DIGITALNA PISMENOST ZA ODRASLE bel bel Izobraževalni program za odrasle Izobraževalni program za odrasle Digitalna pismenost za odrasle (DPO) Leto nastanka programa: 2018 Leto posodobitve programa: 20221 Uredili in posodobili2: mag. Estera Možina (ACS), Darij Olenik (LU Koper), Gregor Sepaher (RIC Novo Mesto), Tomislav Viher (Gimnazija Lava), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). Jezikovni pregled: Vlasta Kunej Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022 Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-dpo/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130630915 ISBN 978-961-7116-39-7 (PDF) 1 Besedilo posodobljenega programa je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15.6.2022. 2 Program Digitalna pismenost za odrasle so leta 2018 pripravili sodelavci Andragoškega centra Slovenije in zunanji sodelavci: dr. Petra Javrh (ACS), Katja Kragelj (ACS), mag. Estera Možina (ACS), Darij Olenik (LU Koper), Gregor Sepaher (RIC Novo Mesto), Diana Volčjak (ACS) in Tomislav Viher (Gimnazija Lava). Strokovni sodelavki pri pripravi programa sta bili: Metka Svetina in Mihaela Žveglič. Program so leta 2022 posodobili: mag. Estera Možina (ACS), Darij Olenik (LU Koper), Gregor Sepaher (RIC Novo Mesto), Tomislav Viher (Gimnazija Lava), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). 2 Izobraževalni DIGITALNA program za PISMENOST odrasle ZA ODRASLE Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 3 Vsebina 1 Ime programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 2 Namen programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 3 Ciljna skupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 4 Cilji izobraževalnega programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 5 Katalog znanja ali vsebina programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 5.1. Struktura in vsebinska zasnova programa 16 5.2. Katalog znanja 18 6 Trajanje izobraževanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 7 Izpitni katalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 8 Pogoji za vključitev v program . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 9 Pogoji za napredovanje in dokončanje programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 10 Organizacija izobraževanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 11 Znanje in usposobljenost izvajalcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 12 Potrdilo o usposabljanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Priloga 1: Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4 1 Ime programa1 Digitalna pismenost za odrasle (krajše DPO) – je javnoveljavni izobraževalni programi za odrasle, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba (15. člen ZOI-1).2 Po vsebini je DPO javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1). 2 Namen programa Temeljni namen programa Digitalna pismenost za odrasle (v nadaljevanju DPO) je celostno razvijati temeljno zmožnost digitalna pismenost posameznika, da se znajde in samostojno deluje v digitalnem svetu. Program DPO nauči odrasle preživetvenih strategij v digitalnem svetu, predvsem jih nauči osnove uporabe, da bodo lahko naprej samostojno raziskovali, se samostojno učili za delovanje v vsakdanjem življenju, pri delu in sporazumevanju z drugimi v digitalni pokrajini. Pri tem digitalno pismeni posameznik pozna in je zmožen samozavestne in kritične uporabe različnih digitalnih aparatur in pripomočkov, razume zakonitosti digitalnega socialnega okolja in se znajde v njem. Zato je poglavitni sestavni del te zmožnosti digitalna kompetenca. Digitalna pismenost ne pomeni le, da so ljudje zgolj porabniki digitalne in tehnične infrastrukture. Pomeni tudi, da so sposobni učinkovito uporabljati dosežke sodobnih tehnologij, ali z drugimi besedami, da so zmožni maksimirati možnosti, ki jim jih dajejo te nove tehnologije. Digitalna pismenost pomeni poznavanje možnosti uporabe digitalne tehnologije za vsakodnevne potrebe in tudi za delo. Sestavlja jo osem vsebinskih področij, ki so podrobneje opredeljena s cilji in katalogom znanj v programu DPO, ta pa so: pisarniški programi in odprtokodne rešitve, mobilne in računalniške aplikacije, oblačne storitve, varna raba spleta oziroma internetnih storitev in digitalnih tehnologij, dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti, robotizacija in digitalizacija družbe, digitalno socialno okolje, digitalno ustvarjanje in programiranje. Program daje temeljno znanje o tej digitalni pokrajini, ne bo pa njegova poglavitna naloga razvijanje osnovnih računalniških veščin. Udeleženci programa DPO lahko napredujejo v veščinah uporabe računalnika in nadgrajujejo znanje, pridobljeno v javnoveljavnem programu Računalniška pismenost za odrasle ali v drugih programih oziroma s priložnostnim učenjem. Program DPO po vsebinah in standardih znanja ni enakovreden vsebinam računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol. V analizi predmetnikov vsebin teh predmetov je bilo ugotovljeno3, da so ti manj primerni za aktualne ugotovljene potrebe pri odraslih za njihovo vsakodnevno življenje, vseživljenjsko učenje in potrebe dela. Znanja, spretnosti in veščine učencev, pridobljeni v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, so po konceptualnih zasnovah programov in njihovih vsebin bližje programu Računalniškega 1 Pri pripravi programa so bila upoštevana Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle, Andragoški center Slovenije, 2020. Dostopno na: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izhodisca-za-pripravo-javnoveljavnih-izobrazevalnih-programov-za- odrasle/. 2 Zakon o izobraževanju odraslih – ZOI-1, Uradni list RS 6/2018, veljaven z dnem, 16. 1. 2018. 3 Strokovne podlage za pripravo programa Digitalna pismenost za odrasle, interno gradivo ACS, 2017. 5 opismenjevanja odraslih (RPO) kot digitalni pismenosti, opredeljeni s tem programom.4 Med pripravo programa je bila ugotovljena večja skladnost programa DPO z Evropskim okvirom ključnih kompetenc5 in Evropskim okvirom digitalnih kompetenc6 (DigComp 2.1). OPREDELITEV DIGITALNE PISMENOSTI V PROGRAMU Digitalna pismenost je v programu DPO opredeljena kot temeljna zmožnost, ki ne obsega le obvladovanja tehnologij, temveč obsega »vrsto znanj, spretnosti in vedenj na zelo različnih ravneh, saj to temeljno zmožnost intenzivno pridobivamo in širimo v zelo hitro spreminjajoči in razvijajoči se digitalni pokrajini«7. Program DPO je oblikovan za odrasle, ki želijo kritično in varno uporabljati digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju z drugimi in za izvajanje praktičnih nalog. Zato je za dosego tega cilja v programu posebej izpostavljena temeljna zmožnost digitalna pismenost, ob njej pa tudi temeljna zmožnost učenje učenja. Druge temeljne zmožnosti se v programu DPO pridobivajo posredno. Digitalna pismenost je v programu poudarjena kot temeljna zmožnost, saj sledimo konceptualnemu okviru temeljnih zmožnosti, kot jih opredeljuje slovenski model temeljnih zmožnosti.8 »Razvite temeljne zmožnosti zagotavljajo odraslim dovolj orodij za učinkovito spopadanje z novimi izzivi, omogočajo praktično in čustveno oporo za njihove bližnje ter so pomembne za posameznike pa tudi za skupnost in prenos izkušenj med generacijami. Ne pridobivajo se vedno z izobraževanjem. Pogosto se pridobijo s prakso in izkušnjami iz vsakodnevnega življenja. Temeljne zmožnosti posamezniku v različnih okoliščinah omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v širokem spektru različnih dejavnosti. Niso odvisne od okoliščin delovanja in so prenosljive med različnimi poklici. Odraslim omogočajo dejavno udeležbo v družbi in osebnostni razvoj. Spodbujajo neodvisnost in osebno učinkovitost. V sodobni večkulturni družbi so nepogrešljive za delovanje v konkretnem okolju.«9 Digitalna pismenost je v programu DPO torej opredeljena kot zmožnost uporabe digitalnih tehnologij, komunikacijskih orodij in omrežij za pridobivanje in kritično vrednotenje informacij, sporazumevanje z drugimi in izvajanje praktičnih nalog na različnih področjih. Najpomembnejši sestavni del te zmožnosti je digitalna kompetenca, poleg tega digitalna pismenost zajema še zaupanje, varnost in kritičnost do uporabe digitalnih tehnologij. Tehnološko bogato okolje predstavlja novo okolje za učenje in poučevanje, ki obsega izpeljevanje nalog in uporabo strategij 4 Posebna delovna skupina za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol ter za pripravo študije o možnih spremembah, ki je delovala v letih 2016–2018, je predlagala prenovo in posebej poudarila, da sodobni pouk računalništva in informatike že dolgo ni več samo pouk podajanja tehničnega znanja, ki je vseprisoten v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Prav nasprotno, tehnično znanje je potrebno zgolj pri izdelavi končnega izdelka, poudarek pouka pa je bližje naravoslovju in predvsem podajanju drugačnega načina mišljenja. Govori se o t. i. računalniškem mišljenju, ki je temeljna vsebina sodobnega načina poučevanja računalništva in informatike. To pripomore k razvijanju metakognitivnih strategij učencev, ki jim omogočajo lažje reševanje vsakodnevnih in učnih problemov. Prav zaradi tega ne presenečajo ugotovitve Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2013, po katerih le 16 % slovenskih osmošolcev dosega tretjo raven, s katero izkazuje zmožnost samostojne rabe IKT za zbiranje in obdelavo podatkov ter reševanje problemov. Le 0,3 % slovenskih osmošolcev je v raziskavi ILIS doseglo četrto raven, na kateri zna učenec izbrati najustreznejšo informacijo za uporabo v komunikacijske namene in zna vrednotiti uporabnost ter zanesljivost informacij. Vir: Snovalci digitalne prihodnosti ali le uporabniki. Povzetek poročila strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol ter za pripravo študije o možnih spremembah (RINOS), Ljubljana 2018. 5 Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018/C 189/01). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/ legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H0604(01)&from=NL . 6 Glej Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane, 2016. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/digcomp-2-1-okvir-digitalnih- kompetenc.pdf. 7 Opisniki temeljne zmožnosti Digitalna pismenost, Andragoški center Slovenije, 2018. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/ projekti/ess-6/gradiva/knjizice-z-opisniki/. 8 Glej Model programov za ranljive skupine. Dostopno na: https://pismenost.acs.si/programi/model-programa/. 9 Prav tam. 6 za reševanje problemov v digitalnem okolju.10 Pri tem ne gre le za instrumentalne spretnosti, povezane s poznavanjem in uporabo digitalne tehnologije, temveč tudi za kognitivne dimenzije, ki zajemajo mentalne strukture in procese, s katerimi oseba rešuje probleme, in obsegajo postavljanje ciljev, spremljanje napredka, načrtovanje, samoorganizacijo, ovrednotenje, uporabo informacij. Ob tem je treba upoštevati okoliščine, ki sprožijo zavedanje in razumevanje problema ter določajo ukrepe, potrebne za razrešitev problema. Razumevanje digitalne pismenosti kot temeljne zmožnosti v programu DPO je skladno z opredelitvijo v Evropskem okviru ključnih kompetenc in Evropskim okvirom digitalnih kompetenc. V dokumentih se opušča izraz »informacijsko-komunikacijska tehnologija« in zamenjuje z ustreznejšim »digitalne tehnologije«, ki zajema različne naprave v splošni rabi, programsko opremo itn. Pod širši pojem digitalne tehnologije sodita tudi v preteklosti zelo široko uporabljana izraza računalnik in internet. Digitalna pismenost skladno z najpomembnejšimi evropskimi dokumenti za to področje pomeni poznavanje možnosti uporabe digitalnih tehnologij za vsakodnevne potrebe ljudi, tudi temeljno znanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in uporaba računalnikov. Skladno z DigComp 2.1 je zmožnost razvrščena na pet področij (informacije in podatkovna pismenost, komunikacija in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin, varnost ter reševanje problemov), vendar se bo glede na hiter napredek ta razvrstitev zagotovo še spreminjala. Zelo pomemben del te temeljne zmožnosti je prepoznavanje socialnih medijev, umetne inteligence, robotov, virtualne resničnosti, varnosti in spletnega bontona . Razumevanje področja digitalne pismenosti pri odraslih je skladno tudi z opredelitvijo, ki jo je sprejela delovna skupina učiteljev. Ta je dve leti delovala na pripravi opisnikov temeljne zmožnosti digitalna pismenost v sklopu razvojnega projekta Andragoškega centra Slovenije Strokovna podpora področju razvoja temeljnih kompetenc 2016–2022. Delovna skupina, ki je delovala po metodi akcijskega raziskovanja, je poudarila, da »digitalna pismenost obsega vrsto znanj, spretnosti in vedenj na zelo različnih ravneh, saj to temeljno zmožnost intenzivno pridobivamo in širimo v zelo hitro spreminjajoči in razvijajoči se digitalni pokrajini. Digitalna pismenost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Digitalno pismen posameznik pozna in uporablja digitalne aparature in pripomočke, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja, ter jih zna med seboj povezovati in posodabljati, in sicer za svoje osebne potrebe, hkrati pa je dovolj spreten, da lahko s tem znanjem in spretnostmi brez težav opravlja svoje delo. Z uporabo digitalne tehnologije išče in upravlja najrazličnejše informacije, na več načinov komunicira in izvaja različna opravila. Obvladuje različne mobilne in računalniške aplikacije. Zna izbrati pravo pot za dosego cilja in loči med resničnim in virtualnim. Razume zakonitosti digitalnega socialnega okolja in se znajde v njem.«11 10 Glej tudi opredelitev in področja merjenih spretnosti v PIAAC, v Raziskava spretnosti odraslih, Metodologija in rezultati na 9 kratko, 2016, dostopno na: http://piaac.acs.si/doc/pdf/Metodologija_rezultati_PIAAC_kratko.pdf. 11 Prav tam. 7 ZAKAJ JE TREBA OBVLADOVATI DIGITALNE KOMPETENCE? V samo enem letu je pandemija covida-19 povsem spremenila procese digitalizacije v naših družbah in gospodarstvih. Digitalne tehnologije so zdaj nujne za delo, učenje, zabavo, druženje, nakupovanje in dostop do vsega, od zdravstvenih storitev do kulture. Evropska komisija je 9. marca 2021 predstavila vizijo in poti za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030 v dokumentu Digitalni kompas za digitalno desetletje EU, v katerem postavlja temelje za preživetje Evrope in njenih državljanov v digitalni dobi. Digitalni kompas za Evropo obsega štiri temeljne točke, prvi dve se osredinjata na digitalne zmogljivosti v infrastrukturi in izobraževanje ter spretnosti in znanja, drugi dve pa na digitalno preobrazbo podjetij in javnih storitev. V točki Izobraževanje se predvidevajo digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju. Če namreč želimo, da bi vsi Evropejci lahko v celoti izkoristili blaginjo, ki jo prinaša vključujoča digitalna družba, bi moral biti dostop do izobraževanja, ki omogoča pridobivanje osnovnih digitalnih spretnosti in znanj, pravica vseh državljanov Evropske unije, vseživljenjsko učenje pa bi moralo postati resničnost. Široko zasnovane digitalne spretnosti in znanje bi morali biti tudi temelj družbe, ki lahko zaupa digitalnim proizvodom in spletnim storitvam, prepozna dezinformacije in poskuse goljufije, se zavaruje pred kibernetskimi napadi, spletnimi prevarami in goljufijami. V takšni družbi se že otroci naučijo razumeti in krmariti po bogastvu informacij, ki so jim izpostavljeni na spletu. Med drugim je v dokumentu zapisano: »Eno ključnih spoznanj pandemije je, da lahko digitalizacija združi ljudi, ne glede na to, kje se fizično nahajajo. Digitalna infrastruktura in hitra povezljivost ljudem prinašata nove priložnosti. Digitalizacija lahko postane odločilni dejavnik za uveljavljanje pravic in svoboščin, ki bo ljudem omogočal, da navezujejo stike izven določenih ozemelj, družbenih položajev ali družbene skupnosti, in odpiral nove možnosti za učenje, zabavo, delo, raziskovanje in izpolnjevanje ambicij.«12 V točki digitalizacija javnih storitev je cilj Evropske unije do leta 2030 zagotoviti, da bodo demokratično življenje in javne storitve na spletu v celoti dostopni vsem, tudi invalidom, in da bodo ljudje lahko uporabljali najboljše digitalno okolje, ki bo uporabnikom ponujalo učinkovite in prilagojene storitve ter orodja z visokimi standardi glede varnosti in zasebnosti, ki bodo preprosti za uporabo; npr. zaščiteno e-glasovanje. Vpeljevanje pametnih podatkovnih platform v podeželskih in mestnih skupnostih bodo poganjale digitalne tehnologije.Te bodo ponujale storitve, kot so večmodalni inteligentni prometni sistemi, hitra nujna pomoč ob nesrečah, bolj ciljno usmerjene rešitve ravnanja z odpadki, upravljanje prometa, urbanistično načrtovanje, pametna energija in rešitve za razsvetljavo, optimizacija virov in druge storitve, zeleno javno naročanje. Digitalne tehnologije so povsem spremenile način našega učenja, sporazumevanja, dela in tudi na splošno način, kako delujemo v družbi. Zato je digitalna pismenost postala ena od poglavitnih kompetenc 21. stoletja. Če digitalnih medijev nismo sposobni učinkovito in odgovorno uporabljati, imamo na svetovnem trgu malo možnosti. Dandanes več kot 250 milijonov Evropejcev redno obiskuje internet. Kljub tej opogumljajoči številki so še vedno velike skupine prebivalcev, ki nimajo dostopa do novih priložnosti, kot sta tehnologija Web 2.0 ali mobilno učenje. Res je tudi, da celo redni uporabniki novih digitalnih medijev niso nujno digitalno pismeni. Digitalna revolucija je tema Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki prepoznava, da živimo v času izjemnih priložnosti. Ta vidi velik potencial za človeški razvoj v razširjanju informacijskih in komunikacijskih tehnologij in globalne povezanosti življenja. V zadnjem desetletju se je naglo povečala dostopnost do tehnologij. Globalno uporablja internet 3,2 bilijona ljudi, od tega 2 bilijona ljudi iz razvitih držav. Toda medtem 12 Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje. Sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu svetu in Odboru regij, COM(2021) 118 final, z dnem, 9. marec 2021. Dostopno na: https:// ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_en . 8 ko ta razvoj zelo vpliva na življenje, delo, komuniciranje in učenje ljudi, digitalna razlika še vedno izključuje velik del svetovne populacije. Samo 7 % gospodinjstev v najmanj razvitih državah ima dostop do interneta . V Evropi obstaja širše zavedanje o pomanjkanju znanja za digitalno prihodnost. Evropska komisija, Unesco in OECD so pripravili več dokumentov, ki opozarjajo na pomanjkanje takšnega znanja v evropski družbi. Na pomembnost znanja za razvoj digitalne družbe v generacijah prihodnosti opozarja predvsem gospodarstvo. Na vrhu gospodarstva leta 2016 je bila sprejeta DigitAgenda 2016, v njej je 30 priporočil, s katerimi naj bi se zaradi digitalizacije v gospodarstvu zvečala povprečna produktivnost do leta 2025 za 3 %. Poleg tega naj bi se ustvarilo še 10 000 novih digitalnih delovnih mest. Eno temeljnih priporočil opozarja na pomanjkanje ustreznega znanja s področja računalništva in informatike, saj bo do leta 2020 90 % delovnih mest potrebovalo poznavanje informacijsko-komunikacijske tehnologije.13 Digitalna pismenost je eno od osmih področij kompetenc, ki sestavljajo Evropski okvir ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. V kompetencah je poudarjeno, da ljudje potrebujejo ustrezen nabor spretnosti in kompetenc, da bi dosegli ali obdržali sedanjo raven življenjskega standarda, podpirali visoko stopnjo zaposljivosti in spodbujali socialno kohezijo v luči družbe prihodnosti in sveta dela. Razvoj digitalnih kompetenc pa je posebno poudarjen kot zelo pomemben temelj za spodbujanje razvoja drugih kompetenc. Novi program spretnosti in znanj za Evropo svari, da »zaradi hitre digitalne preobrazbe gospodarstva danes skoraj vsa delovna mesta zahtevajo neko raven digitalne pismenosti, enako pa velja tudi za udeležbo v širši družbi«(str. 7). Spreminjajo se poslovni modeli, robotizacija in umetna inteligenca izpodrivata rutinska delovna mesta, vse bolj se dostopa do različnih e-storitev in vse več se jih uporablja, to pa zahteva zadostno digitalno pismenost uporabnikov, izvajalcev in javne uprave. Povečuje se povpraševanje po strokovnjakih digitalne tehnologije, toda v Evropi je digitalna pismenost nezadostna na vseh ravneh. Skoraj polovica prebivalstva Evropske unije ima pomanjkljivo temeljno digitalno znanje, približno 20 % ljudi pa je digitalno nepismenih. Države članice, podjetja in posamezniki se morajo spopasti z izzivom in povečati naložbe v digitalno opismenjevanje (s kodiranjem/računalništvom vred) v celotnem spektru izobraževanja in usposabljanja.14 V novi Resoluciji Sveta o novem evropskem programu za izobraževanje odraslih 2021–203015 je poudarjeno, da so zaradi učinkov demografskih sprememb ter dvojnega prehoda (zelenega in digitalnega) potrebni novi pristopi, s katerimi bi spodbudili vključenost odraslih – tudi tistih, ki jih učne dejavnosti ne zanimajo toliko, in starostne skupine nad 65 let, v izobraževanje, da bi podprli njihovo polno integracijo in udeležbo v družbi. Dvojni prehod zahteva od vseh generacij razvoj potrebnih zelenih in digitalnih znanj in spretnosti (boljšo digitalno medijsko pismenost in okoljsko zavest) za proaktivno delo in življenje v digitalnem okolju. Digitalno (mešano, hibridno itn.) učenje zahteva tudi strokovni razvoj izobraževalcev in mentorjev odraslih pa tudi podporo za uporabo digitalnih orodij in prilagajanje učnega gradiva, pristopov in sredstev. Pričakuje se, da bo dodatna podpora za odpiranje učnih okolij pospešila digitalno preobrazbo ali izboljšala sedanjo infrastrukturo, na primer s spodbujanjem vključujočih, digitalnih in trajnostnih družb ter delovnih mest, povezanih z učenjem. 13 DigitAgenda 2016: 30 priporočil za nova delovna mesta, dostopno na: https://vrhgospodarstva.gzs.si/vsebine/DigitAgenda-2016. 14 Novi program spretnosti in znanj za Evropo, 2016, Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM 2016 381 final, 10. 6. 2016), str. 7. 15 Resolucija Sveta o novem evropskem programu za izobraževanje odraslih 2021–2030 (2021/C 504/02), dostopno na: https:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32021G1214(01)&from=SL . 9 V Sloveniji se z izzivi pri razvoju digitalnih kompetenc srečujemo v zadnjem desetletju, ki je na področju digitalnih tehnologij še posebno ekspanzivno. Za Slovenijo je izziv še toliko večji, saj prinaša podaljševanje življenjske dobe, ki je izid družbenega in gospodarskega razvoja ter napredka, tudi pomembne spremembe v starostni strukturi prebivalstva. V Strategiji dolgožive družbe16 je problem razvoja digitalnih kompetenc prebivalstva postavljen v kontekst starajoče se družbe. Poudarjeno je, da bodo »prilagoditve demografskim spremembam potekale v dinamičnem okolju, ki se s tehnološkim razvojem hitro spreminja in preoblikuje. Vedno hitrejša in intenzivnejša integracija digitalnih in tehnoloških rešitev na vseh področjih namreč korenito spreminja okolje, v katerem bivamo in delujemo. Tehnološki napredek z novimi proizvodi in storitvami prinaša nove rešitve, ki v kontekstu dolgožive družbe izboljšujejo možnosti predvsem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, transporta in bivanja. Digitalizacija in razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij prinašata tudi nove poklice (nekateri stari pa izginjajo) ter spreminjata način informiranja in komuniciranja. Zato bosta nujna prilagoditev sistemov izobraževanja in krepitev vseživljenjskega učenja ter usposabljanja.« (Str. 6) Strategija razvoja Slovenije do 203017 postavlja v srce razvoja učenje za vse življenje. Med razvojnimi cilji zavzemajo pomembno mesto znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo. Posebej je poudarjeno, da »z razvijanjem znanja in spretnosti za življenje in delo, z izboljšanjem bralne, matematične, digitalne in finančne pismenosti, s spodbujanjem globalnega učenja in mednarodne vpetosti ter opolnomočenjem prebivalcev za uporabo najnovejših tehnologij in s tem zmanjševanjem digitalne vrzeli« (str. 26). V predlogu nove Resolucije nacionalnega programa izobraževanja odraslih 2022–2030 se na več mestih poudarjajo izzivi in potrebni ukrepi, ki jih je prinesla pandemija covida-19. Med izzivi tehnološkega razvoja, ki bodo vplivali na izobraževanje odraslih in temeljijo na zviševanju digitalnih kompetenc odraslih, so še posebno poudarjeni tile: naraščanje potreb po dodatnem usposabljanju in stalnem posodabljanju znanja na vseh področjih in dejavnostih (izginjanje nekaterih poklicev in nadomeščanje z novimi, ki zahtevajo drugačno usposobljenost; z novo paradigmo razvoja so povezane tudi nove storitve); zagotavljanje drugačnih metod učenja, ki so učinkovitejše od tradicionalnih; spreminjanje dostopnosti do znanja (izobraževalne organizacije in učitelji niso več edini vir znanja; znanje, pridobljeno v novih učnih okoljih, zahteva drugačna merila in postopke za vrednotenje že pridobljenega znanja); z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije se bodo povečale možnosti sodobnih oblik učenja, to pa spreminja vlogo strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih. V Načrtu za okrevanje in odpornost18 je poudarjeno, da je obdobje pandemije covid-19 še posebno opozorilo na pomen in vlogo digitalne preobrazbe, zato Slovenija v okviru NOO načrtuje vrsto ukrepov na tem področju. Načrt za okrevanje in odpornost področje digitalnega prehoda neposredno podpira v dveh komponentah (digitalna preobrazba gospodarstva ter javni sektor in javna uprava), pri drugih pa je digitalizacija predvidena kot orodje za učinkovitejše in uspešnejše doseganje ciljev reform in naložb posameznega sektorja. Ukrepi za digitalizacijo bodo pomembno podprli ukrepe na področjih trga dela, nizkoogljičnega gospodarstva, zelenega prehoda, 16 Strategija dolgožive družbe, dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_ dolgozive_druzbe/Strategija_dolgozive_druzbe.pdf , pridobljeno decembra 2021. 17 Strategija razvoja Slovenije do 2030, dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja- Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf . 18 Evropska Komisija je 1. julija 2021 pozitivno ocenila slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), povzetek NOO, dostopno na: https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/rrf/povzetek-noo_08_07_2021_cistopis-1.pdf, pridobljeno decembra 2021. 10 9 zagotavljanja dolgotrajne oskrbe in zdravstva. Pri zadnjem je med drugim načrtovan tudi celoten sklop ukrepov za digitalno preobrazbo sektorja (strategija digitalizacije, telemedicina, vseživljenjska elektronska evidenca pacienta, poenotenje podatkovnih modelov, orodja za prepoznavanje govora, informacijska podpora za dispečersko službo). Glede izrabe razvojnega potenciala digitalizacije so med pomembnejšimi področji podpore vlaganja v okviru komponent za raziskave in razvoj ter krepitev kompetenc. Za zvišanje digitalnih spretnosti in znanj se načrtuje celosten sklop ukrepov, s katerim bodo v Sloveniji postavljeni temelji za reševanje izziva nezadostne digitalne pismenosti šolajoče se mladine, strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter ostalih odraslih. V ta namen bo postavljen podporni ekosistem za trajno in kakovostno digitalno izobraževanje, v njem bomo med drugim krepili digitalne kompetence učečih se in pedagoškega osebja. Prenovljeni bodo temeljni programski dokumenti na področju vzgoje in izobraževanja, vanje pa ustrezno uvrščene digitalne kompetence in temeljna znanja računalništva in informatike. Na tem področju se bodo usposabljali tudi strokovni sodelavci v vzgoji in izobraževanju. Ob iztekanju strategije Digitalna Slovenija 2020 se je začela pripravljati nova strategija razvoja informacijske družbe, Digitalna Slovenija 2030, ki bo podrobneje določila strateške usmeritve digitalizacije družbe za prihodnje obdobje. V postopku priprave prihajajoče strategije je bil v začetku leta 2020 izhodiščno pripravljen pregled uresničevanja ciljev iztekajoče se strategije. Splošna ugotovitev je bila, da je prišlo do padca uvrstitve Slovenije na področju meritev Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe19 (angl. Digital economy in Society index – DESI20), kjer se je splošna uvrstitev v letih od 2014 do 2019 izboljšala za štiri mesta, vendar pa je Slovenija stagnirala na področju človeškega kapitala nazadovala pri uporabi interneta in integraciji digitalne tehnologije. Največji napredek izkazuje naša država v digitalnih javnih storitvah. Na podlagi teh ocen se je predlagalo, da se področje nadalje ureja sistemsko in sistematično, saj eno področje vpliva na druga in nasprotno. Krovni cilj strategije Digitalna Slovenija 2030 je izboljšanje uvrstitve Slovenije po metodologiji Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Digitalna Slovenija 2030 bi naslovila tale prednostna področja: digitalna vključenost, digitalne javne storitve, gigabitna povezljivost, pametna digitalna preobrazba v družbo 5.0 (podatki, umetna inteligenca, IoT) in kibernetska varnost. Dodatno bo strategija zajemala tudi povezane vsebine, na primer podporno okolje, digitalne pravice, boljšo zakonodajo, inovativnost in predlog modela upravljanja tega področja v Sloveniji. KJE SE KAŽEJO PROBLEMI V SLOVENIJI? Podatki o digitalni pismenosti odraslih iz različnih virov kažejo, da Slovenija na tem področju zaostaja v primerjavi z razvitimi državami sveta. Še vedno so aktualni podatki o lastni oceni stopnje digitalne pismenosti v Sloveniji, ki jih je zbiral Statistični urad RS v sklopu raziskave E-veščine in digitalna ekonomija leta 2016. Digitalno pismenost sestavljajo štiri skupine e-veščin: informacijske, komunikacijske, veščine za reševanje problemov in veščine za uporabo programske opreme. Zelo dobro jih obvlada oseba, ki uporablja veščine iz vseh štirih skupin, osnovno, kdor uporablja osnovne e-veščine iz vsake skupine, pomanjkljivo, kdor ne obvlada nobene e-veščine iz najmanj ene in največ treh skupin, brez e-veščin pa je oseba, ki v zadnjih treh mesecih ali še nikoli ni izpeljala nobene aktivnosti iz nobene skupine oziroma ni uporabljala interneta. Največ oseb, starih od 16 do 74 let, ki imajo verjetneje pomanjkljive digitalne spretnosti ali so brez njih, je po 19 DESI je kompozitni indeks, ki povzema pomembne indikatorje doseganja digitalnega napredka in spremlja razvoj držav članic Evropske unije na področju digitalne konkurenčnosti. 20 Indeks digitalne ekonomije in družbe Slovenija 2019, Evropska komisija. Dostopno na: https://ec.europa.eu/digital-single- market/en/news/digital-economy-and-society-index-desi-2019. 11 podatkih SURS za leto 2015 med: osebami, starejšimi od 45 let, še posebno med starejšimi od 55 let, osebami z nižjo stopnjo izobrazbe, še zlasti tistimi z največ osnovnošolsko, nižje izobraženimi ženskami, brezposelnimi in zaposlenimi na delovnih mestih, ki zahtevajo znanje in veščine za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Leta 2017 je bilo stanje na področju e-veščin takole: brez e-veščin je bilo 22 % oseb, starih od 16 do 74 let (v EU-28: 17 %), 26 % brezposelnih (v EU-28: 23 %), 56 % upokojencev in drugih neaktivnih oseb (v EU-28: 42 %). Poleg tega 57 % oseb, starih od 66 do 74 let, še nikoli ni uporabljala interneta. Novejši podatki Eurostata21 o različnih vidikih digitalnih spretnostih v članicah Evropske unije za odrasle kažejo, da se je leta 2021 Slovenija po digitalnih spretnostih prebivalcev, starih od 16 do 74 let, umestila nekje na sredino držav članic Evropske unije, vendar pa zelo zaostaja za najboljšimi. Podrobnejši pogled na podatke znova razkrije, da so odrasli v Sloveniji zmožni izvajati osnovna opravila z digitalno tehnologijo in se uvrščajo nad povprečje Evropske unije. Pri nekoliko zahtevnejših opravilih pa se z uporabo digitalne tehnologije uvrščamo pod povprečje držav Evropske unije (npr. uporaba programske opreme za preglednice, napredne funkcije programske opreme za preglednice za organizacijo, analizo, urejanje fotografij, video- ali zvočnih datotek). Najbolj celostna raziskava s področja spretnosti odraslih je raziskava PIAAC, v njej se je pokazalo, da ima približno eden od štirih odraslih v Sloveniji nižje besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov. Okrog 18,4 % odraslih v Sloveniji (v primerjavi s 14,6 % vseh odraslih v sodelujočih državah) je izjavilo, da nimajo nobenih poprejšnjih izkušenj z računalniki oziroma da nimajo osnovnih računalniških znanj; okrog 49,2 % jih je doseglo rezultate na prvi ravni ali pod njo pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (v primerjavi s povprečjem OECD, ki je 42,9 %). Na tej ravni so odrasli sposobni uporabljati le splošno razširjene in znane tehnološke aplikacije, kot so e-pošta in spletni brskalniki, ter reševati probleme, ki zajemajo malo korakov, preprosto sklepanje in malo ali nič navigacije med različnimi aplikacijami. Okrog 6,3 % odraslih v Sloveniji (povprečje v državah OECD je 9,6 %) se ni odločilo za računalniško testiranje. Analiza rezultatov dosežkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC v Sloveniji na področju spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih nam pove, da je med odraslimi, starejšimi od 45 let oziroma starejšimi od 50 let, največ takšnih, ki imajo nizke spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih ali pa so verjetneje brez njih. Raziskava kaže tudi na nižje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih pri odraslih, ki so predčasno upokojeni ali že upokojeni, kar je morda povezano tudi z dosežki ravni spretnosti, ko je vključena spremenljivka starosti. Spremenljivka starosti je sicer z ravnijo spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih obratno sorazmerna – starejši kot je posameznik, večja je verjetnost, da bo imel nižje ravni spretnosti. Glede na stopnjo izobrazbe izkazujejo najnižje ravni spretnosti odrasli s stopnjo izobrazbe, nižjo od srednješolske, oziroma tisti, ki imajo nižjo poklicno izobrazbo ali so brez formalne izobrazbe. Zadnji se verjetneje tudi zaposlujejo na enostavnejših delovnih mestih (ali v domačem gospodinjstvu) in imajo nižji osebni bruto dohodek, vse to pa se lahko pomembno povezuje z ravnijo spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Med odraslimi z nižjimi rezultati pri merjenju digitalnih spretnosti so v Sloveniji tudi skupine odraslih s poklici za neindustrijske načine dela, kmetovalci, gozdarji, ribiči in lovci ter upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci. Nadaljnji izsledki raziskave na področju Slovenije kažejo, da dosegajo nižje ravni spretnosti odrasli, ki za svoje delo niso prejeli plačila (bodisi zadnje leto ali zadnjih petih letih do raziskave); mednje lahko prištevamo tudi skupino brezposelnih odraslih. 21 EUROSTAT, dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/digital-economy-and-society/data/database, pridobljeno decembra 2021 . 12 Glede na podatek, kdaj je odrasli prejel zadnje plačilo za svoje delo, lahko sklepamo, da je med odraslimi z najnižjimi ravnmi spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih oziroma med tistimi, ki nalog s področja reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih niso reševali, verjetneje večji odstotek dolgotrajno brezposelnih. Pomemben podatek za Slovenijo je, da otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe na splošno izražajo nižje ravni spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih kot njihovi vrstniki. O vzročni medsebojni povezanosti posameznih spremenljivk iz teh podatkov sicer ne moremo ničesar z gotovostjo trditi. Prav tako ne moremo trditi, ali je dosežena raven digitalnih spretnosti odraslega vzrok ali posledica za pripadanje določeni kategoriji v posameznih skupinah izbranih spremenljivk (Dolničar v Javrh, 2018, str. 181–197). 3 Ciljna skupina Ciljno skupino v programu Digitalna pismenost za odrasle predstavljajo vsi odrasli, ki želijo ne glede na doseženo izobrazbo, starost in delovni položaj pridobiti novo znanje in razvijati temeljne zmožnosti razumevanja in delovanja (ravnanja) v digitalnem svetu, v skladu s svojimi potrebami in zmožnostmi. Pri tem so temeljna računalniška znanja, kot so uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj osnove, ki omogočajo spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Od udeležencev izobraževalnega programa se ob vstopu v program Digitalna pismenost za odrasle pričakuje, da so že računalniško pismeni, to so lahko dosegli tudi z uspešno dokončanim programom Računalniška pismenost za odrasle ali pa so osnovno znanje in spretnosti pridobili med šolanjem (velja za mlajše odrasle). V večjem obsegu se bodo programa Digitalna pismenost za odrasle udeleževale tele skupine odraslih: ⊲ odrasli, ki so že osnovni uporabniki digitalnih naprav in potrebujejo pomoč pri pridobivanju uporabnega znanja in spretnosti o digitalnih tehnologijah in napravah za potrebe dela; ⊲ odrasli, ki želijo za osebne potrebe in potrebe vključevanja v družbo samostojno uporabljati digitalne tehnologije, na primer e-storitve javne uprave pa tudi socialne, zdravstvene, kulturne, izobraževalne in druge storitve; ⊲ starejši odrasli, ki niso motivirani za uporabo ali jih je iz različnih razlogov strah uporabljati digitalne tehnologije; ⊲ odrasli s posebnim s potrebami, ki zaradi različnih oviranosti niso spremljali razvoj digitalnih tehnologij; ⊲ odrasli, ki jih nižje ravni izobrazbe in nižje razvite temeljne spretnosti ne glede na pridobljeno stopnjo izobrazbe ovirajo, da bi postali kritični in samostojni uporabniki digitalnih tehnologij in storitev. 4 Cilji izobraževalnega programa Cilj programa je, da odrasle naučimo uporabe digitalnih tehnologij, komunikacijskih orodij in omrežij za pridobivanje in kritično vrednotenje informacij, sporazumevanje z drugimi in izvajanje praktičnih nalog. Pri tem pa tehnološko bogato okolje predstavlja novo okolje za učenje in poučevanje odraslih, ki obsega izpeljevanje nalog in uporabo strategij za reševanje problemov v digitalnem okolju. Splošni cilj programa je spoznavanje možnosti ter usposabljanje za uporabo digitalnih tehnologij 13 za vsakodnevne potrebe pri življenju in delu, kar lahko obsega na primer delo, učenje, zabavo, druženje, nakupovanje in dostop do najrazličnejših javnih storitev, od zdravstvenih storitev do kulture ipd. Zato cilji izobraževalnega programa obsegajo tudi krepitev temeljne zmožnosti učenje učenja. V povezavi z razvijanjem temeljnih zmožnosti digitalna pismenost in učenje učenja se smiselno vključujejo in krepijo tudi temeljne (osnovne) spretnosti branja, pisanja in računanja. Splošni programski cilji: Na splošni ravni se v programu razvija temeljna zmožnost (kompetenca) digitalna pismenost s krepitvijo znanja in spretnosti ter tudi odnosa oziroma motivacije odraslih udeležencev na tehle področjih: pisarniški programi in odprtokodne rešitve, nameščanje in uporaba mobilnih in računalniških aplikacij, oblačne storitve, varna raba spleta oziroma internetnih storitev z vidika varovanja zasebnosti, razvoj umetne inteligence in spremljanje pričakovanj v prihodnosti, storitve robotizacije in digitalizacije družbe, digitalno socialno okolje ter osnove digitalnega ustvarjanja in programiranja. Ko si udeleženec pridobi znanje in spretnosti (z razvojem odnosa in motivacije) na navedenih področjih, na področju DIGITALNE PISMENOSTI: ⊲ samostojno uporablja orodja informacijske tehnologije; ⊲ pozna in uporablja različne informacijske vire; ⊲ kultivira svoje potrebe po informiranosti; ⊲ razvija strategije iskanja, uporabe in vrednotenja informacij ter njihove varne rabe; ⊲ razvija zmožnosti za ovrednotenje informacije in kritični odnos do nje; ⊲ pridobiva znanje o standardih komuniciranja v e-okolju; ⊲ razvija splošno poučenost o pomenu sodobne digitalne pismenosti za odraslega, ne glede na starost in izobrazbo; ⊲ pridobiva vpogled in se seznanja s temeljnimi in najnovejšimi trendi na področju umetne inteligence, robotizacije in digitalizacije družbe; ⊲ razvija zavedanje o njihovem pomenu in možnostih v vsakdanjem življenju posameznika in družbe oziroma okolja, ki ga obdaja; ⊲ ob praktični uporabi novega znanja in spretnosti obenem krepi temeljne spretnosti branja, pisanja in računanja. Ko si pridobi znanje in spretnosti (z razvojem odnosa in motivacije) DIGITALNE PISMENOSTI, udeleženec napreduje tudi področju UČENJE UČENJA, pri tem: 22 ⊲ doživlja sebe tudi kot učenca; ⊲ svoj osebni napredek povezuje tudi z učenjem in razume pomembnost te kompetence za življenjsko uspešnost; ⊲ določi učne cilje in poti, kako jih bo dosegel, pridobil nova znanja in okrepil že pridobljena; ⊲ se zaveda rezultatov svojega učenja; ⊲ uporablja naučeno v novih položajih; ⊲ razvija splošno poučenost o procesih učenja, pomnjenja, motivacije, koncentracije ipd.; ⊲ krepi tudi temeljne spretnosti branja in pisanja ter računanja, ki so podlaga za uspešno učenje novih stvari. Temeljna zmožnost učenje učenja je v programu manj poudarjena, odrasli udeleženci jo krepijo v povezavi z učenjem digitalne pismenosti. 22 Znanje in spretnosti za temeljno zmožnost učenje učenja so vzeti iz Knjižice z opisniki Učenje učenja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 14 V povezani s krepitvijo temeljne zmožnosti DIGITALNA PISMENOST udeleženec napreduje tudi na področju BRANJA in PISANJA ter RAČUNANJA, pri tem uporablja pisarniške programe in druge aplikacije, na primer pri: ⊲ branju različno zahtevnih uradnih in neuradnih besedil ter umetnostnih besedil, ⊲ branju za učenje, ⊲ kritičnem branju zahtevnejših besedil, ⊲ uporabi jezikovnih priročnikov, ⊲ pisanju različnih uradnih in neuradnih besedil ter dopisov za različne namene, ⊲ pisanju za osebne vsakdanje potrebe, ⊲ izpolnjevanju obrazcev, ⊲ pisanju kratkih osebnih (tudi avtorskih) besedil, ⊲ dopisovanju po e-pošti, ⊲ pisanju vsebin s strokovno vsebino. Udeleženec napreduje na področju RAČUNANJA, na primer pri: ⊲ uporabi osnovnih štirih računskih operacij, ⊲ računanju z odstotki, ⊲ odčitavanju preglednic in grafičnih prikazov podatkov, ⊲ oblikovanju grafičnih prikazov podatkov, ⊲ razumevanju odnosov med količinami in deli celote, ⊲ računanju s količinami in deli celote. Temeljne spretnosti branja, pisanja in spretnosti računanja odrasli udeleženci krepijo, ko pridobivajo znanje in spretnosti ter napredujejo v zmožnosti digitalna pismenost.23 Raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo v programu Digitalna pismenost za odrasle (DPO), je primerljiva s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK). Temeljna zmožnost digitalna pismenost se v programu razvija (oziroma je opredeljena) na dveh ravneh zahtevnosti: na minimalni in optimalni ravni. S tem sta postavljeni dve referenčni točki razvoja temeljne zmožnosti, ki predstavljata izhodišče, s katerim je začrtana pot razvoja temeljne zmožnosti. Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni temelj, ki odraslemu omogoča poznavanje in osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov za delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito možnost, da se odrasli samostojno, samozavestno in uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo digitalno pismenost. To pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o najnovejših dogajanjih na področju umetne inteligence in trendih na področju robotizacije vsakdanjega življenja ter pozna osnove programiranja v izbranem programskem jeziku. To izhodišče se ujema z opisniki Slovenskega ogrodja kvalifikacij do pete ravni . 23 Opisniki za računanje so vzeti iz knjižic z opisniki Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ter Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 15 9 5 Katalog znanja ali vsebina programa 5.1. Struktura in vsebinska zasnova programa Program Digitalna pismenost za odrasle sestavlja osem modulov, ki izhajajo iz najpomembnejših vsebinskih področij in zmožnosti digitalne pismenosti, kot je opredeljena v namenu in splošnih ciljih programa. Moduli so v program umeščeni v obvezni del, ki je določen s programom, in odprti del, ki ga določi izvajalec programa v sodelovanju z lokalnim okoljem. Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa izvajalec programa opredeli v izvedbenem načrtovanju programa in ga prilagodi posebnostim ter potrebam ciljne skupine. Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa. V obvezni del programa sodijo tile moduli: ⊲ Pisarniški programi in odprtokodne rešitve, ⊲ Mobilne in računalniške aplikacije, ⊲ Oblačne storitve, ⊲ Varna raba spleta oziroma spletnih storitev in digitalnih tehnologij, ⊲ Digitalno socialno okolje, ⊲ Dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti, ⊲ Robotizacija in digitalizacija družbe, ⊲ Digitalno ustvarjanje in programiranje. P R O G R A M S K A E N O T A P R I P O R O Č E N O P R I P O R O Č E N O T R A J A N J E V U R A H – T R A J A N J E V P R E D A V A N J A U R A H – V A J E A – Obvezni del programa 1 Pisarniški programi in odprtokodne rešitve 0,5 3 Operacijski sistemi 2 Pisarniška orodja 2 Mobilne in računalniške aplikacije 0,5 3 Operacijski sistemi Aplikacije za varno uporabo mobilnih naprav 1 Namestitve, posodabljanje in odstranjevanje aplikacij 0,5 Shranjevanje in prenos podatkov v digitalnem okolju 1 3 Oblačne storitve 0,5 2 Postavitev dostopa do oblaka Prenos podatkov v oblak 0,5 Skupna raba podatkov v oblaku 0,5 Uporaba računalniškega oblaka za namene varnostne kopije 0,5 podatkov 16 4 Varna raba spleta oziroma internetnih storitev (varstvo zasebnosti) 1 6 in digitalnih tehnologij Preživetvene strategije v digitalni pokrajini Samozaščitno ravnanje 1 Varnost 2 Zasebnost 1 Spletno nakupovanje in prodaja 1 Zasvojenost in preprečevanje zasvojenosti 2 Prepoznavanje lažnih novic (angl. fake news) 1,5 Kriptovaluta in druga plačilna sredstva, ki se uporabljajo v digitalni 1 pokrajini Digitalni odtis 0,5 Varnost zdravja 0,5 5 Dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti 0,5 1 Kratek pregled dosedanjega razvoja umetne inteligence Navidezna resničnost 1 Obogatena resničnost 0,5 Nosljive naprave (očala, čelada, rokavice, eksoskelet itn.) 0,5 Bionika 0,5 6 Robotizacija in digitalizacija družbe 0,5 2 Digitalni izzivi v izobraževalnem sistemu Bančni, parkirni, prodajni in drugi avtomati za vsakdanjo rabo 0,5 Uporaba e-storitev 2 Domači roboti, upravljanje in programiranje teh 0,5 Industrijski roboti 1 Internet stvari (IoT) v navezi z oblačnimi storitvami 1 Vpliv digitalnih tehnologij na okolje 1 7 Digitalno socialno okolje 1 3 Tipi in nameni digitalnih socialnih okolij Zaščita digitalne identitete 1 Netetika 1 Digitalna oporoka – zapuščina 0,5 8 Digitalno ustvarjanje in programiranje 4 4 Ustvarjanje vsebin v digitalnem okolju Obdelava vsebin 2 2 Uvod v programiranje 8 8 Skupaj A 46 34 B – Izbirni del programa Skupaj B 0 0 C –- Odprti del programa Odprti del programa določi izvajalec. 15 5 Skupaj C 15 5 Trajanje programa skupaj 61 39 17 5.2. Katalog znanja 5.2.1. Modul Pisarniški programi in odprtokodne rešitve Trajanje: 5 ur. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: operacijski sistemi in pisarniška orodja. Kompetence: samostojno nameščanje, uporaba, nadgrajevanje različnih OS na različnih napravah; samostojno nameščanje, uporaba in odstranjevanje pisarniških programov. (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: Namesti OS na izbrano napravo. OPERACIJSKI SISTEMI Poišče in namesti ustrezne gonilnike za izbrano napravo. Pozna in zna našteti različne Poišče in namesti popravke in nadgradnje izbranega OS. operacijske sisteme. Ustrezno dokumentira postopke. Pozna razliko med različnimi Ugotovi in odpravi napake pri delovanju OS. OS ter pozna prednosti in Ugotovi in odpravi napake pri delovanju naprav, ki so priključene na računalnik. slabosti posameznega OS. Redno spremlja razvoj OS. Pozna in zna našteti naloge Redno spremlja strokovno literaturo in periodiko. OS. Pozna in razume pomen rednih nadgradenj OS in druge programske opreme. B. Vsebinski sklop: (Pisarniška orodja uporablja na napredni ravni.) PISARNIŠKA ORODJA Urejevalnik besedil Pozna in zna našteti vrste Zna vstaviti preglednico in iz podatkov v preglednici izdelati grafikon. Oba elementa orodij, ki jih vsebuje klasični oblikuje. pisarniški paket: urejevalnik Zna vstaviti sprotne, končne in opombe pod črto. besedil, preglednic, Zna vstaviti in urediti grafike in slike. predstavitev, podatkovnih Vstavljenim elementom zna dodati napise. baz, poštnega odjemalca. Zna izdelati različna kazala (kazalo vsebine, kazalo preglednic, kazalo slik itn.). Pozna osnovne funkcije posameznega orodja in Urejevalnik preglednic zna se odločiti, katero od Zna uporabljati različne vrste sklicev. njih uporabiti za rešitev Uporablja vgrajene funkcije. zastavljene naloge. Zna uporabljati orodja iz nabora analize Kaj-če. Zna uporabljati različne načine filtriranja podatkov. Zna izdelati in uporabljati vrtilno tabelo. Zna uporabljati različne v program vgrajene funkcije. Zna posneti in urediti makroukaze. Zna pripraviti in shraniti predloge delovnega zvezka. Urejevalnik podatkovnih baz: Zna načrtovati, izdelati in povezovati različne podatkovne tabele. Zna izdelati različne poizvedbe. Zna izdelati različne obrazce in vnosne maske. Zna izdelati različna poročila. Zna uvažati in izvažati podatke iz različnih orodij podatkovnih zbirk in vanje. Urejevalnik predstavitev Zna izdelati elektronske prosojnice in vanje pravilno umestiti ustrezne vsebine. Za prehode med prosojnicami uporabi vgrajene prehode, v sklopu ene prosojnice pa zna določiti animacije. Zna spremeniti matrico diapozitiva. Na spletu zna poiskati ustrezno oblikovno predlogo (template) za svojo predstavitev, jo prenesti na svoj računalnik in uporabiti. Poštni odjemalec: Zna dodati uporabnika. Zna nastaviti različne strežnike za dohodno in odhodno pošto. Zna ustvariti skupine prejemnikov. Zna ustvariti in uporabljati pravila za razvrščanje prejetih sporočil. Zna uporabljati spletno različico poštnega odjemalca. 18 5.2.2. Modul Mobilne in računalniške aplikacije Trajanje: 6 ur. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: operacijski sistemi za mobilne naprave, aplikacije za varno rabo mobilnih naprav, namestitev, posodabljanje in odstranjevanje aplikacij ter shranjevanje in prenos podatkov v digitalnem okolju. Kompetence: poznavanje posebnosti operacijskih sistemov mobilnih naprav; samostojno nameščanje programov za varno rabo mobilnih naprav; samostojno nameščanje, posodabljanje in odstranjevanje aplikacij; obvladovanje shranjevanja in prenosa podatkov v digitalnem okolju. (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: OPERACIJSKI SISTEMI ZA MOBILNE Zna ponastaviti napravo na tovarniške nastavitve. NAPRAVE Redno preverja in nadgrajuje operacijski sistem s popravki Razume načine delovanja različnih operacijskih sistemov in priporočenimi nadgradnjami. za mobilne naprave, Android, iOS, Windows mobile, Pozna postopke, kako ravnati v primeru kraje ali izgube Symbian, Blackberry itn. mobilne naprave . B. Vsebinski sklop: APLIKACIJE ZA VARNO RABO Zna poiskati in namestiti ustrezne aplikacije za zaščito MOBILNIH NAPRAV mobilnih naprav pred vsiljivci. Razume pomen varnosti uporabnikov mobilnih naprav. Zna namestiti in nastaviti delovanje požarnega zidu. C. Vsebinski sklop: NAMESTITEV, POSODABLJANJE IN Zna poiskati, plačati in namestiti aplikacijo ODSTRANJEVANJE APLIKACIJ Zna poiskati in namestiti brezplačno aplikacijo. Pozna razliko med brezplačnimi in plačljivimi aplikacijami. Zna nadgraditi že nameščene aplikacije. Razume, da je treba imeti račun za nakupe mobilnih Zna odstraniti nameščene aplikacije. aplikacij. Ustvari račun za nakupe mobilnih aplikacij. Razume pomen uporabe varnih plačilnih instrumentov za Uporablja varne načine plačevanja nakupov mobilnih nakup mobilnih aplikacij. aplikacij. Č. Vsebinski sklop: SHRANJEVANJE IN PRENOS Obvlada in uporablja različne načine povezovanje naprav PODATKOV V DIGITALNEM OKOLJU in prenos podatkov med njimi z uporabo ožičenega ali Podatke zna shraniti na različne pomnilne enote (trdi disk, brezžičnega omrežja (Wi-Fi, Bluetooth). optične nosilce, ključ USB). Pozna lastnosti shranjevanja podatkov v računalniški Pozna in uporablja spletne storitve za prenos podatkov oblak . med napravami . Uporablja ustrezne varnostne protokole. 5.2.3. Modul Oblačne storitve Trajanje: 4 ure. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: vzpostavitev dostopa do oblaka, prenos podatkov v oblak, skupna raba podatkov v oblaku in uporaba računalniškega oblaka za namene varnostne kopije podatkov . Kompetence: vzpostavljanje povezave z oblakom brez pomoči; samostojna uporaba hrambe podatkov v oblaku; samostojna sinhronizacija različnih mobilnih naprav z oblakom. (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: VZPOSTAVITEV DOSTOPA DO Pri enem od ponudnikov oblačnih storitev ustvari račun. OBLAKA Zna nastaviti uporabniške lastnosti oblačnih storitev. Pozna pomen in namen računalništva v oblaku. Opredeli možnosti uporabe oblačnih storitev (IaaS, SaaS, PaaS, STaaS, DaaS, xaaS). 19 9 Z N A N J E S P R E T N O S T I B. Vsebinski sklop: PRENOS PODATKOV V OBLAK Zna različne oblike podatkov (slike, video, dokumente itn.) Pozna namizne in spletne možnosti za prenos podatkov varno in zanesljivo prenesti v oblak. v oblak . Zna urejati vsebinske sklope (mape) in nastaviti zasebnost map . C. Vsebinski sklop: SKUPNA RABA PODATKOV V OBLAKU Datoteko s poljubno vsebino da v skupno rabo z Razloži prednosti skupne rabe podatkov v oblaku. izvajalcem in drugimi udeleženci izobraževanja. Pozna načine skupne rabe pri posameznih ponudnikih Spremeni raven dostopa do datoteke v skupni rabi. oblačnih storitev. Č. Vsebinski sklop: UPORABA RAČUNALNIŠKEGA Uporablja orodja za izdelavo varnostne kopije podatkov OBLAKA ZA NAMENE VARNOSTNE KOPIJE PODATKOV v oblak . Pozna orodja za izdelavo varnostne kopije podatkov v Aktivira orodja za sinhronizacijo podatkov med lokalno oblak . napravo in oblakom . Pri procesu sinhronizacije zna poskrbeti za integriteto podatkov v oblaku. 5.2.4. Modul Varna raba spleta oziroma internetnih storitev in digitalnih vsebin Trajanje: 17 ur. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: samozaščitno ravnanje, varnost, zasebnost, spletno nakupovanje in prodaja, zasvojenosti in preprečevanje zasvojenosti, prepoznavanje lažnih novic (angl. fake news), digitalni odtis, kriptovaluta in druga plačilna sredstva, ki se uporabljajo v digitalni pokrajini ter varnost zdravja. Kompetence: razumevanje pomena varnosti osebnih podatkov; uporaba kriptografskih metod za varovanje osebnih podatkov; samostojno varno nakupovanje in prodaja po spletu; prepoznavanje lažnih novic (angl. fake news), spletnega ribarjenja (angl. phising) in potegavščin (angl. hoax); zavarovanje pred nevarnostmi s spleta. (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: SAMOZAŠČITNO RAVNANJE Pozna morebitne nevarnosti pri pošiljanju osebnih Odgovorno uporablja družbena omrežja in pozna načine podatkov, objavljanja podatkov in fotografij, odgovarjanja za zaščito osebnih podatkov na teh omrežjih. na sporočila neznanih pošiljateljev, upravljanja gesel. Zna prepoznati prevare (angl. hoax) in lažna sporočila. B. Vsebinski sklop: VARNOST Uporablja različne sisteme preverjanja identitete Razume pomen uporabniških imen in gesel. uporabnika (uporabniško ime in geslo, Captcha ‒ Razume izraz pravica do dostopa in ve, zakaj so pravice Completely Automated Public Turing Computers and dostopa pomembne . Humans Apart). Pozna nevarnosti, ki nanj prežijo pri uporabi svetovnega Zna omejiti dostop deljenih dokumentov. spleta . Zna prepoznati lažne uporabnike oziroma pozna načine preverjanje identitete (Boti). C. Vsebinski sklop: ZASEBNOST Skrbi za varovanje lastnih in osebni podatkov svojih Razume izraz varstvo podatkov, pozna načela tajnosti, ki bližnjih. veljajo za računalnike. Implementira določbe GDPR. Pozna temeljna zakonska določila v zvezi z varstvom Uveljavlja pravico do elektronske pozabe. podatkov v naši državi. Sledi spremembam zakonskih določil s področja varstva Razume pomen zakonodaje o varstvu podatkov za osebe, osebnih podatkov. na katere se podatki nanašajo, in za osebe, ki podatke Uveljavlja pravico posameznika do seznanitve (30. člen upravljajo. ZoVP). 20 Z N A N J E S P R E T N O S T I Č. Vsebinski sklop: SPLETNO NAKUPOVANJE IN Aktivno uporablja storitve spletnega nakupovanja in PRODAJA prodaje. Razume prednosti, slabosti in nevarnosti nakupovanja Preveri varnost nakupovanja v določeni spletni trgovini. in prodaje po spletnih trgovinah, posredniških (oglasnih) Izvede plačilo blaga ali storitve z različnimi načini plačila storitvah, mobilnih aplikacijah. (UPN, PayPal, po povzetju, kriptovalute). Pozna načine plačevanja blaga in storitev pri nakupih po Uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, uveljavljanja spletu. garancije, vračila blaga oziroma sredstev. Pozna skrite stroške, ki se pojavijo pri nakupih iz tujine (poštnina, carina, DDV). D. Vsebinski sklop: ZASVOJENOSTI IN PREPREČEVANJE Zna določiti, kje so meje med »zdravo« in čezmerno ZASVOJENOSTI uporabo digitalnih naprav, prepozna simptome Pozna simptome zasvojenosti. zasvojenosti in ustrezno ukrepa. E. Vsebinski sklop: PREPOZNAVANJE LAŽNIH NOVIC Pozna in uporablja načine za preverjanje resničnosti. (ANGL. FAKE NEWS) Preverja novice pri več različnih virih (elektronski in tiskani Razlikuje med resničnimi in neresničnimi objavami. viri). Uveljavlja pravico do popravka objavljenih napačnih ali neresničnih navedb, s katerimi sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. F. Vsebinski sklop: DIGITALNI ODTIS Razlikuje pasivni in aktivni digitalni odtis. Se zaveda morebitnih posledic v sedanjosti in prihodnosti Zna skrbeti za brisanje zgodovine brskanja. pri oblikovanju svojega Uporabi postopek za uveljavitev zahtevka za brisanje digitalnega odtisa . podatkov iz elektronske evidence. Pozna postopek za uveljavitev zahtevka za brisanje podatkov iz elektronske evidence. G. Vsebinski sklop: KRIPTOVALUTA IN DRUGA PLAČILNA Uporablja kriptovaluto za plačevanje blaga ali storitev. SREDSTVA, KI SE UPORABLJAJO V DIGITALNI POKRAJINI Zaveda se finančnega tveganja pri pridobivanju Pozna delovanje kriptovalute in upravljanje te. kriptovalut. Pozna načine pridobivanja kriptovalute. Zaveda se varnostnega tveganja pri uporabi denarnice za Uporablja bankomate za zamenjavo kriptovalute. kriptovaluto. Pretvarja kriptovalute v realni denar. Pozna zakonodajo in davčno obravnavo pri delu s kriptovaluto. H. Vsebinski sklop: VARNOST ZDRAVJA Pozna dejavnike in spremembe področja IKT, ki bi lahko Pozna poglavitne dejavnike, ki bi lahko povzročili nova povzročili tveganja za varnost zdravja pri delu in v tveganja za varnost zdravja povezana z IKT. zasebnem življenju. Pozna spremembe na področju IKT, ki bi lahko v prihodnosti vplivale na varnost zdravja. 5.2.5. Modul Dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti Trajanje: 4 ure. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: kratek pregled dosedanjega razvoja umetne inteligence, navidezna resničnost, obogatena resničnost (angl. augmented reality), nosljive naprave (očala, čelada, rokavice, eksoskelet itn.) in bionika. Kompetence: uporaba najnovejših dosežkov umetne inteligence; uporaba naprav za navidezno in nadgrajeno resničnost; uporaba nosljivih naprav; poznavanje bionike. (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: KRATEK PREGLED DOSEDANJEGA Uporablja dosežke umetne inteligence na delovnem RAZVOJA UMETNE INTELIGENCE mestu in v domačem okolju. Pozna zgodovinski razvoj področja umetne inteligence. Razloži potek strojnega učenja. Opredeli pojem strojnega učenja. Zna presoditi, kateri dosežki na področju umetne Razume prednosti in slabosti vstopanja inteligentnih inteligence pripomorejo k boljši kakovosti življenja. sistemov v vsakdanje življenje. Zna presoditi, kateri dosežki s področja umetne inteligence lahko ogrozijo prihodnost človeštva. 21 Z N A N J E S P R E T N O S T I B. Vsebinski sklop: NAVIDEZNA RESNIČNOST (ANGL. Zna razložiti pojem navidezne (virtualne) resničnosti in VIRTUAL REALITY) možna področja njene uporabe v praksi. Razume osnovne koncepte navidezne resničnosti. Uporablja naprave za navidezno resničnost (čelada, Pozna naprave in postopke za ustvarjanje navidezne podatkovne rokavice, očala, obleka). resničnosti. Pozna upravljanje naprav VR. C. Vsebinski sklop: OBOGATENA RESNIČNOST (ANGL. AUGMENTED REALITY) Zna razložiti zgodovinski razvoj obogatene resničnosti in Razume temeljne koncepte obogatene resničnosti. možna področja njene uporabe v praksi. Pozna naprave in postopke za ustvarjanje obogatene resničnosti. Pozna upravljanje naprav AR. Č. Vsebinski sklop: NOSLJIVE NAPRAVE (očala, čelada, rokavice, eksoskelet, pametne ure, zasloni HMD, pametna Uporablja pametno uro. oblačila, pametni nakit) Uporablja pametno zapestnico. Pozna prednosti uporabe nosljivih naprav v vsakdanjem življenju in pri specializiranih opravilih. D. Vsebinski sklop: BIONIKA Razloži pomen bionike za človeka. Seznanjen je z uporabo digitalne tehnologije na področju bionike . 5.2.6. Modul Robotizacija in digitalizacija družbe Trajanje: 8 ur. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: digitalni izzivi v izobraževalnem sistemu, bančni, parkirni, prodajni in drugi avtomati za vsakdanjo rabo, uporaba e-storitev, domači roboti, industrijski roboti, internet stvari (IoT) v navezi z oblačnimi storitvami in vpliv digitalnih tehnologij na okolje. Kompetence: samostojna uporaba najnovejših dosežkov tehnologije pri vsakdanjih opravilih; seznanjenost s trendi razvoja digitalne tehnologije; zmožnost kritične presoje uporabe digitalnih tehnologij. (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: DIGITALNI IZZIVI V IZOBRAŽEVALNEM Za zastavljeni problem zna poiskati in uporabiti digitalne SISTEMU vsebine . Pozna vlogo IKT v izobraževalnem procesu. Uporablja najnovejše dosežke digitalne tehnologije v Opredeli možnosti izobraževanja na daljavo. učnem procesu. Pozna pravila uporabe digitalnih vsebin (avtorske pravice). B. Vsebinski sklop: BANČNI, PARKIRNI, PRODAJNI IN Zna uporabljati bančne avtomate. DRUGI AVTOMATI ZA VSAKDANJO RABO Zna uporabljati parkirne avtomate. Pozna različne avtomate za vsakdanjo rabo. Zna uporabljati različne prodajne avtomate. Zna uporabljati pametne blagajne v trgovini. C. Vsebinski sklop: UPORABA E-STORITEV Zna izpeljati postopek pridobitve, namestitve in Pozna storitve e-uprave. podaljšanja veljavnosti digitalnega potrdila. Pozna vlogo digitalnega potrdila pri prijavi v sistem Poišče in uporabi aplikacije in portale za izvedbo e-storitev. e-storitev. Razume prednosti uporabe e-storitev pri upravnih Zna uporabljati storitve e-uprave. postopkih. Zna uporabljati storitve e-zdravja. Razume prednosti uporabe e-zdravja. Pozna delovanje, prednosti in slabosti e-plačevanja Č. Vsebinski sklop: DOMAČI ROBOTI Spremlja področje razvoja domačih robotov. Pozna področje uporabe domačih robotov. Na osnovni ravni zna upravljati večino domačih robotov. Seznanjen je z razvojem humanoidnih robotov. Je seznanjen z varnostnimi vprašanji uporabe robotov. 22 Z N A N J E S P R E T N O S T I D. Vsebinski sklop: INDUSTRIJSKI ROBOTI Spremlja področje razvoja industrijskih robotov. Pozna področje uporabe industrijskih robotov. Pozna prednosti in slabosti uporabe industrijskih robotov. E. Vsebinski sklop: INTERNET STVARI (IOT) V NAVEZI Z Uporablja nekatere dosežke IoT. OBLAČNIMI STORITVAMI Upravlja nastavitve naprav IoT. Pozna različna področja uporabe IoT. Na daljavo upravlja naprave IoT v domačem okolju. Pozna prednosti uporabe IoT v vsakdanjem življenju. F. Vsebinski sklop: VPLIV DIGITALNIH TEHNOLOGIJ NA OKOLJE Pri ravnanju z digitalnimi napravami upošteva načela Pozna možnosti ravnanja z digitalnimi napravami v skladu varovanja okolja. z načeli varovanja okolja. 5.2.7. Modul Digitalno socialno okolje Trajanje: 6 ur. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: tipi in nameni digitalnih socialnih okolij, zaščita digitalne identitete, netetika in digitalna oporoka – zapuščina. Kompetence: obvladovanje in zmožnost napredne uporabe socialnih omrežij; zmožnost varovati osebne podatke . (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: TIPI IN NAMENI DIGITALNIH Našteje tipe socialnih okolij. SOCIALNIH OKOLIJ Razume in razloži namen vključitve v socialno okolje. Pozna tipe socialnih okolij. Uporablja digitalna socialna okolja. Pozna namen vključitve v socialno okolje. B. Vsebinski sklop: ZAŠČITA DIGITALNE IDENTITETE Pozna elemente digitalne identitete. Našteje elemente digitalne identitete. Zaveda se nevarnosti kraje digitalne identitete. Uveljavlja pravico do zaščite digitalne identitete. Pozna ravnanja za preprečitev kraje digitalne identitete. Izpelje postopke za zaščito digitalne identitete. Pozna protokol v primeru kraje identitete. V primeru kraje o tem obvesti pristojne organe. Zna izbrisati lastno digitalno identiteto. C. Vsebinski sklop: NETETIKA Ravna se po pravilih in priporočilih glede vedenja v Pozna pravila in priporočila glede vedenja v digitalnem digitalnem okolju. okolju. Zaveda se posledic kršenja avtorskega prava. Pozna temeljna določila avtorskega prava. Zna prepoznati in prijaviti kršitelja. Č. Vsebinski sklop: DIGITALNA OPOROKA – ZAPUŠČINA Razloži postopke v primeru smrti uporabnika spletnih Pozna postopke upravljanja neaktivnih računov nekaterih storitev: ponudnikov spletnih storitev (Google, Facebook ipd.). izbris profila, sprememba v »spominski« profil. Zna izpolniti spletni obrazec za upravljanje neaktivnega profila (Google, Facebook ipd.). 5.2.8. Modul Digitalno ustvarjanje in programiranje Trajanje: 28 ur. Temeljne zmožnosti: digitalna pismenost in učenje učenja. Priporočene vsebine oziroma teme: ustvarjanje vsebin v digitalnem okolju, obdelava vsebin in uvod v programiranje. Kompetence: zmožnost prepoznavanja različnih tipov digitalnih vsebin; poznavanje orodij za njihovo obdelavo; zmožnost izdelave algoritma za rešitev zastavljenega problema; zmožnost izdelave enostavne programske rešitve. 23 (Minimalni cilji so zapisani krepko.) Z N A N J E S P R E T N O S T I A. Vsebinski sklop: USTVARJANJE VSEBIN V Z uporabo na napravi nameščenih ali spletnih aplikacij DIGITALNEM OKOLJU ustvarja digitalne vsebine. Pozna orodja za ustvarjanje in urejanje digitalnih vsebin. Uporablja naprave za ustvarjanje digitalnih vsebin. B. Vsebinski sklop: OBDELAVA VSEBIN Z razpoložljivimi programskimi orodji zna obdelati različne Prepozna različne vrste podatkov in zna izbrati pravo vrste podatkov . programsko orodje za obdelavo teh. Zna poiskati ustrezno programsko orodje za rešitev problema . C. Vsebinski sklop: UVOD V PROGRAMIRANJE Razvije algoritem za problem z vejiščem in zanko (do 15 Opredeli algoritem in pozna temeljne zahteve za gradnikov). algoritem. Uporabi diagram poteka in uporabljeno rešitev utemelji. Pozna temeljne gradnike algoritma. Zna v enem od programskih jezikov sestaviti računalniški Pozna vsaj enega od programskih jezikov. program ali mobilno aplikacijo. Pozna postopke razhroščevanja programov. Izpelje razhroščevanje programa. 9 Pozna različne načine distribucije programske opreme. 6 Trajanje izobraževanja Program Digitalna pismenost za odrasle obsega skupaj 100 ur. Izvajalec izobraževanja določi 20 % odprtega dela programa. Program za udeležence obsega 100 ur in obsega obvezne in izbirne vsebine ter vsebine odprtega dela vsebine in izbrano področje izbirnih vsebin. 7 Izpitni katalog Ime izpita: IZDELEK OZIROMA STORITEV IN ZAGOVOR Izpitni cilji Na izpitu ocenjujemo splošne kompetence, ki so jih udeleženci pridobili pri tehle strokovnih vsebinskih sklopih oziroma strokovnih modulih, v katerih se povezujejo cilji strokovne teorije, praktičnega izobraževanja in kompetenc, prav tako pa tudi zmožnosti učenje učenja in obvladovanje temeljnih spretnosti branja, pisanja in računanja v povezavi z digitalnimi kompetencami na tehle področjih: 1 . Pisarniški programi in odprtokodne rešitve 2 . Mobilne in računalniške aplikacije 3. Oblačne storitve 4. Varna raba spleta oziroma spletnih storitev in digitalnih tehnologij 5. Dosedanji razvoj umetne inteligence in pričakovanja v prihodnosti 6. Robotizacija in digitalizacija družbe 7. Digitalno socialno okolje 8 . Digitalno ustvarjanje in programiranje Na izpitu kandidat izkaže obvladovanje tehle kompetenc: ⊲ izbira in nameščanje ustreznega operacijskega sistema, ⊲ izbira in uporaba odprtokodne rešitve kot izbirne rešitve za komercialne programe, ⊲ izbira in nameščanje sistemov za varovanje uporabniških računov in podatkov, ⊲ povezovanje različnih naprav v digitalnem okolju in vzpostavitev prenosa podatkov med različnimi napravami, ⊲ izbira ponudnika oblačnih storitev in registracija uporabniškega računa, 24 ⊲ izdelava varnostnih kopij podatkov iz različnih naprav v oblak, ⊲ poznavanje postopkov in protokolov za varno rabo različnih spletnih storitev, ⊲ prepoznavanje simptomov zasvojenosti in ustrezno ukrepanje, ⊲ poznavanje navidezne in obogatene resničnosti, ⊲ poznavanje najnovejših dosežkov umetne inteligence, ⊲ poznavanje in uporaba digitalne tehnologije v izobraževalnem procesu, ⊲ poznavanje dosežkov robotizacije v vsakdanjem življenju, ⊲ poznavanje različnih družbenih omrežij in odgovorna raba, ⊲ uporaba različnih naprav in orodij za ustvarjanje in urejanje digitalnih vsebin, ⊲ razvoj algoritmov in programiranje v izbranem programskem jeziku. IZPELJAVA IZPITA I Z D E L E K O Z I R O M A E L E M E N T I K O M P E T E N C E S T O R I T E V Pisarniški programi in načrtovanje Izbere in zna namestiti OS za poljubne naprave. odprtokodne rešitve izvedba Zna nadgraditi in optimizirati OS. dokumentiranje Zna upravljati nastavitve OS. zagovor izdelka Zna poiskati gonilnike za posamezne naprave. oziroma storitve Glede na nalogo izbere ustrezno pisarniško orodje in ga uporabi. Poišče in uporabi ustrezno odprtokodno rešitev kot alternativo komercialnim orodjem. Mobilne in računalniške načrtovanje Na mobilne naprave zna namestiti OS, ga nadgraditi, optimizirati. aplikacije (namestitev in izvedba Zna upravljati nastavitve naprave. uporaba) dokumentiranje Zna poiskati gonilnike za posamezne naprave. zagovor izdelka Zna formatirati in pripraviti particije trdega diska. oziroma storitve Zna namestiti aplikacije za varovanje naprav in podatkov pred virusi. Pozna postopke pri nameščanju licenčne programske opreme in jih uporablja pri nameščanju te. Zna povezati različne mobilne naprave med sabo. Pozna postopke in protokole za varen in zaščiten prenos podatkov v digitalnem okolju. Pozna in uporablja postopke in protokole za izdelavo varnostnih in arhivskih kopij podatkov. Oblačne storitve načrtovanje Zna izbrati ustreznega ponudnika oblačnih storitev in pri njem izvedba ustvariti račun. dokumentiranje Pozna postopke in protokole za prenos podatkov v oblak. zagovor izdelka Uporablja orodja za varno arhiviranje podatkov v oblak. oziroma storitve Pozna in uporablja orodja, postopke in protokole za sinhronizacijo podatkov med različnimi napravami in oblakom. – Zna bolj povezati profil, deljenje/varnost. Varna raba spleta oziroma načrtovanje Ustvari račun na izbranem družbenem omrežju v skladu z navodili internetnih storitev in izvedba in splošno uveljavljenimi praksami. digitalnih tehnologij dokumentiranje Odgovorno in samozaščitno uporablja družbena omrežja in pozna zagovor izdelka načine za zaščito osebnih podatkov na teh omrežjih. oziroma storitve Uporablja postopke, protokole in orodja za zaščito pred spletnimi nevarnostmi . Pozna in uporablja samozaščitne postopke in protokole pri nakupu in prodaji po spletu. Uveljavlja pravico do elektronske pozabe. Pozna in prepozna simptome zasvojenosti zaradi pretirane uporabe naprav in spletnih storitev. Pozna in uporablja postopke za preverjanje resničnosti in aktivno preprečuje širjenje lažnih novic (angl. fake news). Razlikuje pasivni in aktivni digitalni odtis in ustrezno prilagaja svoje postopke pri uporabi digitalnih okolij. Ustvari digitalno denarnico in uporablja različne kriptovalute. Pozna dejavnike in spremembe informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki lahko povzročajo tveganje za varnost in zdravje pri delu. 25 Dosedanji razvoj umetne načrtovanje Uporablja dosežke umetne inteligence. inteligence in pričakovanja izvedba Zna namestiti, konfigurirati in uporabljati različne naprave za v prihodnosti dokumentiranje navidezno resničnost. zagovor izdelka Zna namestiti, konfigurirati in uporabljati različne naprave za oziroma storitve obogateno resničnost. Zna namestiti, konfigurirati in uporabljati nosljive naprave. Uporablja bionične pripomočke. Robotizacija in načrtovanje Zna namestiti, konfigurirati in uporabljati digitalno tehnologijo za digitalizacija družbe izvedba potrebe učnega procesa in spoštuje avtorstvo. dokumentiranje Zna uporabljati prodajne avtomate in druge naprave za nakup zagovor izdelka blaga in storitev . oziroma storitve Aktivno uporablja e-storitve in pozna varnostne ukrepe. Zna namestiti, konfigurirati in programirati različne robotske naprave, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. Zna programirati in uporabljati industrijske robote. Zna postaviti, konfigurirati, medsebojno povezati in upravljati različne naprave, tipala in senzorje IoT. Pozna pomen in možnosti upravljanja digitalnih naprav v skladu z načeli varovanja okolja. Digitalno socialno okolje načrtovanje Odgovorno in samozaščitno uporablja digitalna socialna okolja. izvedba Pozna in uporablja postopke ter protokole za zaščito digitalne dokumentiranje identitete . zagovor izdelka Ravna po načelih netetike in spodbuja druge uporabnike k etični oziroma storitve rabi . Ustvarja pogoje pri uveljavljanju pravic do digitalne oporoke. Zna povezati/brisati profile. Digitalno ustvarjanje in načrtovanje Zna izbrati in uporabiti ustrezne naprave za ustvarjanje digitalnih programiranje izvedba vsebin ter uporablja ustrezna orodja za urejanje teh. dokumentiranje Glede na vrsto podatkov izbere ustrezna programska orodja in jih zagovor izdelka uporabi. oziroma storitve Razvije algoritem in v enem od programskih jezikov razvije aplikacijo. OCENJEVANJE Merila ocenjevanja Merila ocenjevanja in število točk se prilagodijo izdelku. P O D R O Č J E M E R I L A O C E N J E V A N J A Š T E V I L O T O Č K O C E N J E V A N J A 1 Priprava postopka izvedbe zadane naloge Načrtovanje 10 Uporaba ustreznih metod dela in ustreznih pripomočkov 2 Samostojnost in izvirnost Izvedba Tehnična izvedba rešitve naloge 60 Uporabnost naloge 3 Vodenje dokumentacije Dokumentacija 15 Ustrezna uporaba strokovnega izrazja 4 Zagovor Predstavitev rešitev 15 Suvereni odgovori v razpravi SKUPAJ 100 točk 26 Predlog pretvorbe točk v oceno Š T E V I L Č N A O C E N A Š T E V I L O T O Č K odlično (5) 89–100 prav dobro (4) 76–88 dobro (3) 63–75 zadostno (2) 50–62 PRIMER a) Naslov: Vzpostavitev dostopa do oblaka b) Elementi: ⊲ priprava, ⊲ izbira ustreznega ponudnika oblačnih storitev, ⊲ namestitev in nastavitev programske opreme, ⊲ nadzor in spremljanje prenosa podatkov v oblak, ⊲ dokumentiranje. c) Opis: ⊲ priprava postopka, ⊲ izbira in iskanje ponudnika oblačnih storitev, ⊲ registracija računa pri ponudniku oblačnih storitev, ⊲ preverjanje integritete arhiviranih podatkov, ⊲ izdelava dokumentacije z opisom postopkov, utemeljitvijo metod in izbire ponudnika oblačnih storitev ter končnimi ugotovitvami. č) Kompetence, ki jih mora udeleženec izkazati, so: ⊲ samostojno namešča in uporablja oblačne storitve; ⊲ svetuje in pomaga uporabnikom na področju oblačnih storitev. d) Zagovor Udeleženec s pogovorom zagovarja izbiro ponudnika oblačnih storitev, uporabljenih metod in postopkov ter dokazuje samostojnost pri izvedbi opravljenih nalog. e) Ocenjevanje OCENJEVALNI LIST P O D R O Č J E O C E N J E V A N J A N A J V E Č J E D O S E Ž E N O Š T E V I L O Š T E V I L O T O Č K T O Č K NAČRTOVANJE 10 Ustrezen in utemeljen izbor ponudnika oblačnih storitev 5 Ustrezen in utemeljen izbor programske opreme 5 IZVEDBA 60 Registracija računa pri ponudniku oblačnih storitev 5 Osnovna prilagoditev uporabniške naprave 10 Ustrezna namestitev programa za arhiviranje in sinhronizacijo podatkov 15 Upoštevanje varnostnih zahtev pri arhiviranju podatkov v oblak 10 27 Izbira orodij za preverjanje integritete podatkov 15 Upoštevanje varstva pri delu 5 DOKUMENTACIJA 15 Dokumentacija osnovnega sistema 5 Dokumentacija postopka 10 ZAGOVOR 15 Predstavitev storitve 5 Strokovni zagovor 10 SKUPAJ 100 8 Pogoji za vključitev v program Posebnih pogojev za vključitev v programu ni. Dosežena stopnja in vrsta izobrazbe, starost, zaposlitveni položaj ipd. niso pogoj za vključitev. Zaželeno je, da imajo odrasle osebe, ki se odločijo za program, že doseženo osnovno raven računalniške pismenosti, kot so znanja in spretnosti uporabe računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu. Ta znanja in spretnosti se lahko ob vstopu v program preverijo na primer s samoevalvacijskimi ali drugimi dostopnimi instrumenti. Temeljna računalniška pismenost je podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. 9 Pogoji za napredovanje in dokončanje programa Program je v celoti dokončan, ko udeleženec (kandidat) opravi vse obvezne dele programa. Za konec posameznega modula je treba opraviti vse obveznosti po izpitnem katalogu, ki je del programa . 10 Organizacija izobraževanja V programu predvidevamo kombinacijo skupinskih in individualnih oblik dela. Usposabljanje je organizirano po modulih, ki so strukturirani v posamezne teme. Organizirano usposabljanje lahko poteka v obliki seminarjev, tečajev in praktičnega usposabljanja. Zaporedje posameznih modulov in vsebinskih sklopov ni povsem natančno določeno. Pri posamezni izvedbi se zaporedje modulov in vsebinskih sklopov lahko prilagaja ciljni skupini; s tem zagotavljamo prožno izpeljavo programa in prilagojenost njegovim udeležencem. Najmanjši obseg individualnega dela je 30 %, skupinskega dela pa 70 % programa. Organizacija izvedbe programa se natančneje določi z izvedbenim kurikulom, ki ga pripravi organizacija, izvajalka programa, na podlagi potreb udeležencev po znanjih s področja rabe računalnika in obsega njihovega že pridobljenega znanja. 28 ČASOVNA RAZPOREDITEV VSEBIN IN OBSEG OBVEZNIH OBLIK IZOBRAŽEVALNEGA DELA Program DPO obsega 100 ur organiziranega izobraževanja in je oblikovan tako, da obsega 61 ur za predavanja in 39 ur in vaje, individualno (samostojno) urjenje in utrjevanje ter skupinsko delo. Glede na različno že pridobljeno znanje in hitrost napredovanja udeležencev v programu lahko izvajalci: ⊲ izpeljejo program tudi z manjšim obsegom, vendar ne manj kot 80 ur organiziranega izobraževanja, v katerem kombinirajo predavanja in vaje tako, da ustrezno zmanjšajo obseg ur za samostojno učenje; ⊲ zmanjšajo ali povečajo priporočeno število ur za posamezni vsebinski modul v programu ali posamezni vsebinski sklop v modulu, pri tem ohranjajo skupni obseg programa 80 ur. Priporočeno trajanje programa za skupine, v katerih prevladujejo udeleženci nad 45. letom starosti ali dolgotrajno brezposelni udeleženci, je 80 ur. Izobraževanje naj poteka največ v triurnih vsebinskih blokih. Vsakemu vsebinskemu sklopu lahko sledi dan odmora za individualne vaje, ki jih udeleženci opravljajo doma ali ob podpori mentorjev pri izvajalcih. DIDAKTIČNO-METODIČNA IN DRUGA NAVODILA ZA IZPELJAVO PROGRAMA Da bi udeleženci v programu ustrezno razvijali in dosegali opredeljene zmožnosti, je priporočljiva uporaba in kombinacija različnih metod dela. Za doseganje informativnih ravni znanja je ustrezna uporaba frontalnih metod, ki temeljijo na opisovanju, pojasnjevanju, poročanju in podajanju navodil za delo. Za doseganje aktivnega sodelovanja udeležencev so priporočljive različne oblike skupinskih pogovorov, delo v dvojicah, manjših skupinah. Ker je program akcijsko in formativno usmerjen in naj bi udeležence pripravil na samostojno delovanje v digitalni pokrajini in nadaljnje učenje, se pri izvajanju še posebno priporočajo metode: demonstracija, predstavitev dobrih praks, projektno delo, praktično delo s poudarkom na izdelavi konkretnih izdelkov. V izpeljavi programa se upoštevajo didaktični koraki in prijemi, ki obsegajo tri dimenzije: kognitivne razsežnosti, tehnologijo in okoliščine. Kognitivne razsežnosti reševanja problemov zajemajo mentalne strukture in procese, s katerimi odrasli rešuje probleme. Mednje sodijo: postavljanje ciljev in spremljanje napredka; načrtovanje; iskanje, izbor in vrednotenje informacij; organizacija in preoblikovanje informacij. Tehnologije so naprave, aplikacije in funkcionalnosti, po katerih poteka reševanje problemov. Te obsegajo strojno opremo, simulirane programske aplikacije, ukaze in funkcije, prezentacije (besedilo, grafike itn.). Okoliščine sprožijo zavedanje in razumevanje problema ter določajo ukrepe, ki so potrebni za razrešitev problema. Navadno lahko reševanje problemov sproži širok spekter pogojev. UČNO GRADIVO Izvajalska organizacija sama izbira učbenike, priročnike in dodatno učno gradivo, ki ga uporablja pri izobraževanju. Priporočljivo je, da udeleženci prejmejo gradivo v uvodni uri ter da jim ga učitelj nadrobno predstavi. Pri izbiri učbenikov in gradiva se upoštevajo tale merila: ⊲ zasnovani so za odrasle; ⊲ obsegajo predpisane teme (vsebine) programa; ⊲ didaktično in metodično se ujemajo s temeljnimi cilji tega programa; 29 ⊲ gradivo je shranjeno na različnih nosilcih ali v oblaku. ⊲ Učno gradivo naj, če je le mogoče, sestavljajo tudi videovodniki z vajami za samostojno utrjevanje znanja in spretnosti (na primer sestava preprostega vodnika, kako ustvariti elektronsko pošto, da si lahko po korakih udeleženec doma tudi sam ustvari nov naslov zanjo). 11 Znanje in usposobljenost izvajalcev Zaradi narave programa in značilnosti ciljne skupine, ki se udeležuje programa, je priporočljivo, da imajo izvajalci specifično znanje s tehle področij: osnovni teoretski temelji in modeli za delo z ranljivimi skupinami odraslih, andragoško-didaktični pristopi za delo z različnimi skupinami odraslih ter prepoznavanje izobraževalnih in drugih potreb ciljne skupine in ustrezno izvedbeno načrtovanje, obvladovanje prijemov za razvijanje zmožnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, zmožnosti učenje učenja in za razvijanje osnovnih spretnosti branja, pisanja in računanja. Za kakovostno izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev je najpomembnejše dobro poznavanje spreminjajočih se potreb in položaja ciljnih skupin v družbi, ki lahko sprožijo potrebo po prenavljanju programa. Priporoča se, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa DPO (za vsebine oblačne storitve, umetna inteligenca, robotika ipd.). Priporočljivo je tudi, da imajo učitelji izkušnje s poučevanjem odraslih v formalnih programih računalništva in informatike, z izvajanjem javnoveljavnega programa RPO ali neformalnih programov s področja pridobivanja digitalnih kompetenc. M O D U L I S T R O K O V N I Z N A N J E S P O D R O Č J A D E L A V E C 1 Pisarniški programi in odprtokodne rešitve visokošolskega izobraževanja računalništva ali predavanja učitelj informatike vaje učitelj 2 Mobilne in računalniške aplikacije visokošolskega izobraževanja računalništva ali predavanja učitelj informatike vaje učitelj 3 Oblačne storitve visokošolskega izobraževanja sociologije, predavanja učitelj komunikologije, pedagogike, andragogike, ekonomije vaje učitelj ali matematike 4 Varna raba spleta oziroma spletnih visokošolskega izobraževanja sociologije, storitev in digitalnih tehnologij komunikologije, pedagogike, andragogike, ekonomije ali matematike predavanja učitelj vaje učitelj 5 Digitalno socialno okolje visokošolskega izobraževanja sociologije, komunikologije, pedagogike, andragogike, ekonomije predavanja učitelj ali matematike vaje učitelj 6 Dosedanji razvoj umetne inteligence visokošolskega izobraževanja sociologije, in pričakovanja v prihodnosti komunikologije, pedagogike, andragogike, ekonomije ali matematike predavanja učitelj vaje učitelj 30 7 Robotizacija in digitalizacija družbe učitelj visokošolskega izobraževanja računalništva ali informatike predavanja učitelj vaje učitelj 8 Digitalno ustvarjanje in učitelj visokošolskega izobraževanja računalništva ali programiranje informatike predavanja učitelj vaje učitelj Odprti del programa določi izvajalec določi izvajalec določi izvajalec 12 Potrdilo o usposabljanju Program omogoča pridobitev javnoveljavne listine. To listino dobijo udeleženci, ki uspešno opravijo preverjanje znanja, kot je določeno s programom. V potrdilu o udeležbi so navedeni podatki o izvajalski organizaciji, podatki za identifikacijo udeleženca, ime programa, vsebine ter trajanje programa v urah. Udeleženci, ki ne opravljajo praktičnega preverjanja znanja, lahko dobijo potrdilo o udeležbi v programu, če se udeležijo 80 % organiziranega dela programa. V potrdilu o udeležbi so navedeni podatki o izvajalski organizaciji, podatki za identifikacijo udeleženca, ime programa, vsebine ter trajanje programa v urah. To potrdilo ni javna listina. 31 9 Priloga 1: Literatura in viri za izvedbo programa D E L O O P I S Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti Delo Spretnosti odraslih je pomembno za nadaljnji razmislek odraslih. [Elektronski vir]. 2., recenzirana o rezultatih nacionalne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški pa tudi za uporabo teh na makro- in mikroravni. Sestavlja ga 14 center Slovenije. prispevkov avtorjev in avtoric, ki osvetljujejo raznotere vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih. Brezovar, D., Magajne, A., Šarc, S., Javrh, Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh P., Kuran, M., Lenič, S. in Možina, E. (2016). delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti Matematična kompetenca in osnovne in tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe kompetence v znanosti in tehnologiji. matematičnega načina razmišljanja za reševanje številnih težav v Opisniki temeljne zmožnosti. Ljubljana: vsakdanjem življenju. Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo Andragoški Center Slovenije. matematičnih načinov razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in načinov predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice). Veldin Bednjanič, O., Chvatal, M., Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem Fišer, L., Olenik, D., Šubic, J., Javrh, jeziku, ki pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, P., Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, E. (2016). Sporazumevanje v govorjenje, branje in pisanje) ter jezikovno medsebojno delovanje na maternem jeziku. Opisniki temeljne ustrezen in ustvarjalen način v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah, zmožnosti. Ljubljana: Andragoški Center kot so izobraževanje in usposabljanje, delo, dom ter prosti čas. Slovenije. Kušar, D., Princes, T., Javrh, P., Kuran, Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje M., Lenič, Š. in Možina, E. (2013). Učenje učenja, ki predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, učenja. Opisniki temeljne zmožnosti organizirati lastno učenje skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in [Elektronski vir]. Ljubljana: Andragoški informacij, individualno in v skupinah. Center Slovenije. Ta knjižica predstavlja pomoč bralcu pri zavedanju lastnega učnega procesa in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, K., Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, L., Matavž, pismenost, ki pomeni posameznikovo zmožnost, da uporablja in deluje H., Rejec, P., Babič Ivaniš, N. in Brecelj, v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične V. (2018). Digitalna pismenost. Opisniki uporabe tehnologij informacijske družbe na različnih področjih: pri temeljne zmožnosti [Elektronski vir]. delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni Ljubljana: Andragoški center Slovenije. del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. 32 Serija izobraževalnih filmov Na poti do Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in življenjske uspešnosti: https://pismenost. zvočno gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do acs.si/ življenjske uspešnosti: v vsakem filmu izbrani posameznik predstavi Izobraževalni film Temeljna zmožnost posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo, ko je imel v nekem Sporazumevanje v maternem jeziku [Video]. trenutku življenja težave zaradi premalo razvite določene temeljne YouTube. zmožnosti, in pot, kako jo je razvijal. Didaktično so filmi zasnovani tako, Izobraževalni film Temeljna zmožnost da jih učeči se in učitelji lahko preprosto uporabljajo. To so preskušena Učenje učenja [Video]. YouTube. praktična orodja, ki se jih lahko uporabi za začetno animiranje in Izobraževalni film Temeljna zmožnost procesno motiviranje udeležencev izobraževanja iz različnih ranljivih Samoiniciativnost in podjetnost [Video]. skupin in za različne namene ter v različnih fazah izobraževalnega YouTube. procesa: za samostojno individualno učenje ali kot orodje za skupinsko Izobraževalni film Temeljna zmožnost delo in učenje, kot vajo za ogrevanje in zvečanje motiviranosti ali Matematične kompetence in kompetence v kot povzetek za ponavljanje. Filmi so zlasti primerni za tiste odrasle, znanosti in tehnologiji [Video]. YouTube. ki se soočajo z večjimi težavami pri razumevanju besedil in zato Izobraževalni film Temeljna zmožnost informacije lažje sprejemajo v večmedijski obliki. Poglavitna posebnost Digitalna pismenost [Video]. YouTube. izobraževalnih filmov Na poti do življenjske uspešnosti je, da so Izobraževalni film Temeljna zmožnost osebne zgodbe predstavljene tako, da postopno odkrijejo univerzalne Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne in prenosljive zakonitosti, ki jih gledalci z lahkoto prepoznajo, saj so zmožnosti [Video]. YouTube. podane zelo nazorno in preprosto kot osebna modrost. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Kulturna zavest in izražanje [Video]. YouTube. Bregar, L., Zagmajster, M. Radovan, M. Monografija predstavlja vsebinsko zaokrožen in aktualiziran pogled (2020). E-izobraževanje za digitalno družbo. na e-izobraževanje z zornega kota e-izobraževanja na poti v digitalno Ljubljana: Andragoški center Slovenije. družbo. Tehnološki razvoj je zadnje desetletje tudi izobraževanju odprl nove priložnosti za inovativne pristope v učenju in poučevanju, ki omogočajo razvoj znanja in zmožnosti skladno z zahtevami 21. stoletja, in to ne samo e-izobraževanju, pač pa tudi v tradicionalnemu izobraževanju. Obravnava teh pristopov in metod zajema približno 40 odstotkov monografije. Temeljne vsebine e-izobraževanja iz priročnika iz leta 2010 pa smo posodobili glede na nova strokovna spoznanja in nove tehnološke možnosti. Monografija je sestavljena iz sedmih vsebinsko zaokroženih delov. V njej so predstavljeni teoretični in razvojni vidiki e-izobraževanja, značilnosti strateškega, poslovno- organizacijskega in pedagoškega vidika načrtovanja programov e-izobraževanja, razvoj programov e-izobraževanja, pedagoška podpora in menedžment pri izvedbi e-izobraževanja ter novi pristopi in metode, kot so odprto izobraževanje z odprtimi izobraževalnimi viri (OER) in množičnimi odprtimi online programi (MOOC), umetno inteligenco, učnimi analitikami, inteligentnimi tutorskimi sistemi, mobilnim učenjem, mikroučenjem, igrifikacijo, simulacijami, navidezno in nadgrajeno resničnostjo ter z digitalnim pripovedovanjem. Monografijo so napisali isti avtorji kot priročnik Osnove e-izobraževanja iz leta 2010 (dr. Lea Bregar, dr. Marko Radovan in mag. Margerita Zagmajster). E- kotiček V e-kotičku, ki ga ureja Andragoški center Slovenije, so prikazane sprotne in relevantne informacije ter viri znanja s področja e-izobraževanja in deloma tudi s področja uporabe IKT v izobraževanju. Pripravile so jih različne mednarodne organizacije (npr. EDEN, ICDE, EADTU) ali pa so pridobljeni iz elektronskih revij in s spleta. V e-kotičku so informacije in spletni viri znanja prikazani v različnih vsebinskih sklopih in podsklopih. Kratki filmčki za učenje o uporabi Kratki filmi za učenje uporabe računalnika zajemajo tele vsebinske računalnika in pametnega telefona teme: poznavanje delovanja računalnika, izdelava in oblikovanje besedil, uporaba interneta in elektronske pošte, računalnik kot digitalno orodje, glasba in film na računalniku, druga večmedijska orodja. Večina kratkih filmov je vsebinsko skladna s predlogom programa Računalniška pismenost za odrasle iz 2014. Na voljo je 117 filmčkov, 70 za učenje uporabe računalnika, 47 pa za pametni telefon. 33 Primeri instrumentov za ocenjevanje Samoevalvacijski instrument v knjižici Digitalna pismenost za odrasle digitalnih spretnosti in kompetenc. Je pripomoček za delo z odraslim udeležencem. Vsebuje seznam opisnikov, ki je pripravljen z namenom, da bi pomagal tudi udeležencu, ki se uči samostojno, zato je pripravljen uporabniku prijazno. Oblikovan je tako, da ga je mogoče zlahka natisniti ali razmnoževati prek mobilne aplikacije. Europass Digitalne kompetence – samoocenjevalna lestvica Europass je sklop spletnih orodij in informacij, ki so na voljo za upravljanje vseh faz učenja in poklicne poti. Z orodji in informacijami lahko jasno in usklajeno sporočamo svoja znanja in spretnosti, kvalifikacije in izkušnje po vsej Evropi. Europass je razvila Evropska komisija. E-vprašalnik za vrednotenje digitalne kompetence Elektronski vprašalnik za vrednotenje digitalne kompetence vsebuje trditve, ki se nanašajo na določena vedenja in opravila v zvezi z rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na petih področjih: obdelava informacij, komunikacija, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje problemov. Vprašalnik je po zahtevnosti razdeljen na tri ravni: osnovni uporabnik, samostojni uporabnik in usposobljeni uporabnik. Vprašalnik je po predlogi Europass priloge Digitalne kompetence – Samoocenjevalna lestvica v elektronski obliki pripravil Andragoški center Slovenije v aprilu 2020. Uporablja se v postopkih vrednotenja digitalne kompetence v središčih za informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih v 34 javnih organizacijah za izobraževanje odraslih po vsej Sloveniji. Spletni vprašalnik za ocenjevanje spretnosti – SVOS Novo spletno orodje SVOS je bilo v sodelovanju z OECD prevedeno in prilagojeno, pilotno preskušeno ter pripravljeno za uporabo v slovenskem prostoru. Je diagnostični instrument, ki ponuja zanesljive rezultate, saj je bil razvit na podlagi metodologije PIAAC. Prav zaradi tega je instrument za individualno testiranje standardiziran, rezultati posameznika pa so primerljivi z nacionalnimi in mednarodnimi rezultati. Predvsem pa orodje omogoča takojšen izpis rezultatov posameznika o obvladovanju besedilnih in matematičnih spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju (tj. digitalnih kompetenc). Izpeljujejo ga pooblaščene Lokalne točke SVOS po vsej Sloveniji. bel 34 9 bel bel 35