29 poročilo Geografi pri varovanju krasa pogo- sto izpostavljamo ranljivost podze- mnega krasa in potrebo po večji za- ščiti. Tega se že več let zavedamo tudi na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, zato smo se z veseljem odzvali povabilu hrva- ške Istrske županije, da skupaj prija- vimo projekt za ustreznejše varova- nje (primorskega) podzemnega krasa. Prijavi se je pridružila še javna usta- nova Natura Histrica, tako da smo ekipo sestavljali tako neposredni pri- pravljavci in izvrševalci regionalne po- litike, vsakodnevni upravljalci, strokov- njaki in znanstveniki s področja upra- vljanja s krasom. Projekt KUP – Karst Underground Protection se je začel 1. decembra 2009 v okviru Operativnega pro- grama OP IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 ter se končal dve leti ka- sneje. Projekt se je financiral s sred- stvi Evropske unije (85 %), nacional- nimi sredstvi (10 %) in sredstvi ZRC SAZU (5 %). Projekt je vključeval različne dejav- nosti (vzpostavitev Speleo centra na Hrvaškem, čiščenje 12 jam, izvedba dveh krasoslovnih šol, vzpostavitev ka- tastra jam za Istrsko županijo, izvaja- nje biospeleoloških raziskav Istre), vse pa so uresničevale temeljni cilj projek- ta: izboljšanje varovanja podzemnega krasa na osnovi dviga ravni zaveda- nja o njegovi izjemnosti, pomembno- sti ter ranljivosti. V nadaljevanju pred- stavljamo le nekatere s slovenske stra- ni pomembnejše dejavnosti. Pretekle izkušnje srečevanja s priti- ski in varovanjem podzemnega krasa smo predstavili na 19. mednaro- dni krasoslovni šoli "Klasični kras", teden dni prej pa je z isto tematiko izšel zbornik z naslovom Pressures and Protection of the Underground Karst – Cases from Slovenia and Croatia. Leto dni prej je izšla kratka in pregledna predstavitev Dinarskega krasa z naslovom Introduction to the Dinaric Karst. Interes po udeležbi na krasoslovnih šolah je bil izjemen, saj se jo je leta 2010 udeležilo 200 oseb, leto kasneje pa celo 213, kar je bilo največ do sedaj. Da bi čim bolj neposredno in lokal- nim prebivalcem na razumljiv način prispevali k varovanju krasa, smo v okviru projekta očistili tudi 6 jam v Sloveniji in ravno toliko na Hrvaškem. V Sloveniji se večina očiščenih jam na- haja na kraškem vodozbirnem obmo- čju izvira Rižane. Projekt ima tako tudi praktične posledice, to je zmanjšanje nevarnosti onesnaženja kraške pitne vode za Slovensko Istro in zmanjšanje obstoječega negativnega vpliva od- padkov na okolje. Ker je projekt čez- mejen, sta dve čiščenji jam potekali ob sodelovanju slovenskih in hrvaških ja- marskih društev. Močan čezmejni značaj so imele bio- speleološke raziskave, ki jih je izva- jala ekipa dveh hrvaških in dveh slo- venskih biospeleologov. Skupaj so po- drobno raziskali 6 slovenskih in 6 hr- vaških jam, rezultate pa predstavili v dokumentarnem filmu. Med delom so odkrili tudi nekaj živalskih vrst, ki so bile prvič opažene na tem območju ali pa so celo nove za znanost. Več informacij in gradiv je dostopnih na (večinoma) trojezični spletni strani projekta: http://www.project-kup.org/. Mitja Prelovšek Projekt KUP – Varovanje kraškega podzemlja Praktični del projekta je bilo tudi čiščenje 6 jam na slovenski in 6 na hrvaški strani (foto: Mitja Prelovšek).