Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	
Leto XXVIII. - Štev. 46 (1428)
Gorica - četrtek, 18. novembra 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Koroška 14. novembra leta 1976 Neuspešno Pltte« MM V AVStlifi
Prijatelj primorskih Slovencev Vinko Zaletel je zadnjo nedeljo 14. novembra prišel v Gorico v Katoliški dom, da bi tam imel predavanje s skioptičnimi slikami o Japonski. Toda zgodilo se je, da je v dogovoru z organizatorji program spremenil in namesto o Japonski govoril in kazal slike o Koroški. Srce samo mu je narekovalo, da je program menjal, saj je prihajal od »preštevanja«.
Ce kdaj, smo v nedeljo zvečer bili z brati Korošci ena duša in eno srce. Tisti, ki smo bili pri predavanju, smo res kot še nikoli občutili tragedijo čudovite koroške zemlje in njenih ljudi, ki se je tista dan odločala. Ob slikah in besedah g. Zaletela smo prišli do nekaj važnih spoznanj.
ENOTNOST VSEH SLOVENCEV S KOROŠCI
Ob preštevanju na Koroškem se je zgodilo, da smo se vsi Slovenci po vsem svetu začutili, kako smo eno telo, kjerkoli prebivamo. Koroška nas je združila v istem hotenju vse od Južne in Severne Amerike do Avstralije, zapadne Evrope, pa v matični domovini: vsi smo se kot en glas oglasili in obsodili namere dunajske vlade in avstrijskih strank, da preštevajo narodne manjšine z namenom, da jih potem lažje zadušijo.
Oglasila se je Argentina in priredila koroški večer. Pridružila se je Severna Amerika, ki v časopisih, v društvih in drugje ni pozabila na koroške Slovence, katerim je po zadnji vojni tudi materialno zelo pomagala. Potem naj spomnim na vse proteste, obsodbe, ki smo jih izglasovali primorski Slovenci v Italiji, na naše pisanje, kulturne večere, posvečene Koroški.
Največje protestne manifestacije so bile v Sloveniji sami, saj je tam glavnina našega naroda. Narod se je spontano dvignil, da manifestira za koroške rojake in protestira zoper namere dunajske vlade in koroškega Heimatdiensta. Najveličastnejša je bila gotovo manifestacija v Ljubljani na bivšem Kongresnem trgu, ki je v naši zgodovini videl doslej najbolj množične manifestacije v vseh odločilnih trenutkih slovenske zgodovine. Nad sto tisoč ljudi se je kljub dežju zbralo, da izrazi svojo solidarnost do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ter da obsodi zle namere avstrijske vlade in strank, ki so preštevanje hotele. Tako je bilo tudi drugod po Sloveniji. Reči smemo: dvignil se je ves slovenski narod za svoje koroške brate.
Proslave Ivana Cankarja in solidarnost do koroških rojakov so nam dale letos slutiti, kako smo vendarle vsi Slovenci eno, kadar gre za bistvene vrednote naše narodnosti.
ZBUDILE SO SE ZDRAVE SILE
V	AVSTRII
Druga pozitivna posledica nedeljskega štetja je prišla do izraza v Avstriji sami. Tam so se namreč pred štetjem zbudile številne zdrave sile, ki so početje vlade in strank obsodile. Povsod v Avstriji so se osnovali številni solidarnostni odbori v zagovor narodnih manjšin.
Tudi avstrijska Cerkev je to pot izpričala svojo pokoncilsko zrelost. Ce izvzamemo župnika pri Gospe Sveti Mucherja in morda še kak posamezen glas, so se cerkveni možje izrekli proti »posebnemu štetju«. Tudi katoliške organizacije so storile podobno. Celo v Celovcu so člani dušnopa-stirskega odbora, ki šteje 8 Slovencev in 32 Nemcev, sprejeli resolucijo, s katero sc izrekajo v prid slovenskih vernikov na Koroškem; samo dva sta glasovala proti.
Vlada, stranke in Heimatdienst gotovo niso pričakovali, da se bo kaj zganilo med nemškimi Avstrijci. Ali vendar se je in ne samo med skrajnimi levičarji.
PRASTRAH KOROŠKIH NEMCEV IN PSIHOLOŠKA PRESTRAŠENOST KOROŠKIH SLOVENCEV
Slovenski in ludi avstrijski zgodovinarji so pred nedeljskim štetjem veliko govorili In pisali o prastrahu koroških Nemcev.
Gre za neki podzavesten strah zaradi vseh krivic, ki so jih v zgodovini povzročili slovenskim sodeželanom, strah, da bi se morda Slovenci ne maščevali za vse te krivice in sicer maščevali s pomočjo Jugoslavije.
Zaradi tega so dvignili panično propagando, da je vsak, kdor se šteje za Slovenca, izdajalec in komunist. Zato njih nedeljsko geslo po celi Koroški: »Izjavi NEMŠKO!«, namreč, da je tvoj materin jezik nemški. Drugod po Avstriji so razlagali: Izjavi, kateri je tvoj materin jezik. Na koroškem pa samo: DEUTSCH!
Prastrah, tj. slaba vest, je gnal koroške Nemce do vsakovrstnih oblik ustrahovanja slovenskih sodeželanov. O tem se je veliko pisalo ob pripravah na nedeljsko štetje. To ustrahovanje seveda ni ostalo brez psiholoških posledic na slovenske Korošce. Mi Primorci jih v tem morda najbolje razumemo, ker smo sami bili predmet sličnemu ustrahovanju za časa fašistične diktature, ko je po zidovih pisalo: »Qui si parla solo italiano«. Tako so se dogajali primeri kot naslednji:
V hišo so prišli tuji ljudje. Mati je z njimi govorila po nemško, otrok se je pa oglasil po domače, po slovensko. In mati ga je udarila po ustih, češ govori po nemško.
V Kasazah v Podjuni, ki je v veliki večini slovenska vas, ljudje v cerkvi zelo lepo skupno odgovarjajo in pojejo po slovensko. Pred dnevi so imeli pogreb nekega mladega moža. Na pogreb je prišlo nič koliko heimatdienstovcev in »abvvehrovcev« (borcev za Koroško po prvi svetovni vojni); prišli so z zastavami, z odlikovanji in se po esesovsko šopirili v cerkvi in izven nje, saj jih drugače ni v cerkev. Ko so prišli na pokopališče, si nihče od navzočih slovenskih vernikov, ki so bili v veliki večini in ki so prej v cerkvi slovensko molili in peli, ni upal po slovensko odgovarjati ob prošnjah za rajnega.
župnik v Šmihelu, g. Srienc, je na eni izmed podružnic raztrgal heimatdienstov-ski plakat, ki so ga nezakonito prilepili na pokopališki zid. Po celi Koroški so ga obdolžili: župnik trga plakate!
Izmed tisočev so tu našteti trije primeri psihološkega ustrahovanja, ki je vladalo na Koroškem pred nedeljskim štetjem. Zato imajo prav vsi tisti, ki so izjavili, da štetja ob takih pogojih ni mogoče imeti za veljavnega.
KANCLER BRUNO KREISKY IN ČLOVEČANSKE PRAVICE
Italijanski radio je v nedeljo 14. novem-vra poročal, da je italijansko vojaško sodišče pomilostilo bivšega esesovskega polkovnika Kapplerja, ki je kriv smrti 335 italijanskih domoljubov, ki so jih postrelili v Ardeatinskih jamah blizu Rima. Pomilostili so ga iz človečanskih razlogov, ker je na smrt bolan zaradi raka.
Kancler Bruno Kreisky, ki je Žid, je naredil obratno. Trideset let po končani vojni je dal razpisati »posebno štetje«, da bi iz »človečanskih razlogov« odvzel Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem njih narodne pravice tam, kjer jih je manj kot 25 odstotkov. Preprosto povedano, dal je razpisati nedeljsko štetje, da bi narodne manjšine zadušil. »Iz globoko človečanskih razlogov«.
Lahko bi si mirno podala roko z Adolfom Hitlerjem, ki je ob zasedbi Gorenjske ukazal: »Naredite mi to zemljo znova nemško!« Toda Adolf Hitler je končal v berlinskem bunkerju, Gorenjska je pa ostala slovenska. Želimo, da bi bilo tudi s slovensko Koroško tako!
K. H.
Jezikovno preštevanje, ki so ga v nedeljo 14. novembra opravili v Avstriji, je pokazalo, da je bilo namenjeno samo Koroški, ne pa celi državi, vsaj tako so ga doumeli volivci, zato je bila udeležba razen na Koroškem izredno nizka. Povprečno je v Avstriji glasovalo 30 % volivnih upravičencev: na Dunaju, na Štajerskem in v Gornji Avstriji 25, na Tirolskem 10, na Predarlskem komaj pet odstotkov, le na Koroškem se ta odstotek povzpne na 86.
Kaj to znači? Da je bil zakon o »preštevanju posebne vrste« iz glasovan le za Koroško, kjer naj bi se glasovanje spremenilo v neke vrste plebiscit in pokazalo, da Slovencev pravzaprav ni več in da zato 7. člen državne pogodbe, ki jamči pravice slovenski in hrvaški manjšini ne pride več v poštev.
Vendar tudi Koroška ni v celoti izpolnila nad, ki so jih vanje stavile politične stranke s kanclerjem Kreiskym na čelu. Od 530.000 volivnih upravičencev se preštevanja ni udeležilo 80.000 ljudi. Če dodamo k vzdržanim glasovom še tiste, ki so bojkot preštevanja izrazili tako, da so oddajali prazne kuverte ali pa neizpolnjene števne liste, potem je povsem jasno, da je preštevanje izgubilo sleherno statistično vrednost, politično pa je položaj še bolj zaostrilo.
Tega mnenja je tudi uvodničar lista »Salzburger Nachrichten«, ki pravi: »Štetje glasovnic bo trajalo do konca leta, potem pa bomo zvedeli, kar že v svetu vsi vedo — da imamo v Avstriji manjšine. To pot sta slovenska in hrvaška manjšina bojkotirali vse skupaj, ostali Avstrijci pa so s svojo neudeležbo osramotili svoje strankarske voditelje... Treba je poskrbeti, da se afera čimprej preboli, Avstriji pa vrne ugled strpne in demokratične dežele doma in v tujini.« S to oceno pre-
števanja pretekle nedelje se je skoraj mogoče strinjati.
DAN PREŠTEVANJA NA KOROŠKEM
Omenili smo že, da je na vsem Koroškem glasovalo 86 odstotkov, vendar je bila udeležba na na mešanem pretežno slovenskem ozemlju do 15 % nižja kot na pretežno nemškem ozemlju, nikjer pa ni presegla 80 % glasov.
Tako je v Pliberku in Bilčovsu glasovalo 78 % volivnih upravičencev, v Globasnici pod Peco 79, v Železni kapli 76, v Selah 65, medtem ko je bila v ponemčeni Vrbi (Velden) 88-odstotna, v samem Celovcu pa 86-odstotna.
Tajnik Narodnega odbora koroških Slovencev (NSKS) Filip Wa-rasch je spričo teh številk izjavil, da dunajska vlada ne bo dobila številk, ki si jih je tako želela in bo zato prisiljena sesti k mizi, da se pogaja s predstavniki Slovencev. Manjšinskega vprašanja se pač ne da reševati z vsiljenimi ukrepi.
Je pa imelo preštevanje tudi svojo dobro stran. Javnost je bila po poročanju avstrijskega tiska seznanjena z obstojem manjšine in z njeno problematiko kakor tudi z odporom Slovencev do »preštevanja posebne vrste«. Slovensko in hrvaško manjšino so podprli številni kulturni in socialni delavci širom po Avstriji (med njimi sam sin kanclerja sociolog Peter Kreisky), ustanovljeni so bili solidarnostni odbori ter poslane protestne spomenice avstrijskih državljanov vladi, ki je dovolila strahovanje manjšine na Koroškem in Gradiščanskem.
Koroški Slovenci so na dan preštevanja priredili več demonstracij. Najbolj glasna je bila v Celovcu, kjer se je zbralo nad sto oseb iz 36 narodnostno mešanih občin in je bilo med petjem borbenih slovenskih pesmi sežganih
Čudno osporavanje sporazuma u Osimu
■	Od ponedeljka do srede 17. novembra se je mudil v Beogradu na uradnem obisku Leonid Brežnjev, glavni tajnik sovjetske partije. Njegov obisk je bil tembolj zanimiv za diplomatske kroge, ker je prišlo do njega neposredno po izvolitvi Carterja za predsednika ZDA. Med volivno kampanjo je Carter dejal, da bi Severna Amerika ne nastopila vojaško zoper SZ, če bi ta Jugoslavijo zasedla.
■ Zanimivega zaveznika so dobili pristaši MSI v osebi voditelja radikalne stranke poslanca Marca Pannella. Ta mož, ki grmi zoper konkordat, pripravlja referendum za prosti splav, je poln strupa zoper vse, kar je cerkveno in versko, je prišel v Trst propagirat za »integralno prosto cono«, ki naj bi 'bila protiutež industrijski prosti coni na Krasu, katero predvideva Osimski sporazum. Za tržaški dnevnik »Piccolo« je dal dolgo izjavo, ki bi delala čast vsakemu neofašističnemu veljaku. Ni proti Osimskemu sporazumu, je pa proti industrijski prosti coni, ker bi za Trst pomenila onesnaženje, za slovenske vasi pa raznarodovanje. Prišli bodo namreč Bosanci in Črnogorci, ki bodo raznarodili naš Kras. Naš slovenski tržaški dnevnik je o Pannelli, dokler je tolkel po Cerkvi in zagovarjal .razporoko in splav, vedno toplo poročal. Sedaj se mu je naravno zameril. Nam pa o Pannelli mnenja ni treba spreminjati. To nam je v zadoščenje.
■	10. novembra je minilo leto, ko sta Italija in Jugoslavija v kraju Osimo pni Anconi podpisali sporazum o dokončni meji med obema državama, obenem pa sprejeli dogovore o (gospodarskem sodelovanju. Premalo pa je bila v pogodbi poudarjena zaščita slovenske manjšine v Italiji. Do odobritve pogodbe naj bi prišlo v italijanskem parlamentu prve dni prihodnjega meseca.
■ Andreottijeva enobarvna vlada je prejela zaupnico za svoje varčevalne ukrepe. Zanjo so glasovali demokristjani in SVP
(Južnotirolska ljudska stranka), skupaj 249 glasov, proti so bila misovci, radikali in poslanci proletarske demokracije, vsi ostali pa so se vzdržali.
■	Minister za kmetijstvo Marcora je objavil ukrep italijanske vlade, da z novim letom v mesnicah prvi teden v mesecu ne bo moč kupiti svežega mesa, pač pa bodo lahko prodajali zmrznjeno, ki ga bo nudila predvsem Argentina. Od tam naj bi uvozili tudi večje količine parmezana, kd je, v Italiji postal odločno predrag.
Izjava deželnega tajništva SSk po štetju na Koroškem
Slovenska skupnost z zadovoljstvom ugotavlja, da je napovedani bojkot koroških Slovencev uspel in da so avstrijske oblasti doživele skupaj z vsedržavnimi strankami, hud poraz, ki bo imel svoje posledice.
Ugotavlja, da so koroški Slovenci s svojim zadržanjem ter politično bojevitostjo koristili tudi vsem narodnostnim in jezikovnim skupnostim v Evropi, ki bi jih jutiri po avstrijskem zgledu zainteresirane države lahko začele preštevati.
SSk čestita koroškim Slovencem, posebej osrednjim organizacijam, ob tem uspehu v želji, da bi narodnostni problemi koroških Slovencev dobili čimprej ustrezno in pravično rešitev na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe in na podlagi nadaljevanja pogajanj med vlado in koroškimi Slovenci samimi.
nad 600 glasovnic. Med demonstranti je bil tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.
V Selah je skupina dijakov slovenske gimnazije v Celovcu zaplenila volivno žaro in jo na cesti z glasovnicami vred v zasmeh preštevanju zažgala. V Šmihelu pri Pliberku so mladinci zasedli vo-livne kabine, prav tako na Radi-šah, tako da so bile volitve potem... v straniščnih kabinah. Na Obirskem so 15-letni fantje in dekleta pred voliščem prepričevali starejše ljudi, naj se ne pustijo prešteti. Njihova akcija je povsem uspela: od 389 upravičencev jih je le 55 oddalo svoj glas, pa še polovica teh je glasovala neveljavno.
ODMEVI NA PREŠTEVANJE
Avstrijski tisk je preštevanje spremljal z velikim zanimanjem in se na koncu oddahnil, da je zadeva mimo. Več listov pričakuje, da bo sedaj prišlo do novih razgovorov med vlado in manjšinama.
Tudi kancler dr. Kreisky se je po lastnih besedah »oddahnil«. Njegova stranka — socialistična — preštevanja ni hotela, to je bil pač nujen kompromis z opozicijo. Ostaja pa problem 25 odstotkov v povezavi z zakonom o narodnostnih manjšinah, ki je bil sprejet od vseh treh strank. Vendar se je vlada znova pripravljena pogajati s predstavniki Slovencev in Hrvatov.
Toda na kakšni podlagi? Neuspeh nedeljskega preštevanja bo za politične sile na Dunaju in v Celovcu ter za avstrijsko javnost imel zdravilne posledice le v primeru, če priznajo, da ne gre za nezmerne zahteve nekih neznatnih manjšin, temveč za izpolnitev z državno pogodbo slovesno prevzetih dolžnosti in da je izogibati se tem dolžnostim velika farsa, ki se lahko za Avstrijo tragično konča. Avstrija v celoti in narodnostno mešana Koroška še posebej morata pristati na sledeča spoznanja:
— da so manjšine v današnji Evropi dragocena vrednota;
— da bi Avstrijci, ki se tako radi ponašajo s svojo svetovljansko odprtostjo, morali ostali Evropi nuditi vzor idealnega obravnavanja manjšin;
— da mora biti zaščita tem večja, čim manjša je manjšina;
— da je preštevanje docela odveč, saj se natanko ve, kje živijo Slovenci in Hrvati in koliko jih je;
— da je potem prazno govoriti o »pretiranih« zahtevah s strani manjšin in Jugoslavije, temveč raje državno pogodbo pošteno izpolniti.
To pa pomeni, kar je zapisal komentator v dunajskem dnevniku »Die Presse«: »Previdno, a čvrsto, počasi, a trdovratno je treba iskati tisto rešitev, ki ima največ možnosti, da se ustreže željam manjšine, pa obenem upošteva čustva večine in spoštuje obstoječe zakone. Zadeva je izredno težka, a demokracija je nekaj napornega.«
Zato sedaj že ni več važno, kdaj bodo znani rezultati samega jezikovnega preštevanja, saj je jasno, da jih nihče več ne potrebuje, ker z njimi nima kaj početi. Bolj se je bati, da bo kljub novim spoznanjem ostalo vse po starem, v duhu preizkušenega recepta, da »je nujno nekaj ukreniti, samo da se nič ne zgodi...«
Odmev v ameriških časopisih na obsodbe v Ljubljani
KRŠČANSKI ZAKON IN DRŽAVA
Zakonci, ki živijo po evangeliju in so živi člani Cerkve, niso le v blagoslov cerkvenemu občestvu, ampak tudi državi, saj plemenitijo medsebojno človeško ljubezen ter jo dvigajo v znamenje in sredstvo posvečenja in zveličanja. Po njih nastajajo vezi med Cerkvijo in državo, med evangelijem in človeškom rodom.
Krščansko življenje zakoncev je pričevanje, ki bogati tako cerkveno kot civilno skupnost. Poslanstvo, ki izhaja iz zakramenta sv. zakona, se ne omejuje le na Cerkev, temveč presega njene meje in se nadaljuje v človeški družbi.
V človeški družbi vršijo krščanski zakonci veliko poslanstvo s tem, da dvigajo raven človeških odnosov, ko uveljavljajo največjo božjo zapoved: »Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kot samega sebe.« To delajo najprej v svoji družini, ko se zakonca darujeta drug drugemu v velikodušni ljubezni in premagujeta neštete težave, ki vdirajo v njuno skupno življenje in s tem dajeta svetal zgled okolju in družbi, ki je danes tako usmerjena le v iskanje osebnih koristi in osebnega ugodja.
Poleg tega pomagajo krščanski zakonci graditi blaginjo državne skupnosti tudi s pravo vzgojo otrok, ko jim dajejo zgled nesebične ljubezni, kar tudi presega družinske meje, zlasti ker so taki zakonci odprti do ubogih in zapostavljenih ter s tem pomagajo graditi lepše čase vsej državni skupnosti.
    iiiiiii m iiiiiii iimimmi iimiium   mi  
Ameriški dnevnik »New York Times« je 16. oktobra letos objavil naslednje poročilo iz Jugoslavije, ki ga je napisal časnikar Malcolm W. Browne.
Jugoslovanski okrožni sodnik Franc Miklavčič, ki je bil maja letos aretiran v lastni sodni dvorani, je bal zaradi izdaje in drugih zločinov obsojan na šest let zapora.
Petinpetdesetletni Miklavčič je bil obtožen, ker je zagovarjal odcepitev Slovenije od Jugoslavije, kar pa je on zanikal. Večino dokazov, ifci podpirajo to obtožbo izdaje so nabrali v Miklavčičevem zasebnem dnevniku, katerega je zasegla tajna policija med hišno preiskavo.
Kot drugi odlični Slovenci, ki so bili obdolženi ali sicer nadlegovami, je bil tudi sodnik Miklavčič pred vojno član krščan-sko-socialistične stranke. To je bila levičarska demokratska stranka, ki se je med okupacijo Jugoslavije povezala s Titovimi partizani. Tudii Miklavčič sam je bil odlikovan kot pripadnik Titovih čet med vojno.
Po vojni je bila krščansko-soeialistična stranka razpuščena in mnogi njeni voditelji, čeprav so bili katoličani, so prevzeli visoke položaje v novi komunistični vladi. Vendar niso nikdar postali komunisti in so se do določene mere zavzemali za politična pluralizem.
Dne 17. maja, ko je bil Miklavčič aretiran v Ljubljani, je tajna policija aretirala tudi 48-letnega Viktorja Blažiča, časnikarja, ki je bil zaposlen pri partijskem časopisu »Delo« v Ljubljani. Blažič, ki je podobnega prepričanja kot sodnik Miklavčič in drugi nekdanji krščanski socialisti, je bil obtožen, da je širil »sovražno propagando« in je bil pretekli mesec obsojen na dve leti zapora.
Po treh mesecih zapora v samici je bil (pretekli teden) začasno izpuščen in je zdaj v hišnem zaporu, dokler njegova obsodba ne po »potrjena«. Nato se bo vrnil v zapor.
Miklavčičev štiridnevni proces je bil odprt za javnost in — da ne bi spravili njegovih sodnih kolegov v zadrego — se je
Leto za letom, preko petdeset let, razen v času sovražnih sil naeifašizma in vojne, prihaja v naše domove med naše družine koledar Goriške Mohorjeve družbe. Spremljajo ga tudi knjige, ki skupno s koledarjem govore o živi slovenski prisotnosti v naši deželi.
Koledar, ki se že tiska, obsega šest skupin člankov in razprav. Prva skupina obravnava narodne in politične probleme naše narodne skupnosti v okviru dežele, v kateri živimo ter evropsike skupnosti. Poseben članek govori o sedanjih perečih koroških problemih.
V drugo skupino spadajo članki z versko tematiko, vprašanje dušnega pastirstva med Slovenci v Gorici in poročilo o zadnjem mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji (ZDA).
Sledijo članki in razprave o naših velikih možeh. Med njimi so nekateri, ki so skoro nepoznani, a imajo posebno mesto v našii slovenski ustvarjalnosti; drugi so pa globoko zaorali v svet snovanja in stvaritev, da bodo kot živi pomniki ostali v naši kulturi in duhovni zgodovini.
V četrto skupino spadajo poročila o pomembnih proslavah in pričevanjih v tem letu. Dodali smo tudi članek o taborišču v Rižarni, kjer je toliko naših rodoljubov pretrpelo mučeništvo, kjer so morali Slovenci, Hrvatje, Judje in Italijani darovati svoja življenja za svobodo in pravičnejši svet. V celoti objavljamo pretresljivo pričevanje na procesu o Rižarni, ki nam ga je ljubeznivo dovolila objaviti ga. Ljubka Šorl i-Brat uževa.
V peti skupini objavljamo prosvetno delo naših društev na Tržaškem in Goriškem. Za njihovo delovanje, pi-izadevnost in po-žrtvovalnost zaslužijo vso našo pohvalo in priznanje. Prav delovanje naših društev, naših mladih ljudi je najboljše in najtrdnejše poroštvo za našo prihodnost in za naš obstoj.
V šesto skupino spadajo članki in razprave, ki segajo na področje geologije, astronomije in znanosti.
Ob koncu smo dodali še, prvi dal bibliografije o knjižnih izdajah Goriške Mohorjeve družbe. Prvi del obsega koledarje od 1924-1974.
Med članke smo postavili tudi čtivo za razvedrilo, nekaj pesmic, nekaj utrinkov iz življenja goriškega slavčka Simona Gregorčiča in Josipa Abrama Trentarja.
Letošnji koledar Goriške Mohorjeve dru-
proces vršil v Kranju in ne v Ljubljani. V smislu obtožnice pa bi obtoženca lahko zadela bodisi smrtna kazen bodisi dosmrtna ječa.
Dejstvo, da je dobil samo šest let in da je v to vštet tudi štirimesečni preiskovalni zapor, snjatrajo za znak, da dokazi niso bili prepričljivi. Partijski voditelji, kot sta Mitja Ribičič in Franc Popit, pa so ostro kritizirali skupino katoliških liberalcev, kateri je pripadal tudi Miklavčič.
UDAREC NEODVISNOSTI SODSTVA
Miklavčičevi prijatelji in liberalni disidenti smatrajo njegovo obsodbo za nov udarec komunistične vlade proti vsakemu znaku neodvisnosti sodstva.
V	zadnjih letih je bilo aretiranih več sto disidentov in postavljenih pred sodišča, toda ker v teh ustanovah deluje še nekaj liberalov, pomeni to nov problem za vladajočo stranko. Pravni proces je prejel udarec tudi v začetku leta, ko je bil odv. Srdja Popovič v Srbiji obsojen, ker se je strinjal z disidentskimi mnenji klienta, katerega je zagovarjal. Obtožnica je bila sestavljena na osnovi zaključnega govora, ki ga je imel Popovič.
Bivši sodnik Miklavčič pa je na sodišču izjavil: »Obtožen sem, da sem hotel Slovenijo odcepiti od Jugoslavije. Vendar sem samo izvajal svobodo misli v zasebnem dnevniku, kar je zajamčeno z ustavo.«
Dnevnik je začel pisati že leta 1938 in po nekaterih ugibanjih morda vsebuje material, ki bi sedanje vodilne osebnosti spravil v zadrego. Med vojno je služil kot tolmač in zvezni oficir pri britansko-ameri-ški misiji, ki je oskrbovala partizane za nemškimi položaji. Njegova mati je bila Irka in angleščina je njegov drugi jezik. Italijani so ga ujeli in zadnje mesece vojne je preživel v koncentracijskem taborišču.
Oba, Miklavčič in Blažič, sta objavila svoje članke v slovenski reviji »Zaliv«, ki izhaja v Trstu. V teh člankih sta kritizirala nekatera stališča sedanje jugoslovanske vlade.
žbe gre v svet kot pričevalec vrednot, ki človeka plemenitijo in ga delajo nesmrtnega ter kot pričevalec delovanja in ustvarjanja veliko naših ljudi, ki večkrat ponižno in tiho pomagajo pri gradnji lepših človeških odnosov in boljšega jutrišnjega sveta. - jam
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Zbogom, draga Štefanija!
Repentabor ni velika župnija, a na Martinovo je bilo ob odprtem grobu ge. Štefanije Škabar verjetno več pogrebcev kakor je duš v župniji, številni prijatelji s Krasa in iz Trsta smo se zgrnili okrog prezgodnjega groba naše drage Štefanije.
Vsi se spominjamo nepozabnih Kraških ohceti in toliko lepih prizorov, ki so danes samo še na filmskih in tonskih trakovih. »Velika mati« Štefanija Škabar, vesela, narodno in versko zavedna žena je imela ob vseh naših narodnih praznikih nenadomestljivo vlogo, roko in delo. Še lansko leto nam je na romanju vesela pripovedovala, da bo na Tabru zopet tradicionalna vesela ohcet, ker da nevesto (njo) že imajo, le še ženina iščejo...
Ob grobu sta se govornika Koren in Colja iskreno zahvalila ge. Štefaniji za vse delo na vasi in v občini. Muzej »Kraška hiša« ostane iz teh časov za Repentabor in ves Kras velika zgodovinska pridobitev, dragocena vrednota, vsa združena z delom in skrbjo in večletnim varstvom »velike matere«.
Eno mesto v repentaborski cerkvi je zopet prazno; brez nje si domače žene težko predstavljajo vsakoletni romarski izlet, ki ga je vedno organizirala naša Štefanija kakor so jo na vasi splošno vsii imenovali. Menda ni romarskega kraja v naši bližini do Padove, Celovca in Brezij, ki ga ne bi v povojnih letih na enodnevnem romarskem izletu obiskale repentaborske žene pod vodstvom svoje Štefanije.
Sedaj je odšla pred nami na svoje zadnje življenjsko romanje. Naj mirno počiva pod taborskim gričem, kjer je za vse nas vsako nedeljo molila. Hvala vam, gospa Štefanija, za veliki zgled venne in zavedne kraške matere!
IB Italijanski zunanji minister Forlani je bil na obisku v Zah. Nemčiji, kjer se je srečal v Bonnu s svojim kolegom nemškim zunanjim ministrom Genscherjem. Seveda je bila v ospredju pogovorov gospodarska pomoč, ki jo Italija tako zelo potrebuje.
■ Trojica iz levičarske skupine »Unita combattente comunista« (Udarna komunistična enota) je v Rimu napadla poslanca PSDI Michala Di Giesija, ga zvezala in oropala ure ter denarja. Kasneje se je izkazalo, da so se napadalci zmotili v osebi. Napasti bi morali demokrščanskega poslanca Giuseppe Costamagno.
■ Zveza komunistov Jugoslavije šteje, kot je bilo objavljeno pred nekaj dnevi,
1.400.000	članov, vendar meni izvršni odbor, da bi moralo biti število delavcev večje kot je sedaj. 450.000 članov je mlajših od 27 let, žensk pa je v partiji vpisanih 310.000.
■ V zagrebškem predmestju Remetinec je brzec »Kvamer ekspres«, ki vozi na progi Zagreb-Reka, trčil ob odprtem prehodu čez tire v mestni avtobus, pri čemer je v avtobusu izgubilo življenje 10 oseb, 30 pa jih je bilo ranjenih.
■ Na progi Calovec-Pliberk so pri kraju Grabštajn do sedaj neznani storilci z eksplozivnim nabojem porušili en meter proge. Brez dvoma je šlo za ustrahovalno akcijo v zvezi s preštevanjem manjšin. Policijske oblasti so obljubile 50.000 šilingov nagrade tistemu, ki bi omogočil razkritje teroristov.
■ Po dveh tednih je uspelo vojaškim oddelkom in gasilskim odredom ukrotiti silni požar, ki je zajel sibirsko tajgo pri mestu Habarovsku. Požar se je razširil na področje, dolgo več sto kilometrov, pri čemer je bilo uničenih 150 hiš. V Sibiriji že dva meseca ni deževalo.
■ V Kairu so obesili enega Palestinca in enega Egipčana, ki sta leta 1971 organizirala napad na vojaško akademijo v egiptovski prestolnici, pri čemer je bilo 11 oseb ubitih, 27 pa ranjenih.
M Japonske oblasti so vrnile Sovjetski zrvezi letalo Mig 25, s katerim je 6. septembra sovjetski poročnik Belenko pristal na severu Japonske. Letalo, ki so ga severnoameriški in japonski izvedenci temeljito pregledali, so sedaj razstavili na kose, ki jih bo sovjetska tovorna ladja prepeljala v Sovjetsko zvezo.
■ Čeprav je Edvard Gierek že šest let na čelu poljske komunistične stranke, pa je šele pretekli teden prvič uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Pogovori so se tikali predvsem gospodarskih zadev, saj je Poljska zlasti na tem področju skoro popolnoma odvisna od mogočnega vzhodnega soseda.
■ Irska republika ima novega državnega predsednika. Prejšnji je odstopil, ker se ni strinjal z vladno politiko zatiranja irskih gverilcev iz gibanja IRA. Novi predsednik je Patrick Hillaiy, ki pripada opozicijski stranki »Fiairma Fejl«. Do leta 1972 je bil zunanji minister.
■ V Španiji so ustanovili že tretjo demo-krščansko stranko. Imenovala se bo »Ljudska krščanskodemokratska stranka«. Vodi jo Famando de Miranda. Ostali dve demo-krščanski stranki sta »Krščansko demokratska skupnost« ter »Demokratična levica«. Prvo vodi bivši obrambni minister Jose Maria Gil Robles, drugo pa bivšd obrambni minister Joaquin Ruiz Gimenez. Voditelji vseh treh skupin se sedaj pogajajo o enotnem nastopu na parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile prihodnje leto.
• O znanem nepokornem škofu Lefebvru se veliko piše in govori, kratko rečeno: tudi veliko prehitro piše in preveč govori. Tako je neki naš tednik zbral dosti treznih dokazov v korist tega škofa, ki hoče le latinsko maševati. Očitno pa dopisniki ne vedo, da ni problem maševanje v latinščini (saj mnogi duhovniki mašujejo v latinščini, nekateri starejši privatno tudi po prejšnjem obredu), problem francoskega škofa je mnogo težji: odklanja vse določbe in dokumente drugega vatikanskega koncila ter proglaša sebe in svoje somišljenike za pravo Cerkev, Pavla VI. in druge vidne škofe pa za odgovorne sodelavce z ateisti. To je vse kaj drugega kakor samo latinščina in staroslovanščina.
• Apostolski sedež in republika Islandija sta navezali diplomatske stike. Za prvega pronuncija je bil imenovan naš rojak nadškof dr. Jože 'Žabkar, ki je že pronuncij za skandinavske države.
• Francoski kardinal Gouyon je izrazil upanje, da je kriza poklicev dosegla svoj vrh in da se kažejo prvi znaki zboljšanja. Kardinal je dejal, da je podobne znake za novo rast duhovnih poklicev opazil tudi v
Bralci pišejo
Disidenti in NIP-Primorski dnevnik
Neki fantomatični NIP, ki ne loči demokratičnega pluralizma od političnega zakupa ali karierizma ter prav tako ne olikane kritike od cenzure, hoče v »Primorskem dnevniku« (6.11.1976) cenzurirati Radio Trst, ker poroča ne samo o komunističnih mitingih, ampak tudi o Solženici-nu, Amalriku, Saharovu in drugih vzhodnoevropskih disidentih, to je o politični opoziciji proti komunističnim režimom.
In kaj sodi o vzhodno-evropskih disidentih glavni tajnik PSI Craxi? Glavni tajnik PSI ter bivši ravnatelj češkoslovaške televizije in zdaj ravnatelj revije češkoslovaške demokratične opozicije »Listi« Jurij Pelikan sta imela v Rimu (11.11.1976) tiskovno konferenco o političnem preganjanju na Češkoslovaškem.
Pelikan je pozval italijansko javnost, naj zahteva prenehanje vseh oblik političnega zatiranja na Češkoslovaškem. V ječah je na stotine političnih pripornikov, med njimi Milan Hubi, ki je bil celo ravnatelj partijske šole za časa Dubčkove »praške pomladi«, katero so z invazijo leta 1968 zadušili sovjetski tanki. Hubi je v zadnjem času začel gladovno stavko, da opozori svet na stanje v političnih zaporih komunističnih režimov.
Craxi pa je poudaril, da morajo vse demokratične sile prevzeti nase odgovornost, da ožigosajo zatiranje človeških pravic na Češkoslovaškem. Istočasno je glavni tajnik PSI postavil naslednje zahteve: prenehati mora sovjetska vojaška okupacija Češkoslovaške; razglasiti je treba amnestijo za vse politične pripornike in tudi ustaviti pritisk na njihove sorodnike; v praksi ie treba izvajati dogovore vzhodne in zahodne Evrope, sklenjene v Helsinkih; PCI naj vrže na tehtnico svoj mednarodni vpliv za obrambo kršenih človeških pravic na Češkoslovaškem.
Imamo pravico zahtevati — je zaključil Craxi — naj PCI ne daje samo načelnih izjav, katerih sicer zlasti v zadnjem času ni manjkalo, marveč da nastopi, kot to zahteva dramatičnost dogodkov. Če hoče evrokomunizem imeti dialog, se mora zavedati, da je zahodni socializem zlasti socializem v svobodi.
Naj dodam, da je glasilo PCI »Unita« (12.11.1976) objavilo uvodnik, v katerem se poteguje za disidenta Milana Hubla.
Po vsem tem se vprašujem, ali je NIP-Primotski dnevnik vpisan v PSI ali v PCI, ima pa mentaliteto MSI ?
šestih južnoameriških državah, ki jih je nedavno obiskal.
• Cerkev Marijinega spanja (Dormitio) v Jeruzalemu, kjer je po stari tradiciji umrla Marija, praznuje letos svojo 70-letnico. Zgrajena je bila leta 1906 po obisku nemškega cesarja Viljema II., ki mu je turška vlada odstopila, zemljišče. Zraven cerkve je benediktinska opatija, ki oskrbuje cerkev. Nedavno so bile v cerkvi proslave za njen jubilej. Pri slovesnosti so sodelovali katoličani, judje in muslimani. Redovniki opatije so razvili ekumensko dejavnost, ki teži po zbližan ju med katoličani, judi in muslimani.
• Tudi v Zah. Nemčiji je navada, da hodijo skupine otrok za sv. Tri kralje pet po hišah in nabrane darove dajo za misijonske namene. Letos so nabrali kar pet milijonov mark, kar je približno 1.600 milijonov lir. Zbrani denar gre za pomoč revnim otrokom. Letošnjo nabirko bodo dali m. Tereziji za pomoč revnim otrokom v Indiji. Za prihodnje leto pa so že določili, da bodo z nabranim denarjem zgradili v Hongkongu bolnišnico za paralitične otroke.
• V Mehiki so 12. oktobra posvetili novo svetišče Naše Gospe v Guadalupi. Nova cerkev' je zgrajena v bližini prejšnje, ki je stara tri sto let in se je začela podirati.
V	novi cerkvi je prostora za 10.000 ljudi in ima podobo Marij,inega plašča, ki pokriva romarje. Cerkev Naše Gospe v Guadalupi je najbolj obiskana božja pot na svetu.
• Ustanova Opus Dei, ki šteje 50.000 članov, je dala letos iz svoje srede 50 novo-mašnikov, ki pripadajo 20 različnim narodnostim. Srednja starost novomašnikov je 40 let. Vsi so že prej vršili svoj poklic. Med njimi so zdravniki, inženirji, advokati, časnikarji itd. Vsak novomašnik je moral v bogoslovnem študiju doseči izpopolnitev za doktorski naslov.
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
V nedeljo 14. t. m. smo v Sovodnjah proslavili farnega zavetnika sv. Martina. Poleg notranje priprave je bil tudi zunanji del, ki je lepo uspel. Ker sovpada s tem praznikom zahvalna nedelja, je bil poudarek tudi na tam. Šolski otroci so na pobudo g. župnika prinesli v cerkev vsak nekaj od domačih pridelkov in jih položili na veliko mizo pred glavnim oltarjem. Ti so naslednji dan poromali v Zavod sv. Družine. Službo božjo je povzdignil župnik iz sosednjih Gabrij, g. Jurak, ki je tudi pridigal in povedal marsikatero lepo in vzpodbudno misel o hvaležnosti Bogu za naš obilni vsakdanji kruh. Na koru je ubrano prepeval dekliški zbor pod vodstvom ge. Marinke Lasič^Komjančeve, ki še vedno rada pride na naš kor ob večjih praznikih in hvaležni smo ji za to. Okrog glavnega oltarja pa je bil še venec naše mladine v narodnih nošah.
Po končani službi božji je ob cerkvi bil blagoslov kmečkih strojev in kruha ter soli, kar je vse pričalo o stari slovanski navadi. Domači pridelovalci vina so tudi poklonili nekaj od svojega pridelka, tako da je bilo steklenic dolga vrsta na pogrnjenih mizah, zraven pa koruzni kruh.
Vsa srenja se je zbrala na tem srečanju ob domačih pridelkih in pridno segla po ponujanih dobrotah. Vsekakor vsa čast domači folklorni skupini, ki je poskrbela za to prisrčno dopolnilo farnega praznika.
Rupa
V sredo 17. novembra smo pokopali Filipa Tomažiča, po domače Feliičeta. Pokojnik je sicer bival zadnja leta z družino v Gorici, a se je vedno čutil Rupenca.
Rojen pred 66 leti v številni družini se je izučil za čevljarja, pa se po drugi svetovni vojni zaposlil v goriški livarni Prinzi, ki je tudi njemu spodkopala zdravje, saj ga je prizadela silikoza.
Od rane mladosti je bil navdušen športnik — sodeloval je pri nogometnem društvu Vipava, ki je tedaj obstajalo v Ru-pi — iin vnet pevec. S svojo bodočo družico Kristo Godnič je brž po prvi svet. vojni rad zahajal k pevskim vajam na Mirenski grad. Zelo je ljubil naše gore in se udeleževal družabnih izletov, kjer si je lahko dal duška s slovensko pesmijo, ki je bila pod fašistično diktaturo v domači vasi in v vaški gostilni prepovedana.
Konec druge svetovne vojne je pričakal v nemškem taborišču, a se srečno vrnil domov, še z večjo vnemo se je posvetil petju — imel je prijeten tenor — v cerkvenem zboru Rupa-Peč. To ljubezen do petja in vsega, kar je slovensko, je znal posredovati tudi svojim otrokom. Naravno zato, da so mu ob grobu zapeli v slovo pevci moškega zbora »Mirko Fiilej« pod vodstvom Z. Klanjščka.
Žalujoči ženi Kristi, sinu Stankotu ter hčerama Danili in Vidi z družinama izrekamo vsi znanci in prijatelji ob težki izgubi občuteno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi naš list, na katerega so pri Tomažičevih bili vedno naročeni. - ik
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiHiiHiiiiiiiiiNiiiiiimmiiimiiiimi
Kiledar Goriške Moborieve družbe 77
E. F.
VERSKE NOVICE
Zbornik »Draga ’75«
Društvo slovenskih izobražencev (ul. Do-nizetti 3, Trst) je izdalo zbornik predavanj iz lanske Drage. Zbornik je v razmnoženi izdaji in zajema razprave in obravnave za desetletnico srečanj.
Uvodno besedo v zborniku ima pokojni prof. Jože Peterlin. Na kratko strne pomen obravnavanih vprašanj slovenskega žitja doma in v svetu. Za njim pozdravijo prisotne zastopniki oblasti in slovenskih političnih organizacij.
Obširno poročilo o lanski konferneci v Helsinkih in o slovenski stvarnosti podaja dr. Drago Legiša. Določila tega sporazuma so sicer spodbudna. (Vendar je danes že očitno, da ni v ničemer izboljšal položaja ljudi v 'komunističnih državah, ki se bojujejo za osnovne človekove pravice. Njih položaj se je pravzaprav celo poslabšal.)
Verjetno najpomembnejši del zbornika so razprave o pomenu samostojnega slovenskega političnega nastopanja v zamejstvu. Obravnava je potekala za okroglo mizo pod vodstvom dr. Zorka Hareja. V tem okviru je odločilen prispevek dr. Pavla Apovnika iz Celovca o pomenu koroško-slovenskega samostojnega nastopa s Koroško enotno listo (KEL).
»Sploh se ne moremo spuščati v ta "daj-dam”, tj. "daj glas - dam ti kruh”. Na to raven se ne smemo spustiti, če hočemo obvarovati svojo identiteto... Opažam tudi neko ločitev v zavesti, kar se izraža potem tudi v govorici integriranih ljudi, da rečejo: "Mi socialisti, vi Slovenci". Tu gre neka nevidna, a opazna meja v zavesti takega človeka. To pomeni konec istovetenja s slovenstvom. Tu opažamo deloma iluzije, deloma pomirjevanje vesti, če rečejo: ”Ja, strankina linija je trenutno res proti Slovencem, ampak stranka se bo spremenila, prišli bodo drugi časi, stranka bo začela bolj pozitivno, bolj prijazno gledati na Slovence.” To so iluzije! Ali samo taktika pomirjevanja slabe vesti.« (Tako na Koroškem. In kaj bi rekli za Primorsko?)
Ob tako trdi, preizkušeni, toda za koroške razmere še presenetljivo uspešni poti, kot jo je začela KEL, bi bilo res usodno, če bi jo koroški rojaki sedaj opustili. Zadnji čas o koroški KEL ne beremo namreč ničesar več. Volivni uspeh navadno ne pride čez noč, včasih je treba nekaj let, da se množice in generacije razgibajo.
O samostojnem nastopanju so spregovorili še dr. Damijan Paulin in dr. Rafko Dolhar. Sledila je razprava, v katero so posegli še dr. Tul, dr. Štoka, dr. Šah, Marija Ferletič in predavatelj.
V zborniku sledita zatem krajši poročili o predavanju msgr. dr. Rudolfa Klineca in dr. Rada Bednarika o primorskem odporništvu zoper fašizem. In nato obširnejša obravnava dr. Venceslava Tute »Tudi ti so polagali temelje svobodi«, v kateri je govornik na prepričljiv način spregovoril o preganjanju Slovencev na Primorskem in Hrvatov v Istri v času fašizma. Dogodki, ki so današnjemu mlajšemu rodu vsekakor premalo poznani in, prosti ideoliških pretolmačenj, premalo objavljeni.
V razpravo, ki je sledila, so s tehtnimi vprašanji posegli pisatelj Boris Pahor, dr. Ludvik Vrtačič, žpk. Stanko Žerjal, prof. Peterlin.
Ob koncu objavlja Zbornik Draga '76 še izjavo Društva slovenskih izobražencev, ki kritično osvteljuje s strani matične Socialistične zveze »odsvetovano« udeležbo že najavljenim predavateljem iz matice. Takšno »odsvetovanje« je menda sprožil napad arhaične SKGZ na lansko Drago, češ da gre pri napovedanih predavanjih o pri-
morskem odporu proti fašizmu za zmanjševanje pomena partizanskega osvobodilnega boja.
Draga bo svoje poslanstvo vršila še naprej, tudi brez predavateljev iz matice. Zdi pa se, da je uradna Slovenija v tem primeru zamudila priložnost, da pred zbranim občinstvom iz zamejstva in zdomstva utemelji bistvo svojega družbenega, socialnega sistema in kulturnega položaja.
■	Najbrž bi bilo s tem odpravljenih veliko nepotrebnih predsodkov o Sloveniji in Jugoslaviji v našem zdomstvu.
Tako pa, nasprotno, nastaja vtis, da oblast v Sloveniji ni sposobna na javni in odprti razpravi utemeljiti svojih stališč. Hipoteka, ki je bila slabo nasvetovana, in zdi se, da bodo pretekla leta, preden bo odpravljena. Ker, kdo bi že hotel priznati, da se je bil prenaglil?
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Prireditelj:
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu Kulturni dom, nedelja 28. nov. ob 17. uri
Pastirček št. 2
Naša šolska mladina ima v rokah že drugo' številko tega priljubljenega mladinskega lista, ki izhaja že 31. leto. Letos se je 'pomladil v slogu in zunanjosti, veliko je drobnega branja, res za vsakogar nekaj.
Glavna povest je »Lajnar Marion«, ki se bo nadaljevala skozi vse leto. Pesmi so prispevali Zora Saksida, Ljubka Šorli in Tomak. Mariza Parat skrbi za »Goriške sprehode«. Njen je tudi prizor »Miklavž prihaja«. Pojavili so se že prvi dopisi otrok. Prednjačijo otroci iz Rupe. Prav bi bilo, da začnejo z dopisovanjem tudi od drugod.
O Simonu Gregorčiču ob 70-letnici smrti piše Sara. Ista obravnava pod naslovom »Zdravilne rastline« vinsko trto. Na platnicah je uglasbena pesem I. Bolčine »Res je, res«. Veliko je takih sestavkov, ki so za bistrenje otroškega uma kot npr. »Za razvedrilo«, »Vse je narobe«, »Najprej premisli, potem odgovori«, »Da bomo pisali lepše in bolje«. K temu pomagajo tudi uganke (in križanke.
»Pastirček« izhaja letos spet v Gorici. Urejujejo ga Ivo Bolčina, Mariza Perat, Ljubka Šorli, Zora Saksida in Cvetko Žbogar. Izšlo bo osem številk, celoletna naročnina pa je 2.400 lir. - jk
Seja Slovenske skupnosti v Peumi
V soboto 13. novembra se je sestal odbor sekcije SSk s številnimi člani in somišljeniki iz Pavme, Oslavja in Štmavra. Sestanka sta se udeležila tudi Hadrijan Koršič, ki je podpredsednik Briške gorske skupnosti ki Simon Komjanc, ki je odbornik istega upravnega organizma.
Prisotni so predočili predstavnikoma številne probleme, ki zadevajo zlasti javna dela. Govor je tekel predvsem o ureditvi cest in pokopališča v štmavru in o važnejših cestnih prehodih na Oslavju in v Pevmi.
Podpredsednik Koršič in odbornik Komjanc sta si ogledala istega dne popoldne skupno z nekaterimi vaščani in s predsednikom Briške gorske skupnosti področje Štmavra, ki je trenutno najbolj potrebno intervencije za popravila nujnih del.
V nadaljevanju seje je bil izdelan tudi program, ki ga bosta zastopnika Slovenske skupnosti v tem briškem organizmu zagovarjala in skušala izpeljati. Prisotni so ugotovili, da občinska uprava v Gorici v glavnem ne upošteva zahtev prebivalstva v teh treh slovenskih vaseh, zato so se obrnili do Briške gorske skupnosti, v kateri sta dva predstavnika SSk tudi v odboru. Koršič in Komjanc sta obljubila vso pomoč in zanimanje, kolikor bo to v njuni pristojnosti.
Seje se je udeležil tudi goriški občinski svetovalec Damjan Paulin, kateremu so prisotni predočili vrsto manjših problemov in zastavili več vprašanj v zvezi z delovanjem goriške občinske uprave. Člani in somišljeniki so se pozanimali tudi za organizacijske probleme in izbrali člane za pokrajinski svet Slovenske skupnosti.
Martinovanje na Plešivem
Ze nekaj let se ob godu sv. Martina zbirajo krminski in plešivski Slovenci na večerjo v znani Sirkovi gostilni na Plešivem. Udeležba se je stopnjevala od leta do leta. Letos pa je daleč prekosila vse rekorde. Udeležencev je bilo čez 130, in mnogi, ki se niso pravočasno prijavili, niso dobili mesta pri mizi.
Večer je potekel v zelo veselem razpoloženju. Za zabavo sta skrbela pevski zbor »Brda« pod vodstvom Zdravka Klanjščka
in pa števerjanski ansambel L. Hledeta.
Omeniti moramo tudi marljive kuharice, o katerih je treba reči — in to brez propagandnih namenov — da delajo čast gostilni, v kateri so zaposlene.
V	pozdravnih besedah je Jožko Sirk, predsednik kulturnega krožka »Briška mladina« poudaril važnost, da se Slovenci krminskega področja srečujejo ne glede na idejno ali politično pripadnost posameznikov.
Naj gre vsa zahvala za to pobudo kulturnemu krožku »Briška mladina« s Ple-šivaga!
'K
Sv. Ivan
Preteklo nedeljo 14. novembra je gosto- , val v dvorani našega Marijinega doma amaterski oder Pnosak-Kontovel z veseloigro »En dan z Edvardom« (avtor Hans Friedrich Kuhnelt). Vreme je bilo bolj kislo, malo primemo za izlete, zato smo imeli kar zadovoljivo udeležbo. Razpoloženje v dvorani je bilo izborno. Igra živahna, zalo dobro podana. Režiserka Nada Štoka je lahko radovoljna s svojimi mladimi igralci, katerim smo hvaležni za obisk in se priporočamo za ponovno srečanje.
»Martin Kačur« v Rossettiju
Od 19. novembra do 8. decembra bodo v tržaškem gledališču Rossetti predstavili in ponavljali dramo »Idealist«, ki jo je Fulvio Tomizza napisal na podlagi Cankarjeve povesti »Martin Kačur«. S to predstavo bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine začelo svojo sezono. Tako bo italijanska javnost lahko spoznala na odru delo, ki zavzema pomembno vlogo v celotnem Cankarjevem opusu in predstavlja tudi izrez iz pretekle slovenske družbe. Delo ni zanimivo samo zaradi zgodovinskega okvirja ali literarno-zgodovinskega pomena, temveč označuje del Cankarjevega svetovno-nazor-skega pogleda, v katerem je idealizem imel tako važno mesto.
■	Ogromen požar je v Cataniji popolnoma uničil trg na debelo družbe »Sigros«, pri čemer so zgorele štiri stavbe, v katerih so bila skladišča in stanovanja. Škoda znaša nad pet milijard lir.
Koroški mladinci v Trstu
V	soboto 6. novembra letos ob 10. uri dopoldne smo imeli tržaški dijaki solidarnostno zborovanje s predstavniki slovenske mladine na Koroškem, ki so nam izčrpno poročali o stanju pri njih. Avstrijske oblasti so postavile ugotavljanje števila narodne manjšine kot pogoj izvedbe obveznosti do manjšine. Gre torej za ponoven dokaz nedemokratičnosti avstrijske vlade.
Obenem smo se lahko seznanili z delovanjem dveh slovenskih organizacij v Celovcu in na Dunaju: Koroške dijaške zveze, ki je zadnje čase zelo aktivna in ki vključuje veliko dijakov slovenske gimnazije v Celovcu in Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Poročali so nam Janez Pipp, Albert Pru-tej, iKristijan Ogris, Janko Malle in Lori Muller. Zborovanje je odprla dijakinja Sonja Jazbec, medtem ko je Majda Košuta ob koncu v imenu vseh dijakov prebrala resolucijo v znak solidarnosti s koroškimi Slovenca.
Popoldne so predstavniki gornjih organizacij skupno s predstavniki Slovenskega kulturnega kluba in Mladinskega krožka Trst imeli skupno srečanje s predstavniki dveh italijanskih gibanj.
Zvečer sta Slovenski kuiltumi klub in Mladinski krožek Trst organizirala solidarnostni večer s koroškimi Slovenci, ki js bil v mali dvorani Kulturnega doma. Večer, ki je bil posvečen predvsem diskusiji, je odprl predstavnik SKK Ivo Jev-nikar. Sledil je še pozdrav Branka Jazbeca v imenu Mladinskega krožka Trst. Ob koncu je biila soglasno odobrena resolucija v obrambo pravic koroških Slovencev. - M.
Zaviranje nekega imenovanja
Humbert Mamolo, ravnatelj srednje šole »Fran Levstik« na Proseku nam je poslal v objavo sledeči dopis:
Tržaška občina je z letošnjim šolskim letom uvedla psihojpedagoško službo v korist otrokom, ki obiskujejo vrtce, osnovne in nižje srednje šole. Usposobljeno osebje naj bi delovalo v okviru didaktičnih ravnateljstev. Organizacijo omenjene službe je prevzelo odbomištvo za zdravje in higieno.
O načrtih in namenih tržaške občine v zvezi s to pobudo sem zvedel na sestanku občinske komisije za šole s celodnevnim poukom, ki je bil pred koncem preteklega šolskega leta. Z namenom da bi bila psiho-pedagoška služba zagotovljena slovenskim šolam tržaške občine z namestitvijo slovenskega osebja, smo nekateri ravnatelji naslovili odborniku za zdravstvo in higieno pismo in ga zaprosili za sestanek. Sledila so tri srečanja v prostorih omenjenega od-borništva. Na sestanku je bil prisoten tudi profesor Egidij Košuta, ki že nekaj let sodeluje z uradom za šolsko usmerjanje (C.O.S.P.).
Načelo o psiho-pedagoški službi v materinščini je bilo takoj sprejeto in v ta namen je bilo treba iskati odgovarjajoče slovansko osebje. Vodstvo slovenskega sindikata je bilo o zadevi obveščeno in prav tako slovenska javnost, saj je »Primorski dnevnik«, v drugi polovici avgusta 1976, več dni zaporedoma objavljal ustrezni oglas.
Vabilu sindikata se je odzval kandidat s filozofsko fakulteto ter lepo število slo-
venskih visokošolcev filozofije s psihološko usmeritvijo. Vsi so vložili prošnje za sprejem v službo na tržaško občino v drugi (polovici septembra '1976. Odbornik je izjavil, ida se bo nova služba začela 15. oktobra. O organizaciji nove psiho-pedago-ške službe sem obvestil člane zavodskega sveta kakor tudi vse starše naših učencev.
Na zasedanju komisije za zdravstvo in higieno konzulte za zahodni Kras, ki je bilo v torek 26. oktobra 1976 na Proseku, je odbornik Zanini izjavil, da se bo imenovanje slovenskih psihologov zavleklo, v kolikor je proti namestitvam slovenskega osebja nastopila vsedržavna konfederacija sindikatov. Slovenska javnost upravičeno pričakuje jasno besedo tako od strani tržaške občine kakor tudi od strani tistih, ki omenjena imenovanja zavirajo. Prepričan sem, da bi tudi ob tej priložnosti krajevne konzuilte in v .njih izvoljeni slovenski predstavniki učinkovito posredovali v korist slovanski šoli.
* * *
še nekaj o sodelovanju konzulte za zahodni Kras s šolami tega področja! Zasedanja omenjene konzulte v zvezi s šolskimi problemi so le občasna. Letno bi bila potrebna vsaj trikratna uradna srečanja. Koristni bi bili osebni stiki med slovenskimi predstavniki in šolskim vodilnim, učnim in neučnim osebjem oziroma s šolskimi izvoljenimi sveti.
Podobni stiki so predvsem nujni za novoizvoljene predstavnike konzulte, da se pravočasno soočijo z odprtimi vprašanji naših šol in tako bolj učinkovito sodelujejo s konkretnimi posegi za njihovo rešitev. O potrebi podobnega sodelovanja priča naslednji primer.
Širite „ Katoliški glas“
Na zadnjem zasedanju zdravstvene komisije za zahodni Kras je neki italijanski predstavnik iz Sv. Križa med drugim dejal, da je tamkajšnja italijanska osnovna šola vložila prošnjo za celodnevni pouk, ki naj bi se začel že v tem šolskem letu. Novica je zelo važna tudi za nas Slovence. Priprava za celodnevni pouk mi stvar enega meseca. Sprašujem se, zakaj ni bila pravočasno sklicana seja krajevne konzulte, da bi razpravljali o uvajanju celodnevnega pouka v Sv. Križu. Morda bi se za podobno pobudo odločila tudi svetokriška slovenska osnovna šola. Z rednimi formalnimi in neformalnimi stiki bi preprečili nevarnost nesporazumov in tako predvsem koristili naši slovenski šoli.
Cerovlje
V	78. letu starosti se je po kratki bolezni poslovila od svojih dragih dobra žena in mati Marija Logiša-Terčon. Vzgojila je 8 otrok, od katerih jih živi še 7 in bila v svojem življenju zgled svetopisemske žene in zavedne Slovenke. Znala je biti gostoljubna in rada je pomagala, kjer je le mogla. Poleg te dobrote sta jo odlikovali zlasti vera in narodna zavednost.
Velika množica ljudi od blizu in daleč, ki se je udeležila pogreba, je pričala o ugledu, ki ga je uživala pokojnica. Pogrebne obrede in sv. mašo je opravil domači župnik v Mavhinjah. V nagovoru je poudaril pomen vare za vsakega kristjana in in dobrih del, ki človeka spremljajo v onstranstvo. Žalujočemu možu in sorodnikom iskreno sožalje!
llllllllllllllllllllllllIlHinilNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIlIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllltlllllllllllH
KAZIMIR HUMAR
(2)
Dileme svobodnega tiska
PRAVICA DO RESNICE IN INFORMIRANJA
Naj omenim le, da je med temi urejenimi in neodtujljivimi pravicami tudi pravica do resnice in s tem pravica do informiranja. Italijanska ustava določa glede tega v 21. članu takole: »Vsi imajo pravico, da svobodno izražajo svojo anisel z besedo, tiskom in s katerim koli drugim sredstvom obveščanja. Tisk ne sme biti podvržen dovoljenjem ali cenzuri.«
To spoznanje o svobodi in pravici do obveščanja izhaja na eni strani iz človekove dolžnosti, da išče resnico, na drugi iz njegove pravice, da odloča o sebi sam.
človek je najprej dolžan iskati resnico, vso resnico. »Vsi ljudje so dolžni iskati resnico, posebno glede Boga in njegove Cerkve; dolžni so tudi, da pristanejo na resnico, kakor se jim odkriva, in da se ji uklonijo« (DH 1), izjavlja koncil, ko govori
o verski svobodi.
V	tem iskanju smo bistveno okrnjeni, če nam kaka oblast preprečuje pot do resnice ali s cenzuro ali s prisilo. Ko se je Cerkev na koncilu dokopala do tega spoznanja, je bilo logično, da je kmalu zatem odpravila seznam prepovedanih knjig. To staro srednjeveško ustanovo so pa ohranile številne »napredne demokracije« a-tomskega veka.
Omenili smo že, da je človek socialno bitje, ki nujno mora živeti v družbi; danes v organizirani družbi, ki se imenuje država. Hočeš nočeš, mora danes vsakdo biti član kake države; stanje apolidov je le prehodno.
Glede države mislim, da je enkrat za zmeraj zavrženo načelo o neposrednem božjem izvoru oblasti v državi, načelo, ki je tako trdovratno in tako dolgo bilo vsi-drano tudi v katoliški moralki in sociologiji. Cerkev 20. stoletja je nedvoumno sprejela načelo, da oiblast v državi izhaja iz ljudstva, ki to oblast izvaja po izvoljenih zastopnikih.
Demokracija pa predpostavlja informiranost, poučenost, to se pravi svobodo ti-
ska in besede; brez tega ni demokracije. Kjer ni svobodne izmenjave mnenj, tam ne moremo govoriti o odgovornem odločanju. Tako odgovorno odločanje so volitve v demokratičnih državah.
PAPEŽ PIJ XII. O DEMOKRACIJI
V	tem oziru je zanimivo videti, kako je o demokraciji razmišljal Pij XII., zanimivo tem bolj, ker lahko pri tem primerjamo, kako je šel politični razvoj v človeški družbi zadnjih 30 let.
Kot znano je Pij XII. med zadnjo vojno imel navado, da je za božične praznike poslal svetu božično poslanico, ki je bila vsakikrat posvečena določenemu vprašanju. Malo pred koncem vojne, za božič 1944 je svojo božično poslanico posvetil vprašanju demokracije. O državljanih v demokratični -državi pravi takole:
»Da lahko pove svoje mnenje o dolžnostih in žrtvah, ki se mu nalagajo; da ni prisiljen ubogati, ne da bi prej povedal svoje mnenje: to Sta dve pravici državljana, ki sta prisotni v demokraciji kot znači že njeno ime samo. Iz trdnosti, povezanosti, iz dobrih sadov takšnega stika med
državljani in vlado države je mogoče spoznati, če je neka demokracija v resnici zdrava in uravnovešena in kakšna je njena življenjska ter razvojna moč. Kar se potem tiče širine in narave žrtev, ki se zahtevajo od vseh državljanov, se mnogim zdi demokratični način vladanja kot neke vrste naravna zahteva zdrave pameti. Ko se zahteva "več demokracije in boljša demokracija", to ne more pomeniti drugega kakor zahtevo, naj se zmeraj bolj daje državljanom možnost, da imajo lastno osebno mnenje, da ga lahko povedo in uveljavijo na način, ki odgovarja občemu blagru.
Iz tega sledi kot nujna in praktična posledica, da država ni neki brezobličen aglo-merat posameznikov, mehanično združen na nekem teritoriju. Država je in mora v resnici biti organičen in urejevalen dejavnik pravega ljudstva.
Ljudstvo in brezoblična množica, ali kakor tudi pravimo "masa”, sta med seboj različna pojma. Ljudstvo živi in se giblje samohotno; masa je sama po sebi negibna in jo je mogoče razgibati le od zunaj. Ljudstvo živi polnost življenja oseb, ki ga
sestavljajo; vsaka teh je, na svojem mestu in na svoj način, oseba v zavesti svojih odgovornosti in prepričanj. Masa pa nasprotno čaka na sunek od zunaj in postane lahka igra v rokah tistega, ki zna izrabiti njene nagone in čustva, pripravljena, da sledi zdaj tej, jutri drugi zastavi. Iz prekipevajočega življenja nekega resničnega ljudstva se bogato razliva življenje na državo in na vse njene organe ter jim vliva z vedno obnavljajočo se silo zavest njih odgovornosti z resničnim čutom za obči blagor. Elementarne sile mase, spretno manevrirane in izi'abljene, se more poslužiti tudi državna oblast: v rekah enega ali več ambicioznih ljudi, ki so se povezali v svojih egoističnih težnjah, more država ravno s pomočjo mase, ki je postala le preprost stroj, vsiliti svojo samovoljo najboljšemu delu ljudstva; obči blagor bo s tem hudo in za dolgo časa prizadet, rana se bo pa težko zacelila.
Iz tega moremo zaključiti: Masa, kot smo jo pravkar opisali, je in ostane največji sovražnik resnične demokracije in njenih idealov svobode in enakosti.«
(Drugič naprej)
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
priredi
v soboto 20. nov. ob 21. uri in v nedeljo 21. nov. ob 16. uri
v Katoliškem domu v Gorici revijo pevskih zborov
CECILIJANKA 1976
Nastopili bodo sledeči zbori: »Lojze Bratuž«, »Mirko Filej«, Goriški dekliški zbor, mešani cerkveni zbor Števerjan, mešani zbor Štandrež, cerkveni zbor Rupa-Peč, cerkveni zbor Doberdob, moški zbor »Brda« - Krmin-Plešivo, Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor - Devin, mešani zbor »Majnik« - Zgonik, mešani zbor od Sv. Ivana - Trst, moški zbor »Kras« - Doberdob, moški zbor »Bojan« - Dornberk, mešani zbor »Planinka« - Ukve, mešani zbor »Pod lipo« - Barnas ter moški zbor Štmaver.
Koncert beograjskega orkestra v Gorici
Z nastopom komornega orkestra »Pro mušica« iz Beograda se je prejšnji petek začela abonmajska glasbena sezona v Gorici, ki jo že tretje leto skupno prirejajo Glasbena Matica, ZSKP in SPZ. Koncert beograjskega ansambla je bil v Attemsovi palači, iki je kakor nalašč za podobne prireditve, še posebej za skupine, ki po svojem številčnem sestavu ter programski izbiri najbolj odgovarjajo zahtevam podobne dvorane iz poznega baroka.
Orkester »Pro mušica« je godalni an-ansambel, ki že po svoji naravi sega po primarni in ustrezni glasbi. To smo lahko opazili tudi na koncertu v Gorici, ko je orkester predstavil vrsto del iz izbrane ko-komorne zakladnice. Poslušali smo skladbe iz baročne, klasične ter modeme dobe, ki so se kangeniaino prilagajale ansamblu. Baročni del je predstavljal Corelli s svojim Comcerto grosso št. 6, klasiko pa Mozart s klavirskim koncertom v a-duru KV 414. Klasicizem oz. pozni barok sta razodevali tudi simfoniji dveh južnoslovanskih skladateljev, Ivančiča in Sorkočeviča. Modernejše smeri pa so na koncertu zastopale skladbe dveh sodobnih srbskih avtorjev, Radiča in Peričiča. Prav v teh delih je bil beograjski orkester gotovo najbolj prepričljiv in je zelo markatmo poustvaril zvočno barvitost, ki jo omenjene skladbe zahtevajo.
Dirigent Djura Jakšič je temperamentno vodil celotno glasbeno igro, svoj pomemben delež pa sta prispevala tudi solista pianist Nikola Račkov ter violinist Baiint Varga. Številno občinstvo je nastopajoče umetnike ob (koncu nagradilo s toplimi aplavzi. - bgsl
Ob »Cecilijanki 76«
»Ko smo mladi, z nami poje, / ko smo v letih, nas bodri, / vedno lepa, miloglas-na / v naših srcih up budi.«
S takimi in podobnimi občutki do naše slovenske pesmi zahajam ob večerih na pevske vaje kot pripravo na vsakoletno levijo pevskih zborov, »Cecilijanka« imenovano, ki bo tudi letos v Katoliškem domu, v Gorici in se je bodo udeležili zbori iz našega zamejstva: z Goriške, s Tržaške, iz Beneške Slovenije, Kanalske doline pa tudi z onstran meje.
Razni zbori bodo nastopili, eni na visoki umetniški ravni, drugi, v katerih sem jaz, morda malce nebogljeni. Vem pa, da bomo vsi nastopili z veseljem in ponosom v srcu, ki ju prav pevcu daje slovenska pesem. Ta se poraja iz notranje nuje, tuje ji je razkazovanje, odveč vsaka propaganda. Zrasla je na naših tleh, zato je povezana z našo bitjo vse dni življenja. Nihče je ne more nadomestiti s sodobnimi popevkami; te zadnje gredo čez dušo kot dež v neurju: dotaknejo se srca, a ga ne omočijo; naša pesem pa srce plemeniti in oplaja za dobra dela, za ljubezen do naroda, med katerim je vzklila.
Zato se letošnje »Cecilij anke« veselim in jo s hrepenenjem pričakujem. Dala mi bo priložnost, da se znova srečam z znanci, ki čutijo kot jaz. In si želim, da bi se istega občutja navzel tudi mladi rod, kajti le tako bo »Cecilijanka« lahko ostala to, kar je: praznik naše pesmi v zamejstvu.
Pevec z dežele
Koroški Slovenci in goriška občina
Na seji ganskega občinskega sveta, ki je bila v petek 12. novembra, je svetovalec Slovenske skupnosti dr. (Paulin vprašal go-riškega župana za stališče občinske uprave v zvezi s preštevanjem na Koroškem, ki predstavlja pritisk na slovensko manjšino v Avstriji. To še posebej, ker ima goriška občina stalne in dobre odnose s Celovcem. Župan De Simone je pa odgovoril, da se teh problemov ne more reševati na upravni ravni.
Slovenska skupnost v Gorici za popolne slov, radijske oddaje
Tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici je na svoji zadnji seji razpravljalo o spremembah na slovenski tržaški radijski postaji. S tem v zvezi je ugotovilo, da pomeni ukinitev večernih oddaj radia Trst A diskriminacijo do slovenskih poslušalcev. Zato je SSk poslala protestni telegram parlamentarni komisiji za nadzorstvo nad radiotelevizijsiko službo v Rim z zahtevo, da slednja takoj posreduje in tako prepreči vsako diskriminacijo slovenske manjšine na tem področju.
Občinska svetovalca Slovenske skupnosti v Gorici Paulin in Bratuž sta predloži-
la posebno resolucijo, o kateri naj razpravlja goriški občinski svet. V tej resoluciji svetovalca predstavljata pomen slovenskih neokrnjenih radijskih oddaj za vse Slovence v deželi F ur lan i ji-Juli j s ki krajini. Resolucija se zavzema za to, naj odgovorne oblasti ustrezno rešijo to vprašanje.
Sestanek Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja
16. novembra sta se v Krminu sestali delegaciji Slovanske skupnosti in Furlanskega gibanja (Mavi men to Friuli) ter razpravljali o skupnih problemih. Delegacijo SSk so sestavljali Štoka, Dolhar, Paulin in Bratuž, delegacijo MF pa Agostini, Jus in Gomboso. Oba deželna tajnika sta poročala o stališčih svojih strank v zvezi z aktualnimi političnimi vprašanji. Posebej so obravnavali Osimski sporazum in z njim povezano politično, gospodarsko in socialno tematiko. Obe delegaciji sta nato razpravljali o povezavi med narodnimi manjšinami v državi ter v Evropi, še posebej v perspektivi bodočih neposrednih volitev v evropski parlament. Delegaciji SSk in MF sta pretresli tudi težavni .položaj, ki je nastal v deželi po potresni katastrofi.
Podgora
V	petek 29. oktobra je PD Podgora imelo svoj 5. redni občni zbor. Po poročilu o delovanju v prejšnji sezoni in po ugotovitvah težav in pomanjkljivosti se je med člani društva vnela živahna debata.
Na občnem zboru smo vsi soglasno izvolili za novega predsednika .učitelja Mladena Uršiča. Nismo pa izvolili odbora. V novi odbor, ki smo ga volili na prvi seji, tj. 5. .novembra, je bilo izvaljenih 8 članov, 2 člana sta bila izvoljena v nadzorni odbor in dva v razsodišče.
SaElalni MM
Povišanje pokojnin. S 1. januarjem 1977 se bodo povišale pokojnine socialnega skrbstva. Izboljšave bodo naslednje:
a) pokojnine neodvisnih delavcev: 1. minimalne pokojnine od 66.950 na 79.650 lir (+ 19 %); 2. nižje od minimalnih: 13,9 %; 3. višje od minimalnih: +22.680 (+ 5,1 %);
b) pokojnine samostojnih delavcev (neposredni obdelovalci, koloni in spolovinarji, obrtniki in trgovci): minimalne pokojnine od 66.950 na 76.250 lir ;(+ 13,9 %);
c) socialne pokojnine: od 46.800 na 53.300 lir (+ 13,9 %).
Naj omenimo še, da se bodo prispevki za zavarovanje za invalidnost, starost in preživele v breme neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov s 1. januarjem 1977 zvišali v odstotkih v enaki meri (13,9); njih višina se bo torej dvignila od sedanjih 240 lir na 280 lir za delovni dan v negorskih občinah, v gorskih občinah pa od 180 na 210 lir.
Za pojasnila: Patronat BPACA v Trstu, ul. Roma 20, tel. 38100, kjer vam bodo nudili brezplačno An v celoti vso potrebno pomoč.
Za kmetovalce
Podpora prizadetim od vremenskih neprilik
Z odlokom od 2. sept. 1976 je ministrstvo za poljedelstvo in gozdove v soglasju z zakladnim ministrstvom priznalo nekaterim področjem goriške, videmske in pordenon-ske pokrajine izjemen položaj zaradi izrednih vremenskih neprilik, (ki so zadela te predele 10. in 18. marca 1975 (silno deževje) ter 18., 19. in 20. marca istega leta (zmrzal).
Od slovenskih krajev so na seznamu celotna občina Števerjan ter Gabrje in Spodnje Sovodnje v sovodenjski občini.
V	odloku so naštete tudi podpore in omenjena .posojila, katerih bodo deležni kmetovalci, ki so bili tiste dni prizadeti od vremenskih neprilik, če bodo vložili prošnjo na pristojne organe. Predvidena je podpora v obliki državnih prispevkov in posojil za popravilo kmečkih objektov, za obnovo kmetijskih zalog in za dopolnitev obratnega kapitala, katerega kmetovalci niso mogli obnoviti zaradi izgube na pridelkih.
Zainteresirani naj se za bolj podrobne informacije in za izpolnitev potrebnih obrazcev obrnejo na Kmetijsko madzomi-štvo (Ispettorato pravinoiale per Tagricol-tura) ali na svojo strokovno sindikalno organizacijo.
Kritika na napačen naslov
V nedeljski izdaji »Primorskega dnevnika« je izšel precej oster odgovor B. Marušiča na kritični zapis »Izkrivljanja« v 44 štev. Katoliškega glasa v zvezi s poročilom v omenjenem dnevniku o zborovanju slovenskih zgodovinarjev in Marušičevem rejeratu o goriški zgodovini v 90. letih preteklega stoletja.
V kolikor B. Marušič brani svoja stališča, zlasti svojo osebo, ima svoj prav, posebno glede stavka: ... ali iščejo »zgodovinarji« res zgodovino ali pa pišejo mogoče za režimske namene. Izraz v navednicah se ne nanaša na B. Marušiča, v katerem vsa primorska javnost ceni stvarnega zgodovinarja, pač pa na one, ki na svojo roko kujejo slovensko zgodovino. V kolikor bi kdo mogel izraz v navednicah tolmačiti osebno, se pisec omenjenega izraza opravičuje.
Poudariti pa je treba, da je tržaški dnevnik izkrivil poročilo o zborovanju slovenskih zgodovinarjev, da bi udaril po ljudeh katoliškega prepričanja. Z izkrivljenim poročilom o zborovanju je naredil vtis, da je celo dr. Mahnič »gazil« verska načela.
—ek
Op. ur. - Iz gornjega je razvidno, da je B. Marušič svojo kritiko obrnil na napačen naslov. Za izkrivljeno poročanje ni kriv naš sotrudnik, temveč poročevalec v »Primorskem dnevniku«, ki tako redkokdaj zna biti objektiven, ko gre za katoličane in njih delovanje. Zdi se, da trpi na posebni vrsti alergije, ki ji zdravniki še niso kos...
★
Knjižni dar
Goriške Mohorjeve družbe bo za leto 1977 obsegal sledeče knjige:
1. Koledar 1977
2. Zbirka šaljivih zgodb »Govoreči bankovec«
3. Sodobno zgodbo »Pokopljite me v škornjih« v
4. Tretji snopič Slovenskega primorskega biografskega leksikona.
Knjižni dar bo na voljo članom GMD in ostalim bralcem prihodnjega meseca.
★
DAROVI
Za Katoliški dom: M. C. 90.000; V. Prašnik 5.000; Vanda v spomin na svoje rajne 50.000; Marijina družba 10.000; N. N. 4.000; N. N. 4.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: P. R. 20.000; N. N. 10.000; N. N., Sovodnje, 10.000 lir. Poleg tega osnovna šola iz Sovodenj nekaj pridelkov An več steklenic vina, iz Štandre-ža pa so po nedelji hvaležnici poslali več zabojev zelenjave in vrečo krompirja.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Marija Miot v spomin pok. nečakinje Nede Miot-Sosič 5.000; Albina Fonda v spomin Nede Miot-Sosič 10.000; Valerija Kokoro-vec ob deseti obletnici matere pok. Ivane Matjak 10.000 lir.
Za distrofične: Budai Gizela v spomin Štefanije Škabar 2.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Zecchini 5.000; družina Nardozzi 5.000; družina Vac-cari v spomin pok. Walterja 10.000; Žerjal Ana in Neva v spomin pokojnih 12.000; N. N. 3.800; N. N. 3.000; Drašček-čok Zora v spomin pok. Josipa Podobnik 20.000; Drašček-Cok Zora v spomin pok. Antona Sosič 10.000; razni 17.000 lir.
Za zastavo sv. Jerneja na Opčinah: Tavčar Mihaela 5.000; Dancu Justina v spomin moža Alojzija 50.000; Marija in Zvonimir Vidau v spomin starega očeta 10.000; družina Malalan 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Milkovič Oskar in Berta v spomin Marije Ban 10.000; Ban v spomin matere Marije 10.000; Gorup Zofija v spomin Marije Ban 2.000; Milkovič Kristina v isti namen 2.000; Husu Kristina in Husu Roža prav tako po 2.000; Milkovič ob poroki Cauter-Milkovič 20.000 lir.
Občni zbor Slovenske skupnosti v Gorici
V	četrtek 25. novembra ob 20.30 bo v Gorici v dvorani Katoliškega doma občni zbor Slovenske skupnosti. Dnevni red obsega poročila pokrajinskega tajništva, politično razpravo ter volitve novih organov stranke. Vabljeni vsi člani!
Seja Združenja cerkvenih pevskih zborov
v Gorici bo v ponedeljek 22. novembra ob
20.30	na sedežu. Pevovodje naj prinesejo spored pesmi, s katerimi bodo nastopili na reviji »Mladina poje« (Minicecilijanki), ki bo na praznik Brezmadežne 8. decembra.
Odbor sindikata slovenskih šolnikov je
'na seji 16. novembra razpravljal med drugim tudi o volitvah v deželno komisijo, katere bodo 2. decembra na šolah vseh stopenj na Goriškem in na Tržaškem. Nadalje je sindikat sklenil, da se bodo namesto stavke, ki je določena za ta četrtek 18. novembra, vršila sindikalna zborovanja na posameznih šolah oz. didaktičnih ravnateljstvih zadnjo uro oz. zadnji dve uri v ponedeljek 22. npvembra. Pravico do zborovanj med službenim časom določa zakon (okrožnica 169 prot. štev. 2441 (priloga) z dne 25.6. 1975) in sicer do dveh ur mesečno.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu
vabi na srečanje s pisateljem F. Tomizzo, avtorjem gledališke priredbe v italijanščini Cankarjevega Martina Kačurja. Srečanje bo v dvorani Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3 v ponedeljek 22. nov. ob 20.15.
Na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu bo
v nedeljo 21. novembra ob 15,30 v cerkvi sv. maša za vse pokojne. Vabljeni predvsem verniki iz mesta, ki imajo svoje drage na tem pokopališču.
Založba Knjižic na Rakovniku v Ljubljani je izdala veliko premišljevalno knjigo (1268 strani) z naslovom »Prijateljstvo z Bogom«, delo ital. karmeličana p. Gabriela. Cena 15.000 lir ali v Ljubljani 300 Ndin. Naročila za to izredno pokoncilsko premišljevalno knjigo sprejema tudi knjigarna Fortunato v Trstu in Katoliška knjigarna v Gorici. V obeh krajih je sedaj knjiga na ogled; naročila do konca novembra. Kdor more, naj si knjigo preskrbi na Rakovniku v Ljubljani. Uprava Knjižic tudi sporoča, da je Marijanski koledar 1977 pošel. Nekaj izvodov je na voljo pri Fortunatu v Trstu .in v Katol. knjigami v Gorici. Cena 500 lir.
★
Za cerkev na Ferlugah: Danila Maver
5.000	lir.
Za žrtve potresa po salezijancu Gorkiču v Vidmu: N. N., Opčina, 50.000; N. N., Opčine, 8.600 lir.
Za slovenske misijonarje: provincialna hiša šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu 82.500 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., tudi za gobavce, 8.000; Anica Ferluga 5,000 lir.
Za misijone: Angela Mužič 10.000 lir.
Peter Urbanc - Kanada: osebi, ki je napisala preroški članek »Čas, ko potrka spomin« letos spomladi, spominjajoč se pobite slovenske vojske v letu 1945, 100 dolarjev; za tiskovni sklad »Doma« z željo, »da bi se ohranile beneške vasi, v katere tako rad zahajam, v svoji slovenski originalnosti« 100 dolarjev.
i Mo Trst/I
J u	——sre-----T—-
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 21. do 27. novembra 1976
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.0 Praznična matineja. 10.30 Glasba. 11.05 Mladinski oder: »Goske«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.05 Glasba. 15.00 Šport.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 10.30 Kulturni spomeniki naše dežele. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.00 Simfonični koncert. 16.25 Glasba. 18.05 Domači pesniki. 18.20 Glasba.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti.
11.35 Iz slov. folklore. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.00 Simfonični koncert. 17.30 Za najmlajše. (18.05 Kulturni sprehodi po videmski pokrajini. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasba.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Dogodki iz naše zgodovine. 9.40 Koncert. 10.30 Ženski liki v romanu. 10.50 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.00 Deželni solisti. 17.30 Za najmlajše. 18.05 »Botra Nerga«, enodej. 18.35 Glasba.
četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Pogovori o slovenščini.
10.40 Popevke. 11.35 Naš posnetek. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.00 Oktet »Gallus«. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Slovenski znanstveniki. 18.15 Primorska poje 76 v Trstu. 18.30 Glasba.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Slovenske žene.
9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 11.00 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. .14.30 Mladina. 16.00 Simfonična dela deželnih avtorjev. 17.30 Za najmlajše. 18.05 Pripovedniki naše dežele. 18.20 Glasba.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.30 Glasba. 9.40 Koncert. 10.30 Družina. 11.35 Pratika. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. (15.45 Poslušajmo spet. 18.05 »Serenissima«. 18.45 Glasba.
Ljubljanska TV
Spored od 21. do 27. novembra 1976 Nedelja: 10.40 Otroška oddaja. 11.30 Ljudje in zemlja. 12.35 Nedeljsko popoldne.
17.30	Nogomet Budučnost: CZ. 18.25 Siva obala. 20.00 Beli križ. 21.05 Kotor. 21.55 Šport.
Ponedeljek: 17.20 Nori besednjak. 17.35 žuželke. 18.15 Nega bolnika. 20.00 Igra z ognjem, drama. 21.15 Kulturne diagonale.
21.55 Kratek film.
Torek: 17.15 Zapojte z nami. 17.30 Debelinko, film. 18.45 Koroški otroški zbori.
20.55 Vino in kruh, nadalj.
Sreda: 17.15 Nima dn Ivo. 17.30 Italijanski muzeji. 18.10 Po sledeh napredka. 20.00 Film tedna.
Četrtek: 17.20 Bell delfin, film. 17.55 Izumirajoči svet. 18.45 Odprava zelenega zmaja. 20.10 V živo.
Petek: 18.10 Narodna glasba. 20.05 Humoristična oddaja. 20.35 Čikaškc ulice. 21.30 Dvojno zavarovanje, film.
Sobota: 15.55 Nogomet Hajduk : Beograd. 17.50 Sporočila iz vesolja, film. 18.25 Sdrius, film. 20.00 TV žehtnik. 20.40 V sončni pripeki, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage mame in sestre
Kristine Gerdol vd. Gerdol
Sin Berto z ženo Grazio, sestra Pepka in ostali sorodniki
Trst - Rocol, 15. novembra 1976
• V: L-