi moštvo Graničarja iz Benice, ki pa se je na koncu moralo zadovoljiti s tretjim mestom. Sredino tabele sta zavzeli moštvi Dolge vasi, ki je nekajkrat presenetila z dobro igro ter Elektromontaža. Spodnji del tabele je pripadel Hotizi. Gaberju in Mehaniki. Zlasti Hotiza je v začetku zelo dobro startala, vendar je v nadaljevanju precej popustila. medtem ko je Gaberje igralo v nestalni formi. Moštvo Mehanike pa je pristalo na zadnjem mestu predvsem zaradi nediscipline,
saj je bilo nekaj kol pred koncem tekmovanja izločeno iz tekmovanja in je tako prepuščalo točke brez borbe. Tako je bilo prvo občinsko tekmovanje v nogometu v lendavski občini končano, ter je kljub pomanjkanju sodniškega kadra in nekaj manjših spodrsljajev doseglo svoj namen in vzbudilo precejšnje zanimanje za to zvrst športa tudi v okolici.
KONČNA TABELA
Petišovci	15	11	1	3	59:15	23
Zvezda	15	10	3	2	51:17	23
Graničar	15	9	2	4	40:20	20
Dolga vas	15	6	4	5	25:30	16
Elektromont.	15	6	3	6	29:44	15
Hotiza	15	4	3	8	26:45	11
Gaberje	15	4	3	8	24:45	12
Mehanika	15	2	3	10	8:46	7
Izven konkurence						
Nafta B	18	15	0	3	102:27	31
Gradbenik B	10	3	3	12	12:61	9
Širom po športnih igriščih
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V RADENCIH
V nedeljo bo v Radencih medobčinsko tekmovanje ženskih in pionirskih gasilskih ekip. Poleg predstavnikov ostalih občin, ki se bodo potegovali za naslov okrajnega prvaka, bosta nastopila tudi ženska in pionirska ekipa iz Markišavec, ki bosta na tem tekmovanj zastopali soboško občino. Tekmovali bodo v različnih disciplinah.
LEP USPEH GRAFIČARJA
Pretekli teden je bila na igrišču Sobote prijateljska nogometna tekma med članom MM lige Grafičarjem in članom SNL Soboto. Tekma se je končala neodločeno 2:2, kar predstavlja za moštvo Grafičarja lep uspeh. Moštvo Grafičarja je igralo zelo požrtvovalno, medtem ko je Sobota razočarala s slabo igro.
ŠPORTNI DAN NA ESŠ
Pretekli ponedeljek so imeli dijaki in dijakinje ESS športni dan, ki so ga namenili za razna športna tekmovanja. Pomerili so se v atletiki, rokometu ter igri med dvema ognjema. Zlasti v atletiki je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. V skoku v daljino je zmagala med dekleti Amalija Kuhar z rezultatom 3.76 m. v skoku v višino pa Olga Peček s 125 m. V teku na 600 m je bila najboljša Olga Peček s časom 1:11.4, v metu krogle Marija Fridrih 8.40 m. V rokometu je med dekleti zmagal II. letnik, v igri med dvema ognjema pa IV.b letnik.
Fantje so se pomerili v krosu, kjer je zmagal Šeruga s časom 2:20 pred Tinevom 2:24. V rokometu so bili med fanti boljši nižji razredi. Prvo mesto je zasedel II. letnik pred I. itd.	-ka
ZAČETEK NAMIZNOTENIŠKE SEZONE V LENDAVI
Prihodnjo nedeljo organizira TVD Partizan v Lendavi prvenstvo šol in pionirjev v namiznem tenisu za lendavsko občino. Tekmovanje se bo pričelo ob 7.30 uri v prostorih TVD Partizan Lendava. Prireditelj računa na množično udeležbo.
TVD Partizan Lendava pa organizira 27. oktobra tudi občinsko ekipno tekmovanje v namiznem tenisu za člane in članice. Ekipe je treba prijaviti najpozneje do 20. oktobra t. 1. To naj bi bil začetek letošnje tekmovalne sezone v na-
miznem tenisu, hkrati pa poživitev te zvrsti športa v Pomurju, la v tem pogledu zaostaja za ostalimi področji v Sloveniji. Zato bi bilo tudi potrebno razpravljati o ustanovitvi pomurske namiznoteniške lige, ali organizirati razne turnirje, ki bi vsaj nekoliko poživeli tudi to lepo športno panogo. S. K.
ŠE NADALJE BREZ TOČKE
Tudi v III. kolu Štajerske rokometne lige sta pomurska predstavnika Beltinci in Nafta ostala še nadalje praznih rok. Oba sta doživela poraz na svojem igrišču. Brežice so premagale Beltince, ŽŠD Celje pa Nafto.
BELTINCI : BREŽICE 15:20
To je bila hitra in zanimiva igra, v kateri pa so bili gostje nekoliko boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali. Za Beltince so bili uspešni: Balažič 4, Ašembrener, Peterka in Šticl po 3 ter Šraj 2.
 NAFTA : ŽSD CELJE 8:22
Gostje iz Celja so bili za razred boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali z visokim rezultatom. Za Nafto so bili uspešni: Štihec 3. Ivanec 2 ter Hajdinjak, Vesterbah in Galič po enega.
MEDOBČINSKA ROKOMETNA LIGA
ČLANI — I. kolo:
Mura : Sloga 9:16; Mladinci : Elan 16:13; ESŠ II : Nafta H 19:31.
II. kolo;
Mladinci : Sloga 23:7; Tišina : Mura 34:16.
Članice — I. kolo:
Elan : Sloga 2:4; Grafičar : Nafta 8:5; ESŠ : Mura 16:0; Beltinci : ŠZD 11:2.
II. kolo:
Beltinci : Mura 6:3; ESŠ : Nafta 7:1; Sloga : ŠZD 12:4.
NEŠPORTNO VEDENJE MLADIH
V nedeljo, dne 22. sept. je bila odigrana prvenstvena rokometna tekma med juniorji Mladosti (O. Š. I.) in Poletom (O. Š. II). Prvi polčas so prevladovali na igrišču igralci Mladosti. V drugem polčasu so prevzeli pobudo igralci Poleta in že vodili s 8:6. V 13. minuti II. polčasa je bil izključen Barbarič (kapetan Mladosti). Ko se je le-ta vrnil v igro je Mladost prejela še en gol. Igralci Mladosti so bili mnenja, da je krivec za ta gol sodnik in so na pobudo kapetana Barbariča zapustili igrišče.
Menim, da je to skrajno nešportno in da nosi velik del krivde za to prav učitelj, ki je ekipo prijavil za tekmovanje in zdaj več ne skrbi zanjo. Želeli bi. da do takšnih izpadov na igrišču ne bi prišlo, prav posebno pri naših najmlajših.	F. H.
VISOKA ZMAGA TURNIŠČA
V tretjem kolu Pomurske nogometne lige je moštvo Turnišča slavilo visoko zmago nad Puščo. Moštvo Gradbenika, ki je najresnejši kandidat za prvo mesto, je premagalo doslej neporažene Bakovce, Puconci pa so že zabeležili tretjo zaporedno zmago, tokrat nad Šalovci, kar nekoliko preseneča, saj so pred tekmovalno sezono bili Puconci prav na dnu tabele. S prvo zmago pa je presenetilo moštvo Veržeja nad Brazdo. Tekma med Soboto B in Rakičanom pa se je končala brez borbe.
Rezultati HI. kola:
Gradbenik : Bakovci 3:1 Puconci : Šalovci 4:2 Turnišče : Pušča 11:2 Veržej : Brazda 2:0
TABELA:
Sobota B	: Rakičan		3:0			
Sobota B	3	3	0	0	14:3	6
Puconci	3	3	0	0	17:6	6
Gradbenik	2	2	0	0	18:4	4
Turnišče	3	2	0	1	21:6	4
Bakovci	3	2	0	1	9:4	4
Brazda	3	1	0	2	5:6	2
Veržej	3	1	0	2	3:13 2	
Pušča	3	0	0	3	6:27	0
Šalovci	3	0	0	3	5:22	0
Rakičan	2	0	0	2	2:9	0
Razpored tekem PNL
ZA 29. 9. 1963.
BAKOVCI: ob 13.30: Bakovci : Beltinci, ml. del. Mohorko; ob 15. Bakovci : Brazda, del Mohorko.
M Sobota: ob 14.: Grafičar : Veržej, ml., del. Svatina; ob 15.: Pušča : Veržej, del. Svatina.
RAKIČAN: ob 15.: Rakičan : Turnišče, del. Gomboši.
ŠALOVCI: ob 9.: Šalovci : Sobota II, ml., del. Sabo: ob 10.30: Šalovci : Sobota II, del. Sabo.
LENDAVA: Gradbenik : Puconci, del. Jaklovič; ob 13.30: Nafta : Turnišče, ml. del. Jaklovič.
DOKLEŽOVJE: ob 14.: Dokležovje : Križevci, pion.; ob 15.: Dokležovje : Križevci, del. sodnik.
BOGOJINA: ob 14.: Bogojina : Vrelec, pion., del. sodnik; ob 15.:
Bogojina : Vrelec, del. sodnik.
Mladinska tekma Grafičar : Sobota se registrira 3:0 pf. v korist NK Grafičar.
NK Sobota se kaznuje z ukorom zaradi nenastopanja mladinskega moštva.
NP M. Sobota RAZPORED ROKOM. TEKEM ZA NEDELJO, 29. 9. 1963.
VZHODNA ROKOMETNA LIGA OKRAJA MARIBOR:
IV. KOLO: Ormož : Krog ob 10. v Ormožu, Radenca : Agroservis ob 10. v Radencih, V. Nedelja : Beltinci II v V. Nedelji, ESŠ — prosta.
MEDOBČINSKA LIGA —člani: III. KOLO: Mladinec : Tišina 25. 9. 1963 ob 17. v M. Črncih, ESŠ II: Sloga ob 10. pri Gimnaziji, Nafta II ; Elan ob 10. v Lendavi, Mura — prosta.
MEDOBČINSKA LIGA - članice -in. KOLO: Grafičar : Sloga ob 9. v Partizanu. Elan : ESŠ ob 10. v Partizanu, Nafta : Beltinci ob 9. v Lendavi, ŠZD : Mura ob 10. pri Muri.
OBČINSKA LIGA — pionirji -pionirke
III. KOLO: Tišina Cankova ob 9.30 — 10.15 na Tišini, Pionir : Mladost ob 9.30 — 10.15 v Bakovcih, Polet — prost.
POMURSKI VESTNIK. 26. sept. 1963
6
V LJUTOMERSKEM TEHNOSTROJU LETOS
2000 m2 novih delovnih prostorov
Mariborsko podjetje ATMOS in ljutomerski Imgrad bosta še letos dogradila novo montažno halo ljutomerskega podjetja Tehnostroj. Hala bo imela 2000 kv. m montažnih prostorov poleg teh pa bodo v novih prostorih uredili še nekatere druge delavnice. Po perspektivnem planu podjetja pa je predvidena gradnja še ene podobne hale.
Kot je znano imajo sedaj montirnico kar na prostem. To je slavni vzrok, da ne morejo povečati delovne storilnosti. V novih prostorih bodo uvedli sodoben tehnični postopek. Kljub temu. da bo hala omogočila izredno povečanje proizvodnje, ne bodo zaposlili več kot 36 novih ljudi. Računajo, da bodo tako že prihodnje leto prešli tudi na 42-urni delavnik.
V sklopu Tehnostroja se zadnje čase dobro razvija tudi obrat x 3, to je bivša Žica, ki kooperira z mnogimi slovenskimi tovarnami hladilnikov in hladilnih naprav. Za te proizvajajo v obratu 3 notranjo opremo za 'hladilnike.
Kljub težavam, ki jih imajo v sedanji »montirnici«, katera je podvržena vsem vremenskim neprilikam, se kolektiv Tehnostroja trudi pravočasno zadostiti vsem pogodbam tudi za zunanji trg. Pred nedavnim so dali ponudbo za 1550 priko-
lic za Indonezijo, Kubo in Egipt. Sicer pa so osvojili že precejšnje izkušnje pri proizvodnji enoosnih prikolic za Fergusone in kamionskih prikolic TAM-4500. Proizvodnja teh se bo povečala, v urejenih prostorih na več kot dve prikolici dnevno.
___TUDI V ZASEBNEM SEKTORJU
TERASNE NASADE
Na pobudo občinske skupščine v Ljutomeru sta obe kmetijski zadrugi v ljutomerski občini odstopili kombinatu nekaj sredstev za nadaljnjo investicijsko izgradnjo. Tako računajo, da bo klet za buteljke že do spomladi dograjena dočim bo zgrajena stolpna klet s cisternami in sodi ne
koliko kasneje, koncem prihodnjega leta ali pa leta 1965
Z obnovo kleti pa bo potrebno pospešiti tudi obnovo vinogradov v zasebni lasti, pri čimer je treba poudariti, da sedanja obnova in vertikalni sistem v zasebnem sektorju ni perspektivna in bi bilo bolje če bi jo zaustavili ter pospešili horizontalno obnovo v terasah pri kateri je moč uporabljati mehanizacijo v mnogo večji meri kot pri vertikalnih nasadih. Pri tem gre za navadne traktorje, ki jih je moč izven sezone v vinogradih uporabljati pri poljskih delih. Kaže, da se traktorji goseničarji pri tem niso toliko obnesli.
Druga večja investicija na kombinatu je gradnja farme bekonov na Cvenu. Hlevi s kapaciteto 9000 pujskov bodo letos dograjeni. Da si zajamčijo nemoteno proizvodnjo v teh hlevih, imajo že sedaj okrog 400 plemenskih svinj, ki bodo dajale pujske za novo farmo
Tretja večja investicija je Obnova vinogradov. Predviden je kompleks 115 hektarov, že prihodnjo pomlad pa bodo zasadili novo trto na 40 hektarih. Sredstva za obnovo so že
pripravljena. Celotni nasad na 1.15 hektarih bodo Obnovili v treh letih. To bo terasni nasad zasajen z najboljšimi sortami kot so beli burgundec itd. Trenutno ima ljutomerski kombinat okrog 335 hektarov vinogradov, 125 ha sadovnjakov in 840 ha ostale obdelovalne zemlje.
K članku:
Pospešimo delo na statutih
Dne 19. sept. 1963 je bil v »Pomurskem vestniku« objavljen članek pod naslovom »Pospešimo delo na statutih«. Med drugim je v tem članku navedeno, da so v precejšnjem zaostanku manjše gospodarske organizacije, izmed katerih je tudi več takih, ki praktično niso storile ničesar. Med take v soboški občini na primer uvrščajo Ločilko, Obrtnik in Temelj na Cankovi.
Podatki za »Ločilko« so bili pomotoma napisani, ker je dejansko stanje drugačno. Naš zavod je na svojih sestankih že večkrat obravnaval kako pristopiti k izdelavi osnutka statuta. Na 5. redni seji sveta invalidske delavnice je bilo sklenjeno, da se do prihodnje seje pripravijo teze. Te so bile pripravljene do 6. redne seje, ki je bila 10. sept. 1963. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se je treba udeležiti seminarja, ki ga pripravlja občinski sindikalni svet. Prav tako je bilo sklenjeno, da se predstavnik, ki dela na izdelavi statuta. udeleži instruktorskega sestanka pri matičnem podjetju, ki bo 24. septembra 1963 v Mariboru.
Končno so bile teze tudi razmnožene in na sestanku dogovorjeno, da naj vse probleme s posameznih področij rešujejo tisti ljudje, ki jim je problematika teh področij najbolj poznana. Izdelava osnutka statuta je praktično v polnem teku in ga bomo lahko sprejeli še pred koncem tega leta.
RUDI RAPL, Invalidska delavnica »Ločilka«, M. Sobota
Nov a avtobusna postaja v Beltincih, za katero pravijo domačini, da je pretesna
Jesenska setev v Radgonski občini
40 odst. pogodb že sklenjenih
Akcija za jesensko setev v radgonski občini dobro napreduje. Skupni akcijski program jesenske setve znaša 1989 ha. Od tega bo posejanega v kooperaciji 601 ha, v agrominimumu pa 1378 ha. Kooperacijo in agrominimu izvajata kmetijski kombinat, ki ima svoje področje predvsem v Apaški dolini ter kmetijska zadruga s svojimi enotami na področjih Radgone, Radenc, Vidma ob Ščavnici, Ivanjec in Sp. Ščavnice.
V organizirani proizvodnji bo posejanih 1124 ha pšenice, 560 ha rži in 305 ha ječmena. Od tega odpade na kooperacijsko proizvodnjo 560 ha pšenice. 45 ha rži in 6 ha ječmena, ostanek pa na agrominimum, kar je za približno 30 odst. več kakor lani.
Za organizirano proizvodnjo so naročili 1155 ton umetnih gnojil in 132 ton priznanih semen, kar so v glavnem že tudi razdelili. Letos bo umetnih gnojil in priznanih semen dovolj.
Kmetijske organizacije so pri sklepanju pogodb težile za tem, da so sklenile čim več pogodb po vloženih sredstvih, oz. po delitvi pridelka. Do sedaj je sklenjenih blizu 40 odstotkov pogodb za jesensko setev. Kmetje radi segajo po priznanih semenih, ker so se sami prepričali, da lahko pričakujejo od njih večji pridelek. Na podlagi sklenjenih pogodb zamenjujejo kmetijske organizacije z zasebnimi kmetijskimi
proizvajalci merkantilno seme za priznano seme v razmerju 1:1.3. V glavnem bodo sejali
francoske, italijanske in ruske vrste visokorodnih pšenic.
IKA
Dobra volja, ki je ostala brez odmeva
Še vedno je mnogo nesreč, pa tudi krvnega davka v prometu na cestah. Cestno-prometni prekrški lažje in težje narave so še vedno pogosti. In vzroki: alkohol, često malomarnost in največkrat prav neznanje, zato tudi kazni vedno ne zaležejo dovolj, marveč je potrebno predvsem načrtno in kontinuirano vzgojno delo med koristniki cestnega prometa.
Občinska komisija za cestnoprometno varnost in šolska tehniška komisija pri AMD »Štefan Kovač« v Murski Soboti sta letos že dali pobudo za organizacijo poljudnih predavanj in širših sproščenih razgovorov s prebivalci o cestno-prometnih predpisih. Obrnili sta se pismeno tudi na organizacije SZDL v občini, vendar pa je dobra volja, ki sta jo pokazali obe komisiji za vzgojno poslanstvo na tem področju, doslej ostala brez pravega odziva. Nobenih odgovorov ni s terena, kjer bi bila taka predavanja najbolj dobrodošla. Le v Bratoncih so doslej priredili tako predavanje, toda samo z udeležbo 6 prebivalcev tega kraja.
Ali bo dobra volja še naprej ostala brez pravega odziva? — se sprašujejo pobudniki te nadvse koristne vzgojne akcija.
ŠALAMENCI: MLADINSKA LETNA KONFERENCA
Prejšnjo soboto je bila v Šalamencih mladinska letna konferenca. Govorili so predvsem o delovanju kluba mladih kmetijskih proizvajalcev, ki naj bi svojo tradicijo še obdržali. Več skrbi bodo posvetili še idejno-vzgojnemu delu, tako da bodo čez leto pripravljali politične razgovore in primerna predavanja. Svojo dejavnost bodo izpopolnjevali še pri kulturnem in športnem udejstvovanju. Konferenca je dobro uspela.
BRATOMOR V BRATONCIH
Minuli torek ob 17. uri popoldne se e zgodil v Bratoncih nezaslišan zločin, ki je razburil najširšo javnost. Primeri tako zločinskega obravnavanja med dvema bratoma so namreč redki, zato zasluži morilec Viktor Ülen, roj. 1918, delavec iz Bratonec ter oče šestih otrok najhujššo obsodbo za uboj svojega 43-letnega brata Jožeta Ülena, prav tako iz Bratonec. Povod za tragedijo, ki se je zgodila na travniku v bližini Bratonec. naj bi bili stalni spori zaradi dednih deležev med obema bratoma. Viktor Ülen je obračunal s svojim bratom na grozljiv način tako, da ga je ubil s koso. Preiskava je v teku.
Turistične
informacije
NASTANITVENE KAPACITETE
MURSKA SOBOTA
Hotel »Zvezda« 10 prostih ležišč. Hotel »Central« 18 prostih ležišč; v soboto 28. t. m. zaseden, od nedelje dalje 15 prostih ležišč. V evidenca imajo tudi 5 privatnih turističnih sob.
SLATINA RADENCI
Zasedeno: prenočišča si je treba rezervirati 14 dni vnaprej.
TERMALNO KOPALIŠČE
v Moravcih:
Prostih je še nekaj privatnih turističnih sob.
Gostišče »JERUZALEM« v Ljutomeru zasedeno.
Turistični dom »GORIČKO« v Gornjih Petrovcih: 6 prostih ležišč.
LOV IN RIBOLOV:
S 15. septembrom se je pričela v Pomuju lovska sezona. Prijave in infromacije v Turist biroju v M. Soboti.
TEMPERATURA VODE:
Termalno kopališče v Moravcih 35 — 40 stopinj Celzija.
»STIF NAUMOV« -V POČASTITEV KOČEVSKEGA ZBORA
Kakor smo zvedeli, bo gostovanje umetniških ansamblov Kulturno - umetniškega društva »Stif Naumov« iz Bitole o znamenju proslave 20-letnice kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda. Umetniki iz bratske republike Makedonije bodo nastopili v petek zvečer, kot to že poročamo na drugem mestu, v dvorani kina Park v Murski Soboti. Vstopnine ne bo zato se občinstvu tolikanj bolj obeta ugodna priložnost, da obiščejo to pomembno kulturno prireditev.
Vzhodna okrajna rokometna liga PO TRETJEM KOLU VODI AGRCSERVIS
V II. in III. kolu vzhodne okrajne rokometne lige je bilo najzanimivejše srečanje II. kola med Krogom in Agroservisom. To srečanje je po razburljivi igri vendarle pripadlo moštvu Agroservisa, ki je v zadnjem času svoje vrste okrepil z nekaterimi kvalitetnimi igralci. V ostalem so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati. Tu naj omenimo še nešportno obnašanje rokometašev Ljutomera v srečanju z Ormožem v Ormožu, vsled česar je bila ekipa Ljutomera tudi izločena iz nadaljnjega tekmovanja. Po tretjem kolu se je na prvo mesto povzpelo moštvo Agroservisa, in bo tudi najresnejši kandidat za prvo mesto. V borbi za prvo mesto se bo potegovalo tudi moštvo Ormoža in morda še moštvo Kroga.
Rezultati: II. kolo:
Krog : Agroservis 14:16 ESŠ : Beltinci B 36:9 Radenci : V. Nedelja 33:20
III. kolo:
V. Nedelja : Ormož 16:27 Agroservis : ESŠ 37:12 Beltinci B : Radenci 8:18
TABELA
Agroservis	2	2	0	0	53:26	4
Ormož	2	2	0	0	44:30	4
Radenci	3	2	0	1	65:45	4
ESŠ	3	2	0	1	73:61	4
Krog	2	1	0	1	19:16	2
V. Nedelja	3	0	0	3	51:85	0
Beltinci B	3	0	0	3	17:59	0
Mala kronika
ROJSTVA:
Seger Elvira iz Lomanoš — dečka, Sömen Marjeta iz M. Sobote deklico, Cipot Gizela iz M. Sobote
—	deklico. Cifer Vera iz M. Sobote — dečka, Vogrin Ivana s Kapelskega vrha dečka, Baša Marija iz Beltinec — deklico, Sedonja Nada iz M. Sobote — dečka. Molnar Marija iz M. Sobote — deklico, Ščedrin Marija iz Bakovec - dečka, Sukič Ljudmila iz Prosenjakovec — dečka, Koudila Marija iz Pečarovec — deklico, Celec Gizela iz Domajinec — dečka. Hari Irena iz M. Sobote — deklico, Gönc Julija iz Lendave — dečka. Kosič Irena iz Murskih Petrovec — dečka, Goršek Veronika iz M. Sobote
—	deklico: Hani Aranka iz Motvanjevec — deklico; Fujs Terezija iz Kroga — dečka: Jelen Apolonija iz Beltinec — dečka; Trstenjak Angela z Orehovskega vrha — dvojčka-dečka, Borden Nada s Cvena — deklico, Horvat Marjeta iz Lendave — dečka, Hozjan Angela iz Gaberja — dečka, Gönc Marija iz Lendave — dečka.
POROKE:
Škafar Martin, mizar iz Odranec z Bagari Ano, delavko iz M. Sobote.
DAROVALCI KRVI NA
TRANSFUZIJSKI POSTAJI v M. Soboti od 26. 8 do 21. 9. 1363
Jožef Pivar — tretjič iz Bratonec, Jože Kuzma iz Lendave, Ferike Danč, Karel Tot, Elizabeta Dravec — drugič, Irena Kaša, Julija Gerenčer, Marija Vida, Marija Bukovec — drugič, Marija Madjar, Julija Horvat, Marija Gal, Katarina Cuka, Marija Bukovec, Marjeta Petrovič — drugič, vsi iz Tri mlinov, Marija Titan — drugič iz Kroga, Gizela Pucko — drugič iz Bučkovec, Jožef Celec — drugič. Terezija Ošlaj — drugič, Agata Brus — drugič, Ivan Holcman, Štefan Janasik — drugič, vsi iz Murske Sobote, Joško Božič iz Verže-
ja. Alojz Horvat. Viktorija Horvat. oba iz Bolehnečice. Ciril Horvat iz Bučkovec, Franc Gašparič iz Drakovec, Franc Senčar iz Starenove vasi. Bela Kulič — četrtič. Avgust Žitek — drugič, oba iz bolnišnice, Helena Hujs — četrtič, Marija Cvetko — dvanajstič. Marija Vogrinčič — četrtič, Alojzija Kuzma drugič, vsi iz tovarne »Mura«, Terezija Cokan — desetič iz Lipe, Helena Flisar — enajstič iz Salamenec, Olga Pečlin — tretjič. Marija Forjan — drugič, Anica Stik — tretjič, Helena Veren — tretjič, Rozalija Zgrabljič — drugič, Rozalija Jelen. Rozalija Casar, Marija Pentek — drugič, Julija Feher — tretjič, Etelka Gönc, Elizabeta Feher — drugič, Štefan Hozjan, Franc Kiš — drugič. Jožef Jerica, vsi iz Petišovec, Marjeta Jablovič, Janez Varga — četrtič, Anton Radovan, Štefan Kočiš, Drago Režonja, Jože Pintarič, Jožef Herženjak, Štefan Smej, Avgust Tomašek, Ludvik Varga, Štefan Per-ša — drugič, Štefan Kelenc, Mirko Rof, Janez Farkaš, Vladimir Žaler, Avgust Fras, Štefan Pucko, Dezider Sabo, Aleks Bencik, Janez Varga, Štefan Žerdin, Vinko Jajtl, Štefan Horvat, Vladimir Utruša. Jože Zupanec, Rudolf Lenier, Jože Bojnec, Jože Dominko. Ivan Špoljarič. Ivan Hren, Avgust Feras, Valentin Tukasan, Mladen Domjanič, Ernest Kočar, Anton Draškovič, Ludvik Šukar, Janez Horvat, vsi iz podjetja »Nafta« iz Lendave, Janez Vršič iz Sp. Ščavnice, Jože Šajt — tretjič iz Kapce, Franc Vogrinčič — tretjič, Ana Kodila — drugič, oba iz Pečarovec.
V imenu bolnikov se naj lepše zahvaljuje vsem darovalcem krvi Transfuzijska postaja M. Sobota.
Tedenski koledar
Petek, 27. sept. — Damjan Sobota, 28. sept. — Venčeslav Nedelja. 29. sept. — Miha Ponedeljek, 30. sept. — Jelka Torek, 1. okt. — Sever Sreda. 2. okt. — Mirna Četrtek, 3. okt. — Terezija
Zdravstvena dežurna služba
27.	sept. — dr. Gruškovnjak
28.	sept. — dr. Rousova
29.	sept. — dr. Rousova
20. sept. — dr. Gregorčeva
1.	okt. — dr. Lopert
2.	okt. — dr. Gruškovnjak
3.	okt. — dr. Rousova
KINO
MURSKA SOBOTA — od 27. do 29. sept. italijanski barvni kinemaskopski film: »Ljubim — ljubiš«. 30. sept. in 1. okt. zahodno nemški film: »Rdeči krog«. 2. in 3. okt. ameriški kinemaskopski film: »Zgodba z naslovne strani«.
SLATINA RADENCI — 28. in 29. sept. italijanski kinemaskopski film: »Gremo v San Remo«.
GORNJA RADGONA — 28. in 29. sept. francosko-italjjanski kinemaskopski film: »Ugrabitev Sabinka«, 2. in 3. okt. francoski film: »Natalija«.
LJUTOMER — 28. in 29. sept. ameriški barvni vistavisionski film: »Živim za tebe«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 28. in 29. sept. ameriški film: »Starec in drama«, 2. okt. italijanski film: »Nevarne žene«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 28. in 29. sept. francoski film: »Precep«.
VELIKA POLANA — 28. in 29. septembra ameriški film: »Hudičev učenec«.
ŠALOVCI — 28. in 29. sept. francoski vistavisionski film: »Zakaj prihajaš pozno«.
MALI OGLASI
KRAVO, mlado, brejo in teličko, zaradi selitve prodam. Kančevci 38, (pri Bedeniku).
M-859
DVA DIJAKA sprejmem na stanovanje. Kerenčičeva 11, M. Sobota.	M-860
MOTORNO KOLO »DKW« 250 ccm, v dobrem stanju, ugodno prodam. Oglasite se v popoldanskih urah, Titova 33, M. Sobota.	M-861
KLAVIR ugodno prodam. Poizvedbe pri Žekš, Trstenjakova 3, M. Sobota.	M-862
2 ha POSESTVA, hišo. gospodarsko poslopje ter živino prodam. Terezija Štrakl, Stavešinski vrh 3, p. Sp. Ivanjci.
M-864
HARMONIKO »Hohner« — 12 registrov, 120 basno, popolnoma novo, prodam. Marija Kramar. Gaberje 115, p. Lendava. M-869
VAJENCA za dimnikarski poklic, z dokončano osemletko ali samo s 6 razredi sprejmem v uk. Vsa oskrba pri mojstru. Anton Ratej, Dobravlje 54, pri Ajdovščini.	M-863
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, sprejmem takoj. Lovro Mohorič, Prešernova 30, Bled.	M-865
PREKLIC!
Podpisana FRANČIŠKA ŠKALIČ iz Sodišinec preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Alojzijo Kuzma iz Gederovec. Frančiška Škalič.	M-858
SOBO večjo, s posebnim vhodom, oddam. Informacije na upravi lista.	M-867
DVE DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Lendavska 19, M. Sobota.	M-868
SPLOŠNO GRADB. PODJ. »KONSTRUKTOR« MARIBOR, Sernčeva ul. 8, takoj sprejme zaradi povečanega obsega poslovanja večje število:
1.	gradbenih tehnikov
2.	skladiščnikov
3.	kvalificiranih in polkvalificiranih zidarjev
4.	kvalificiranih tesarjev
5.	nekvalificiranih delavcev
Pogoji: za 1. praksa v operativi — na gradbišču za 2. kvalificiran delavec trgovske ali gradbene stroke.
Osebni dohodki in terenski dodatki se določajo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. — Kandidati naj se zglasijo osebno pri kadrovski službi podjetja od 6. do 14. ure. ali pa pismeno na gornji naslov. — Samska stanovanja zagotovljena v novih samskih domovih, hrana pa v obratu družbene prehrane podjetja.
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-162
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje -»Pomurski tisk« v Murski Soboti - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje
- Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M. Soboti št 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 26. sept. 1963
7
Okrajna revija v Morski Soboti
(Nadaljevanje iz 5. strani) žiserje tudi nekaj Pomurcev, ki pa sedaj ne delajo vsi na tem področju kulturne dejavnosti.
V poedinih krajih ni urejeno tudi lastništvo kulturno-prosvetnih dvoran. Kjer so lastniki kmetijske zadruge, jih imajo ponekod do srede zimske sezone za skladišča. Krajevne skupnosti, ki bodo imele poleg drugega tudi skrb za kulturno-prosvetno življenje v kraju, naj v bodoče poskrbe tudi za to, da bodo te dvorane služile svojemu namenu. Na sestanku so
govorili tudi o skladu za kulturno in prosvetno dejavnost pri občinski skupščini, ki bi naj v bodoče po določenem načrtu dajal sredstva za ureditev in opremo prosvetnih dvoran. Prav tako bi iz tega sklada krili tudi stroške gostovanj posameznih dramskih skupin v oddaljnejše kraje.
Na sestanku so tudi omenili, da bo občinski svet Svobod in prosvetnih društev nudil režiserjem amaterjem pomoč s tem, da bo še ta mesec organiziral šminkerski tečaj.
EKSKLUZIVNO
Zabava ni samo ples
Aleksander Krpic je učitelj, pred dvema mesecema pa je bil izvoljen za sekretarja Občinskega komiteja ZMS v Murski Soboti. In od takrat dela na Občinskem komiteju ZMS. Odzval se je vabilu našega sodelavca in odgovoril na nekatera vprašanja:
Kakšen mora biti dober učitelj? Dober psiholog in poznavalec razmer v katerih živi njegov učenec. Učitelj, v katerem sta združeni obe lastnosti, se bo lahko približal učencu, kar pa je pogoj, da bo učenec v njem videl svetovalca, vzgojitelja in prijatelja. Učitelj mora biti metodik, poznati pa mora okolje v katerem živi učenec in družbo, za katero vzgaja mladega človeka.
Je delo, ki ga opravljate sedaj težje od prejšnjega, kakšna je razlika?
Velike razlike ni. Učitelj vzgaja človeka do 15. leta starosti, organizacija ZMS pa sodeluje pri nadaljnji vzgoji mladine, vse do 25. leta življenja. Dolžnost sekretarja ObK ZMS je vsekakor večja in odgovornejša od prejšnje. Zakaj? To je jasno, če povem, da organizacija ZMS v občini šteje okrog 5 tisoč članov.
In vaše mnenje o mladini šestnajstih let?
Zdi se mi, da nekateri izmed njih ne iščejo vzorov tam, kjer jih je največ — v naši preteklosti (NOB in povojna izgradnja , v stvarnosti, v kateri živimo in v
življenju, k ga hočemo živeti jutri. Preveč radi se v iskanju zatekajo v svet, ki je daleč od resničnega življenja in od naše stvarnosti, od naših prizadevanj. Mika jih svet filmskih zvezd in zvezdnikov, svet junakov iz X-100 in drugih podobnih zgodb. Bolj bi morali ceniti delavnost, humanost, znanje in lepo vedenje, kar naj bi jih med seboj privlačila. Sicer pa velja samo za nekatere, ki so vsekakor v manjšini.
Kdo je dober član ZMS?
Vsako dekle, vsak fant, ki se zaveda problemov in nalog, ki jih imamo v izgradnji naše družbe in je pripravljen ustvarjalno se vključiti v njihovo reševanje zato, ker je odgovoren sebi in družbi za delo, ki pripade nanj, na člana te družbe, na proizvajalca in upravljalca
Kaj menite o starših kot vzgojiteljih?
Starši si prizadevajo, da bi kar najbolje vzgojili svoje otroke. Toda v teh prizadevanjih napravijo včasih metodične napake. Otroka je potrebno poznati, poznati je potrebno njegove želje in potrebe. Te pa je treba usmeriti in podrediti vzgojnemu cilju, ta je, vzgojiti socialistično osebnost. Zato naj bo tudi vzgoja v družini usmerjena tem smotrom naproti. Za uspeh pa smo odgovorni vsi: družina, šola in družba.
Kaj pogrešate v M. Soboti? Kvalitetno kulturno življenje. Vaši najljubši pisci?
Od domačih pisateljev in pesnikov: Prežihov Voranc, France Prešeren in Miško Kranjec, od tujih pa Tolstoj in Dostojevski. Najboljši film, ki ste ga gledali v Murski Soboti?
Čuhrajev: »Čisto nebo«.
Vaše mnenje o življenju mladih v prostem času v Murski Soboti?
V M. Soboti ni toliko možnosti za koristno in prijetno preživljanje prostega časa. kot v večjih mestih. Gledališke predstave, razstave, obiski kulturno-prosvetnih ustanov in skupin ter boljši filmski repertoar bi bistveno spremenili in obogatili prosti čas mladega človeka. Čeprav primanjkuje sredstev in prostorov, bi se mladi morali zavedati, da sami lahko največ, pa tudi dolžni so, da prispevajo k pestrejšemu in kvalitetno bolj bogatemu življenju v prostem času. Ni nujno, da je zabava samo ples, je še vrsta drugih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti, ki mladega človeka zabavajo, ga izobražujejo in plemenitijo njegovega duha. Toda mladi prebivalci našega mesta se morajo pojaviti kot organizatorji in avtorji dela v teh oblikah. Ni mogoče sprejemati kulturnih dobrin, ne da bi aktivno sodelovali v njihovem ustvarjanju. Torej, kako bomo prebili svoj prosti čas, je odvisno od nas mladih in še od drugih činiteljev.
Vaš konjiček?
Foto in radio-amaterstvo. Toda čedalje bolj mi primanjkuje časa za moja »konjička«.
Kaj je po vašem mnenju treba v Murski Soboti najprej izgraditi?
Stanovanja in še enkrat stanovanja, potem pa dom, v katerem bi našli mesto mladi prebivalci mesta in okolice za razvijanje različnih dejavnosti v prostem času. Kaj je ljubezen?
Iskrena ljubezen je sreča v mladosti. Brez ljubezni ni ne sreče, ne mladosti.
NA OBISKU V OBRTNO KOMUNAL. PODJETJU LENDAVA
Material in ljudje
Po dveh letih obstoja od 55 na 200 milijonov vrednosti proizvodnje
Sestali so se koncem marca pred dvema letoma. Vsak je nekaj prinesel. Ni bilo veliko, toda nekaj za začetek pa le. Bile so to majhne obrtne delavnice raznih strok. Po dejavnosti sicer zelo raznolike, po perspektivah pa enake: nobeni se ni obetala velika bodočnost, vse so komaj životarile. Že takrat so pa sklenili: kar ne bo uspevalo, se naj likvidira. Vsaka delavnica je tudi prinesla nekaj skladov, ki posamezni niso pomenili ničesar toda ko so jih združili, so že nekaj predstavljali.
Tako je bilo rojstvo tega lendavskega podjetja. Dve leti in pol delovanja sta pa prinesli zavidljive rezultate, ki jih najlaže ponazorimo z naslednjimi pokazatelji: vrednost proizvodnje vseh trinajstih delavnic pred združitvijo je bila 55 milijonov, koncem leta 1961 je dosegla že 115 milijonov lani 145, letos pa predvidevajo že 220 do 230 milijonov dinarjev. Tudi skladi so se občutno povečali. Pred dvema letoma so ustvarili 9.5 milijonov dinarjev, letos pa predvidevajo že 20 milijonov. K temu je potrebno dodati še 35 milijonov, ki so jih investirali v zgradbe in stroje.
Po takih uspehih je pred kolektivom popolnoma drugačna perspektiva kot prej. Delavnice hitro modernizirajo, delovni pogoji se vidno izboljšujejo rastejo osebni dohodki, ki so bili zelo slabi. Ob širokih perspektivah se povečujejo možnosti novih zaposlitev, česar prej tudi ni bilo.
Eden najpomembnejših in tudi najperspektivnejših je obrat za inštalaterska dela. ki se je močno usmeril na inšta-
liranje centralnih kurjav in se posebno uveljavil na precej velikem področju Hrvatske. Danes že montira ali pa dobiva naročila iz Čakovca, Kotoribe, Koprivnice in drugod. Letos predvidevajo, da bo njegova realizacija 55 milijonov v bodoče pa bi se naj približno štirikrat povečala. Tudi krojaška delavnica v Vel. Polani več ne životari kot pred leti Dobila je novo delavnico šivalne stroje mislijo opremiti z električnimi motorčki, število zaposlenih pa se bo lahko povečalo od sedanjih 15 na 25. V lesnem obratu, ki je zrasel iz kolarske delavnice, sta prej delala le 2 delavca, sedaj jih je 10.
Težko bi bilo orisati vse obrate. Vendar pa tudi niso vsi dosegli takšnih uspehov. Najslabši je pleskarski obrat. Za njegovo dejavnost je dela dovolj, vendar si pa kolektiv te ga obrata ne prizadeva dovolj ker njegovi člani tudi radi šušmarijo. Zato je že slišati, da bo potrebno uporabiti sklepe ob združitvi in obrat likvidirati, ker ni sposoben za življenje.
Najtežji problemi se pojavljajo pri preskrbi z raznim materialom, posebno cevmi potem žico, pločevino in drugim. Potem je težava glede kadra, zlasti strokovnega, kjer je dosedanji razvoj že prerasel sistem upravljanja s proizvodnjo, kakršen je bil ustvarjen ob združitvi. Tudi nove hale so potrebne. Predvidevajo, da bodo deloma rešili te probleme že prihodnje leto, enako so pa že tudi naročili načrte za dozidavo k sedanji osrednji stavbi, s čimer bi dobili potrebna skladišča.
PRIPRAVE NA JESENSKO SETEV
V ponedeljek je soboška Ljudska univerza organizirala v Rakičanu posvetovanje kmetijskih strokovnjakov in vseh pomurskih občin v zvezi s pripravami na jesensko setev. Udeležencev je bilo 42. Glavne referate na posvetovanju so podali ing. Skledarjeva o sortnem izboru visokorodnih pšenic, ing. Skledar o sodobni metodi pridelovanja pšenice ter Ludvik Kutoš o pripravi kmetijskih strojev.
Namen posvetovanja bi naj bil pripraviti in seznaniti kmetijske strokovnjake o najnovejših izsledkih pridelovanja visokorodne pšenice. Udeleženci so izmenjali tudi izkušnje ter obravnavali pripravo na jesensko setev. Prisotni so go varili še o težavah, s katerimi se srečujejo na posestvih. Čutijo predvsem pomanjkanje
nadomestnih delov za stroje z reprodukcijskim materialom in semeni pa so dovolj dobre preskrbljeni.
Jesenska polja... tokrat namesto ajde proso (F.: H. Hajdinjak)
Prejšnjo nedeljo je gasilsko društvo Puconci praznovalo razvitje novega društvenega prapora in 7l-letnico svojega uspešnega delovanja. Svečanost so se udeležili tudi predstavniki okrajne in občinske gasilske zveze, občinske skupščine, Kmetijske zadruge,
opekarne in Proizvodnje kremenčevega peska Puconci ter okoliška gasilska društva.
Gasilsko društvo izreka pohvalo Proizvodnji kremenčevega peska Puconci, ki je darovala spominski prapor in trak, občinski skupščini, opekami in Kmetijski zadrugi Puconci, ki so za dolgotrajno in uspešno delo poklonili društvu spo-
minske trakove, in vsem ostalim vaščanom, ki so prispevali zlate in srebrne žebljičke.
V okviru te svečanosti je bil še krajši kulturni program, ki so ga pripravili pionirji iz Osemletke Puconci skupno z mladinskim aktivom ter nogometno srečanje Puconci : Rakičan, ki se je končalo 6:2 v korist domačinov.
VESTI IZ MLADINSKIH AKTIVOV
VANČA vas — Na letni konferenci so mladinke in mladinci obsodili enostransko dejavnost v preteklem letu. Imeli so razvito le športno dejavnost in sklenili so, da je treba v prihodnje organizirati tudi druge oblike dejavnosti. Organizirali bodo klub in predvidevajo, da bo ob sodelovanju vseh članov ZMS mogoče vnesti več pestrosti v delo in življenje mladih v vasi.
SATAHOVCI — Člani ZMS so na konferenci sprejeli primeren delovni program, ki poleg športne dejavnosti vsebuje tudi izobraževanje in spremljanje našega družbeno-političnega razvoja. Poudarili so, da je za realizacijo nalog potrebno sodelovanje vseh mladih, katerim ne sme manjkati volje do dela.
PETANJCI — Od 60 mladih ljudi v vasi je vključenih v organizacijo ZMS le trideset, zato je med nalogami, sprejetimi na letni konferenci tudi ta, da bodo v ZMS pritegnili še ostale fante in dekleta iz vasi. V aktivu doslej ni bilo enotnosti, delovne zavesti in discipline, zato so bili tudi dosedanji uspehi neznatni. Članom aktiva ZMS nudijo pomoč SZDL. PGD in druge organizacije, vendar te pomoči mladi niso izkoristili, pa tudi volje za sodelovanjem ni bilo.
PUCONCI — V programu so na
konferenci vaškega aktiva ZM na prvo mesto postavili ureditev vaškega doma, kjer bi mladina imela svoje prostore. Sklenili so, da bodo zgradili tudi športno igrišče.
GEDEROVCI — Na letni konferenci aktiva ZMS so sprejeli smernice za delo v prihodnje. Člani aktiva nimajo športnega igrišča in pa prostorov, kjer bi se sestajali na raznih sestankih itd. Ta problem pa bo rešen z dograditvijo vaškega doma, kjer bodo mladinci pomagali s prostovoljnim delom.
M. SOBOTA — V šoli za zdravstvene delavce je mladinski aktiv imel delovno konferenco, na kateri so razpravljali o delu aktiva. Izdelali so tudi program dela za v prihodnje.
KROG — Mladinci so na sestanku aditiva ZMS sklenili, da bodo pomagali pri ureditvi vaškega doma. Pozimi bodo organizirali tudi več prireditev in šolo za življenje.
BOREČI — Na sestanku aktiva ZMS v Borečih so ugotovili vedno močnejše manjšanje števila članov zaradi odhajanja mladih v mesta.
Zaradi tega delo v aktivu ni potekalo tako, kakor bi moralo.
BAKOVCI — Na letni konferenci aktiva ZMS so izvolili nov sekretariat. Mladinska organizacija tukaj tesno sodeluje z vsemi organizacijami na vasi ter z aktivom na osemletni šoli.
LENDAVA — Tukaj so imeli letne konference že aktivi ZMS v Dežnikarni, Proizvodnji nafte in Mehaniki. Ostali aktivi v proizvodnji bodo izvedli letne konference še ta mesec.
RADGONA — Tudi v tukajšnjem okolišu so imeli aktivi v gospodarskih organizacijah letne Elradu in Kmetijskem kombinatu, konference in to v Avtoremontu. Letos bodo v Radgoni pričeli tudi z mladinsko politično šolo, ki jo organizira aktiv ZMS ob sodelovanju Ljudske univerze. Prijavljencev je že dvajset.
NAČRTNA BORBA PROTI T B C
Pretekli četrtek je Občinski odbor RK M. Sobota na svoji seji razpravljal o letošnjem Tednu borbe proti tuberkulozi in ugotovil, da to področje mora predstavljati kontinuiran in načrtni boj in prizade vanje organizacij RK in drugih proti tuberkulozi. V dosedanjem delu je bilo čutiti pomanjkanje načrtnega dela. za to so se določene akcije izvajale kampanjsko v posameznih letnih obdobjih. Njabolj živahno dejavnost je bilo seveda čutiti ob vsakoletnem Tednu boja proti TBC, vendar je ta živahnost potem kmalu zamrla. Zato je ObO RK skleniL, da je nujno, da posamezne krajevne organizacije RK sedaj izdelajo dolgoročne programe dela na področju boja proti TBC, ki jih bo mogoče realizirati preko celega leta. Programi naj vsebujejo predvsem različne oblike zdravstvenega prosvetljevanja prebivalstva pomoč ogroženim družinam reševanje socialnih razmer tuberkulozno obolelih bolnikov. V ta prizadevanja je potrebne vključiti vse občane, družbe-
ne organizacije in društva Sprejeli so tudi sklep, da bodo v prihodnjih dneh organizirali vrsto predavanj, filmskih pred stav in razgovorov o tuberkulozi in o preventivnih merah v tistih krajih, ki so najbolj ogroženi, oziroma kjer je registriranih največ bolnikov TBC. V primerjavi s številom občnov, je največ bolnikov TBC v naslednjih vaseh v občini: Predanovci 3.34 odst.. Središče pri Prosenjakovcih 3 32, Pordašinci 3,23, Moravci 3.11. Vanča vas 2,90 odst., sledijo še Mlajtinci, Fokovci, Ivanovci Tešanovci, Puconci, Borejci, Šalamenci, Puževci itd. Težka situacija je tudi v Bakovciih in v Kuzmi, v Melincih, Stanjevcih, v Križevcih in v Domanjševcih. V občini Murska Sobota boluje 1.21 odstotka vseh prebivalcev od tuberkuloze. Na sestanku v četrtek so tudi sklenili, da je treba hitreje ukrepati pri zaposlovanju občanov, ki so preboleli tuber-
kulozo, kar velja tudi za reševanje njihovih socialnih razmer.
Na seji ObO RK pa so razpravljali tudi o izvajanju akcije Jugoslovanskih podmlad-
karjev RK »Tovariš — tovarišu!« in o formiranju krajevnih organizacij RK ter o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih.
Udeležencem kočevskega zbora!
Odbor za proslavo 20. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda prosi vse udeležence kočevskega zbora, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943, da sporočijo svoje točne naslove pismeno na naslov: Odbor za proslavo 20. obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda, Ljubljana, Tomšičeva št. 5.
POMURSKI VESTNIK VAS SPROTI OBVEŠČA O DOGODKIH V POMURJU. NA STRANEH NAŠEGA LISTA NAJDETE VSAK TEDEN SESTAVKE S PODROČJA GOSPODARSTVA, NOTRANJE POLITIKE, KULTURE IN PROSVETE, ŠPORTA ITD. ZATO: BERITE POMURSKI VESTNIK!
V soboški muzej so pred kratkim pripeljali star kump, ki je bil nekaj let v mariborskem muzeju. Sodijo, da je ležal okrog 200 let pod vodo, našli pa so ga v Muri pri Bistricah. Mariborski muzej ga je odstopil soboškemu muzeju, ker zanj nima primernih razstavnih prostorov, saj je dolg okrog 10 metrov.
POMURSKI VESTNIK, 26. sept. 1963
8