|rQ$a'i50P'-»5T \ ^i0 ftttŽAja J U ^ O \P12'^ ^ Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Število izvodov: 1400 Leto GLASILO DELAVCEV TOSAME izdajanja XX TvToj Temeljna kandidacijska konferenca DO Tosama 28. maja je bila v naši DO temeljna kandidacijska konferenca, ki so jo sestavljale družbenopolitične organizacije in delavski sveti obeh TOZD in DSSS. Na seji je bilo poleg obravnave in sprejema Poslovnika o delu TKK podano poročilo o vseh dosedanjih aktivnstih ob pripravah na volitve 1986. Predlog evidentiranih možnih kandidatov za samoupravne organe in delegacije, ki so ga pripravili koordinacijski odbori je bil v razpravi mesec dni. Z ozirom na to je bila preko izvršnih odborov organizirana razprava in tako dana možnost vsem delavcem delovne organizacije, da predlog pregledajo in nanj podajo eventualne pripombe. Predlog sta obravnavali tudi obe OOZK, ki sta ga ocenili tudi glede zastopanosti članov ZK v samoupravnih organih in delegacijah. Na seji temeljne kandidacijske konference so bile vse posredovane pripombe obravnavane in upoštevane. Sprejet predlog je tako pripravljen in temu bo v naslednjem obdobju sledilo podpisovanje izjav vsakega posameznika. Na pobudo sindikalne organizacije je TKK sprejela sklep o zaprti kandidatni listi. Na pobudo IO TOZD Saniteta je bila tov. Kerč Helena predlagana za opravljanje funkcije na ravni občine in sicer v SIS socialnega, otroškega in zdravstvenega varstva. Tovarišica Jeretina Metka in tov. Kralj Janez sta s strani občinskega sindikalnega sveta evidentirana za opravljanje funkcije na ravni občine in se jima daje popolna podpora. Drčar M. Nove pridobitve na področju pakiranja V sanitetni konfekciji pakiramo vse izdelke — razen obližev (TOSAMA— — -PLAST) — ročno. Že vsa leta nazaj sc trudimo, da bi posodobili način pakiranja — da bi prešli z ročnega na strojno pakiranje. Ves trud je bil zaman, vendar pa nam je sedaj uspelo, da rešimo tudi ta problem. Nekatere vrste pakiranja sicer ni možno izvršiti strojno, za druge pa obstajajo pakirni stroji, na katerih je možno zapakirati izdelke tako kot zahtevajo tudi zunanji kupci. Pregledali smo možnosti in poiskali več ponudb od proizvajalcev paki-rnih strojev. Izbrali smo proizvajalca iz Italije, ker odgovarja izvedba stroja, načina pakiranja, možnost označevanja in cena stroja. Odločili smo se za nakup dveh strojev in sicer za potrebe sanitetne konfekcije enega, drugega pa za potrebe trakotkalnice. Na strojih bomo pakirali v lakiran celofan papir (kakor na SENlNNG-u). Papirna enota bo zavarjena vzdolžno in prečno. Postopek pakiranja je enostaven. Rola celofan papirja se namesti na stroj. Preko oblikovalca se ovije celofan okoli izdelka, katerega prinese transportni trak. Najprej se vzdolžno zavari, nato pa potuje do varilno rezalnega mesta, kjer se prečno zavari in obreže. Na vsak izdelek je možno odtisniti datum in serijo. Za si-gniranje je vgrajena posebna naprava, ki se lahko nastavi na vzdolžno ali prečno označevanje. Prestavitev stroja je enostavna in hitra. Kapaciteta stroja je do 180 kom v minuti, vendar je količina zapakiranih enot toliko manjša kakor je daljša vrečka. Kapaciteta je torej odvisna od dolžine pakirne enote. Pakiramo lahko v od 40 mm pa do 420 mm dolge vrečke. Širina vrečke je največja 150 mm, višina pa 50 mm — klasična izvedba. er> Ker imamo pri nas v TOSAMI zelo različne velikosti izdelkov, smo posredovali proizvajalcu strojev vse izdelke, katere želimo pakirati na teh strojih tako, da je pri izdelavi strojev upošteval naše zahteve. V sanitetni konfekciji bo stroj postavljen v sterilni sobi. Na njem bomo pakirali gazo-sterilno, ovoje p. p. in aluplast. Količina predvidenih pa-kirnih enot je približno 1.500.000 kosov na leto. Z novim načinom pakiranja ne bomo pridobili samo na povečanju produktivnosti, ampak bomo imeli možnost tudi izvažati n. pr. p.p. ovoje, za kar so se že interesirali, vendar mi nismo imeli takšnega pa-kirnega stroja. V tkalnici ovojev tako potrebujemo pakirni stroj, ker je stari že dotrajan in na njem tudi ni možnosti pakirati vse vrste ovojev. Na novem stroju bomo lahko pakirali vse vrste ovojev — tudi elastične. Način pakiranja je takšen, kakršnega so že zahtevali tuji kupci. Z nabavo novega stroja bomo rešili zelo pereč problem pakiranja ovojev, povečali produktivnost in osvojili način pakiranja, kakršnega zahteva zahodno tržišče. Pavli Kamin Odkar opravlja nalogo direktorja TOZD Filtri, si je izredno prizadeval za uspeh in ga tudi dosegel na področjih: — povečanja izvoza na konvertibilno področje — modernizacije obstoječe proizvodnje in dviga storilnosti na evropsko raven — razširitve asortimana — raznih novih tehnoloških rešitev Izredno velik poudarek je dajal domačemu znanju in področju inova-torstva. TOZD Filtri vseskozi zelo uspešno posluje. Čeprav opravlja dela in naloge direktorja je še vedno zelo aktiven. Opravlja naslednje funkcije: — predsednik zbora LB—Banke Domžale — vodja delegacije Zbora LB, Združene banke Domžale — član DIATIJ-a — član odbora proizvajalcev cigaretnih filtrov — član Gospodarske zbornice Tov. Cerar Franc je leta 1973 prejel občinsko priznanje »plaketo z znakom«. Tov. Cerarju iskrene čestitke in da bi mu podeljeno priznanje bilo spodbuda za požrtvovalno delo še naprej. M. L. Dan mladosti V petek, 24. maja 1985 se nas je zbralo pet tosamovskih mladincev na žlezniški postaji v Ljubljani. Z ostalim mladinci domžalske občine smo se odpeljali z vlakom proti Beogradu. Namen tega izleta je bil ogled proslave ob Dnevu mladosti. Po dvanajstih urah naporne vožnje smo pripotovali v Beograd. Z železniške postaje smo se odpravili proti središču Beograda. Spotoma smo si ogledali skupščino. Ustavili smo se tudi v prekrasnem parku, ki se imenuje Kalemegdan. Tam smo si privoščili počitek in se potem odpravili proti Avali. Po napornem dnevu smo končno dočakali proslavo na stadionu. V hipu so bile pozabljene »muke in trpljenje«. Bilo je enkratno doživetje v živo gledati mladino, vojsko in pionirje, ki so iz minute v minuto delali čudovite like. Šele tam nas je spreletelo spoznanje, kaj pomeni Titova mladina, ki ga še ni zapustila in ga tudi ne bo. Po končani proslavi smo odhiteli nazaj na vlak. Polni prijetnih vtisov smo se odpeljali proti Ljubljani. Razšli smo se s prijetnim občutkom, da smo doživeli res nekaj zelo lepega in, da nam bo Beograd ostal v lepem spominu. Taja Socialne pomoči Na predlog KOOS in KU se je imenovala komisija za razdelitev iz sklada skupne porabe, ki so namenjena za socialno pomoč upokojencem TOSAME. Komisija je bila v sestavi: Ogorevc Ivanka, Kuhar Danica, Banko Francka, Vrenjak Mimi, Hribar Joži in Repac Marjana. Komisija je iz seznama upokojencev izbrala 17 upokojencev, in sicer Cerar Ivanko, Hribar Angelo, Kočar Rafaelo, Sotler Ivana, Paliska Antonijo, Flis Ano, Capuder Ivanko, Pavšek Dragico, Lamut Pepco, Pevec Dragico, Slapar Maksime, Burja Kati, Jenič Amalijo, Kerč Terezijo, Šorn Marijo, Kovič Vido, Novak Lado. Komisija si je ogledala imenovane in na podlagi pogovorov izbrala 9 upokojencev za katere meni, da so upravičeni do te pomoči. Kriteriji, po katerih je komisija izbrala so bili sledeči: višina pokojnine, zdravstveno stanje, družbeno stanovanje, stanovanjske zadeve, družinske razmere (ožji svojci oz. brez njih), višina stroškov (stanarina, elektrika, centralno ogrevanje). Po vseh teh kriterijih so bili upravičeni do socialne pomoči naslednji upokojenci: Cerar Ivanka, Hribar Angela, Sotler Ivan, Flis Ana, Capuder Ivanka, Pavšek Dragica, Slapar Maksima, Burja Kati. Repac Marjana Dobitnik plakete občine Domžale Plaketa občine Domžale se podeljuje za uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupščinah in društvih. Letos je iz naše delovne organizacije prejel srebrno plaketo občine Domžale tov. Cerar Franc, direktor TOZD Filtri. Utemeljitev je sledeča: Ko je končal šolanje na srednji tehnični šoli strojne smeri leta 1962, se je zaposlil v Avtoobnovi v Ljubljani, od tam je odšel na služenje vojaškega roka. Ko se je vrnil, se je leta 1964 zaposlil v naši delovni organizaciji. Zasedel je delovno mesto vodja oddelka filtrov. Svoje delo je vseskozi opravljal prizadevno. Tudi družbenopolitično je bil zelo angažiran: — bil je predsednik mladinske organizacije Tosama — član upravnega odbora — član delavskega sveta — prvi vodja temeljne delegacije To-same za Zbor združenega dela — član poslovodnega odbora. Tudi na področju krajevne skupnosti je bil zelo aktiven, predvsem pri urejanju komunalnih zadev. Leta 1976 se je DO TOSAMA reorganizirala in sicer v dve temeljni organizaciji in DSSS. V tem času je tov. Cerar končal šolanje na Višji šoli za organizacijo dela. Ker so mu sodelavci na podlagi delovnih rezultatov in med človeških odnosov zaupali, so ga preko delavskega sveta imenovali za direktorja TOZD Filtri. To nalogo opravlja še sedaj. Belilnica - duša Predstaviti je treba oddelek, za katerega pravijo, da je ključnega pomena za TOZD SANITETO in Tosa-mo kot celoto. Torej gre za oddelek k]er dela dobre tri desetine ljudi. Skozi njihove roke in stroje prepotuje preko ISO t vlaknin in preko milijona in pol metrov tkanin mesečno. Teh trideset ljudi bi vsak mesec s svojim delom zapolnili preko 20 vagonov in kar štiridesetkrat ovili v tkanino našo zemljo na ekvatorju. Zanimivo bi bilo tudi izračunati koliko na debelo bi prekrili z snežno belo vato Zemljo v 5 — 10 ali 20 letih. Pa pustimo statistiko in igračkanje s številkami. Delo v belilnici je vse prej kot igranje. Že pred kar nekaj leti je bilo delo zelo težaško, tehnologija je prinesla precej izboljšanja. Fizični napor se je sicer precej zmanjšali toda delovni pogoji pa so ostali kljub temu nemara najtežji v Tosa-mi. V belilnici namreč nikdar nikogar ne zebe, tudi letos ne, ko je bil najhujši mraz. Poletni dnevi prinesejo visoke temperature, kjer je preko 40°C kar noramalen pojav. Skupaj z visoko vlažnostjo v zraku pomeni to pravo tropsko klimo. Dodati je treba še to, da se dela v treh izmenah, kar je šc dodaten napor za ljudi ob že tako nezdravem delovnem okolju. Rekel sem, da je belilnica ključni oddelek Sanitete. Prav je, da povem zakaj. Ime samo pomeni, da belimo. V tem oddelku namreč bombaž in odpadke (izčesek, štrips, linters, ba-ter) zmešamo v predpisanih količinah, očistimo na čistilnih strojih nečistoč, ki so v materialu. Tako očiščen in premešan material nato stisnemo v pogače in vlagamo v belilne kotle. Tu material pod pritiskom in temperaturo 120 °C obdelujemo z kemikalijami (natrijev lug, vodikov peroksid, kisline). Tako dobi bombaž snežno belino in zahtevano vpojnost za tekočine. Včasih bombaž tudi obarvamo za, tudi na oko lepe jasmin vato. Tako sedaj že lahko govorimo o vati. Po obdelavi v kotlih vato vžamemo v centrifugi in na sušilnem stroju posušimo za nadaljno predelavo. Naslednja faza je namreč na baterju v mi-kalnici, kjer se nato prerahlja in doda stanično vlakno. Tako dobimo enakomerno plast določene teže zvito v svitke. Te mikalnica uporablja na mi-kalnikih. S tem je naša naloga zaključena. Rečeno je, da belimo tudi tkanine (gazo, kaliko, tetra). Seveda pa pri gazi ni važna samo zdravniško znana belina. Izredno važna je tudi vpojnost za tekočine (hidrofilnost). S tem problemom se spopadamo kolikor toliko uspešno, tudi zato, ker je del naše celotne proizvodnje namenjene izvozu. Za izvoz pa pripravljamo tudi vato, ki jo seveda mikalnica predela v izdelke zanimive za tujega kupca. Tosame Ključni oddelek se ponaša ravno s tem, ker pripravljamo polizdelke za ostale izdelke t.j. mikalnico, obe konfekciji. Delno pa je odvisna od nas tudi pripravljalnica in tkalnica — seveda posredno. Zastoji pri liniji za beljenje tkanin so skoraj opazni tudi v teh dveh oddelkih. Ob tem se poraja določena misel. Važen oddelek je tudi zato, ker njegova produkcija komaj zmore potrebe tako mikalnice in konfekcije. Po drugi strani, komaj podela tisto kar pripravijo tkalnica širokih tkanin in Senožeče. Izstroše-nost strojev rešujemo z brezhibnim vzdrževanjem, tudi v dela prostih dneh in seveda da vsako manjšo okvaro takoj odpravimo. Mehanikom in elektrikarjem gre tudi zahvala, da imamo visok izkoristek strojev (med 92 — 94 %). »Tišlarji« pa skrbijo, da so transportni trakovi vedno v rezervi in seveda celi. Vse skupaj pa ne bi pomenilo veliko, če bi se ta mala četica delavcev v belilnici ne zavedala pomena svojega dela in mesta v verigi od su- rovine do končnega izdelka v ekspe-ditu. Ravno zato jim marsikdaj kaj ni všeč. Sami pravijo, da izgubljajo na pomenu in v OD. Vedeti je treba, da so belilci svoj čas najbolje zaslužili zaradi svojega težkega dela. Sistem, ki je veljal takrat je to priznaval, razvoj sistema pa jih pušča v ozadju. Prav jim tudi ni, da ob poračunih ni vštet dodatek na nočno delo. V rezultatih je tudi njihov delež narejen v znanih pogojih dela. Prav tako starejši delavci negodujejo, da jim izločijo dodatni dopust na pogoje dela. Z delovno dobo dosegajo že maksimalno število dni dopusta in tako bonifikacij ne dobivajo. Precej je takih, ki so že dolga leta v belilnici, že v letih, ko je bilo delo še bolj težaško in takih olajšav ni bilo. No, zdaj pa do njih nimajo pravice. Kako je v Tosami velika nevarnost požarov vemo vsi presneto dobro. Tosamovci so znani po tem, da pametno in prevdarno zatrejo vsak plamenček že v kali. To tudi našim fantom ni tuje, kar so dokazali v zadnjem požaru prav v belilnici. Prav ti so obdržali požar na mestu, da se ni razširil in bi s tem nastala še večja škoda. Prav je, da tudi to priliko izkoristimo za javno pohvalo takim delavcem. Belilci pa niso pridni samo na delu. V svoji sredini imamo kulturnika; člana okteta Tosama pa tudi športniki niso od muh. V nogometu jim sila dobro gre. Upam, da je poskus predstavitve oddelka uspel in da ste spoznali člane velike družine Tosame. Njihovo delo nikakor ni lahko, spopadajo se tako z vročino, škodljivimi vplivi kemikalij. Izpostavljeni so tudi prahu seveda bolj v čistilnici in pri baterju. Milan Drčar Upoko jitev Te dni se je upokojil Ivan Mi-čič, dolgoletni vodja pripravljalnice. Vso svojo delovno dobo je preživel v Tosami, v katero je kot 20-letni fant leta 1945 prišel. Začel je v mi-kalnici, kasneje pa so mladega Ivana porabili za raznovrstna dela — takrat ni bilo tako stalnih delovnih mest, kot danes, važno je bilo le, da si delal. Tako se Ivan spnminja tudi, da so podirali staro stavbo, nalagali neraben material na vozove, čistili oddelke itd. Spominja se tudi prvega lastnika tovarne Kocjančiča, ki je bil strog, a ne slab človek. Rad je pohvalil dobro delo. V času nacionalizacije je bil Ivan Mihelčič pri vojakih. Ko se je vrnil, se je število delavcer od 70 povečalo na 200, kar je predstavljalo kar veliko razliko. Skrajšali so tudi delovni čas z 10 na 8 ur. Ivan je bil tudi zelo aktiven, saj se je udeleževal številnih akcij, deloval je v gasilskem društvu, kateregb predsednik je bil 7 let. Deloval je v več samoupravnih organih, bil je član prvega uprav- Ivan Mihelčič kot poveljnik štaba civilne zaščite nega odbora, izvoljenega leta 1950. Zelo mu je ostalo tudi v saominu sodelovanje v dramski sekciji, ki je v prostorih konfekcije priredila več iger. Sodelavci so bili nad tem navdušeni, danes pa Ivan ugotavlja, da v ljudeh ni nobenega interesa več. Preveč se vsi borimo za materialne dobrine in pozabljamo na vzdrževanje dobrih medsebojnih odnosov. Vsekakor je Ivanova prehojena pot neizmerno bogata, polna izkušenj, lepih in tudi grenkih spominov. Njegov delež pri graditvi naše Tosame, take, kot jo imamo danes, ni zanemarljiv. Zato mu lahko ob odhodu v pokoj izrečemo zahvalo in mu zaželimo, da bi še dolgo zdrav užival prisluženi počitek. S sej samoupravnih organov 1. Razpiše se referendum za dan 20. 6. 1985 zaradi sprejema naslednjih aktov: — Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje do, hodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke ter sredstev skupne porabe DO To-sama. — Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke TOZD Filtri. Predložena samoupravna splošna akta ter njihove spremembe se dajo v javno obravnavo, ki se zaključi z zbori delavcev. Zbore delavcev se skliče za 11. 6. 1985. Ugotovitveni sklep v zvezi z odložitvijo zborov delavcev sprejme na delavskem svetu 14. 6. 1985. Dokončni test aktov oziroma sprememb in dopolnitev se razglasi 17. 6. 1980. Komisija za pripravo volilnih imenikov v sestavi Olga Kerč, Tonka Strmšek in Breda Cerar razglasi volilne imenike 5. 6. 1985, Volilna komisija je imenovana v sestavi, ki je bila na referendumu 6. 3. 1985. Na dan referenduma bo volišče št. 4 v obratni pisarni proizvodnje filtrov, odprto pa bo od 5.30 do 17.30. 2. DS TOZD Saniteta in DS TOZD 1. 1985 novo skladišče surovin v ce-lontni vrednosti prenese med osnovna sredstva DSSS. TOZD-i odstopijo tudi ustrezen del virov sredstev za pokrivanje vrednosti prenešenega objekta. Terjatev TOZD Filtri do TOZD Saniteta, ki se nanaša na gradnjo skladišča in zaklonišča v vrednosti 23.180.510,60 din se prenese na terjatve do DSSS. 3. Potrdijo se spodaj navedene cene za acetatna in poliester polnila, ki jih izdelujemo po posebnih tehničnih zahtevah kupcev. acetatna polnila proizvajalska cena za 1000 kosov 0 4,5 x 72 mm 1.700,— din 5 x 77 mm 5 x 83 mm 5,5 x 85 mm 9,1 x 66 mm 10.5 X 02 mm poliester polnila 0 5,5 x 85 mm 11.5 x 95 mm 1.837,— din 2.060,— din 2.060,— din 3.540,— din 4.040,— din 1.920,— din 6.220,— din Vse predlagane cene so proizvajal-ske, plačilni pogoji ostanejo taki, kot do sedaj. Cene se bodo začele uporabljati takoj, ko bo sklenjen sporazum s kupci. 4. Potrdi se doseg proizvodnje za mesec april. Sprejme se operativni plan za mesec junij, s tem, da v planu zopet ni mavčevih ovojev. Komercialni sektor se zadolži, da do naslednje seje poroča, zakaj v TOZU-u Filtri odstopajo od prodajnega letnega plana (mavčevi ovoji, predelava netkanega blaga). TOZD Saniteto se zadolžuje, da izdeluje netkano blago po dogovorjenih predpisih oziroma določenih gramatu-rah. 5. Potrdi se izplačilo nagrade v enkratnem znesku za inovacijski predlog — odprava napake na vozlaču avtorjema tov. Kočar Petru v znesku 8.430,50 din in tov. Tič Jožetu 5.620,00 din. 6. Odobri se uporaba sredstev za nakup pakirnega stroja FILUTEX FA 10 v skupnem znesku 25.196.977.— din. Odobri se uporaba sredstev za nakup ročne vrtalke s stojalom v vrednosti 45.000.— din. Odobri se uporaba sredstev za nakup 2 kom nožev za stroj NIBORG za izdelavo obližev VIRKOL vreč v prednosti 200.000.— din. 7. Acetatni odpadki se bodo stiskali in povezovali v bale samo za izvoz, za doma pa se ne bodo stiskali in povezovali, ker primanjkuje delovne sile. Pripravi naj se tudi primerna cena za baliranje. 8. SKS — socialna služba se zadolži, da v sodelovanju z dr. Gorškom preveri bolniške izostanke tov. Štirn Mojce. Strokovne službe v TOZD Filtri pa naj tov. Štirnovo tudi opozorijo na nekvalitetno opravljanje delovnih nalog. S sej delegacij SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA 1. Elementi za sklepanje SaS o temeljih plana Ti elementi bodo podlaga za sprejem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1986/90. Kot glavne cilje si SOV zastavlja izboljšanje varstva materinstva, otroka in družine, nemoten, vsestranski razvoj varstva in vzgoje predšolskih otrok ter socialno varstvo otrok. Upoštevale se bodo že sprejete pravice in obveznosti, na novo pa bi uvedli: — povečanje porodniškega dopusta na 365 dni in sicer z nadomestilom 100 % OD za 246 dni, za preostalih 119 dni pa 75 %; druga varianta je 100 °/o od OD za vseh 365 dni. Zadržanost z dela ob rojstvu dojenčkov ali več živorojenih otrok ali prizadetega otroka naj bi se povečala na 15 mesecev, odpra- vi pa se pravica pričetka izbire porodniškega dopusta 45 dni pred pričakovanim porodom — za vse naj bi veljalo 28 dni; — zagotovitev socialne varnosti študentkam, učenkam in brezposelnim 84 dni (20 dni pred in 56 dni po porodu) v višini 50 % povprečnega OD v SRS; — izenačenost kmetov z delavci — če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva v ta namen (doslej samo za združene kmete); — ohraniti realno vrednost standardnega zavitka, ga obogatiti za približno 50 1% ter še bolj približati potrebam novorojenčka; — mala šola bi se podaljšala na 525 ur — zagotovljeni program naj bi obsegal 420 ur; — otroke od 3 do 5,5 let, ki niso zajeti v VVO naj bi postopno vključevali v vzgojne programe. 2 Elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti priprave otrok za osnovno šolo iz osnovnih šol v VVO Problematiko smo na delegaciji že obravnavali in se strinjali z načelnimi usmeritvami. Elaborat podrobneje obdeluje to problematiko in skuša oblikovati takšno organizacijo in opravljanje dejavnosti v okviru VVO, kjer so zaposleni ljudje, usposobljeni za delo s predšolskimi otroci. Elaborat predvideva enotno ureditev priprave otrok na šolo v VVO v celotni občini, razen pri OŠ Jurij Vega Moravče in OŠ Janko 'Kersnik Brdo, kjer sta VVO priključeni k šolskemu objektu. Kjer zaradi oddaljenosti prenos priprave otrok na šolo v VVO ne bo možen, bodo delavke pri šolah povezane v delovne skupnosti preko najbližje enote VVO, kjer se bo urejalo tudi nadomeščanje odsotnih delavk. Prikaz povezav: Jarše, Rodica (OŠ J. B. Tito) — VVO V. Vlahoviča, Rodica Slavko Šlander (OŠ Šlandrove brigade) — VVE Stanka Varšek — Lija, Domžale Vencelj Perko (OŠ V. Perka) — VVE Čebelica, Domžale Mengeš (OŠ M. Blejca Matevža) — VVE Mengeš Radomlje (OŠ Radomeljske čete) — VVE Kekec, Radomlje Dob (OŠ Martin Koželj Dob) — VVE dr. Igor, Vir 3. SaS o svobodni menjavi dela za izvajanje storitev s področja otroškega varstva s Centrom za socialno delo za 1. 1985 Sporazum vsebuje naloge, ki jih bo Center opravljal v letu 1985 in obveznost skupnosti za izvajanje strokovnih opravil. Višina sredstev po posameznih elementih znaša skupno 2.289.875 — din. 4. Izračun vzgojnega in varstvenega dela sti otroškega varstva naj bi bil izračun ekonomske cene, sledeč: 40 % vzgojnega dela, ki ga plačuje skupnost in 60 % varstvenega dela, ki ga plačujejo starši. Odbor za svobodno menjavo pri SOV Domžale predlaga razmerje 45 °/o — 55 %.. S 1. 5. 1985 preidemo na izvajanje SaS o uresničevanju socialno var- Priznanje oktetu 20. aprila smo v Delavskem domu na Viru proslavili 15-letnico delovanja našega okteta. Slavnostni koncert je spremljalo veliko število poslušalcev, ki so zelo lepo sprejeli in pozdravili naš oktet in njihove goste. Poslušalci v dvorani so svoje navdušenje ob poslušanju znanih pevskih zborov izrazili z burnim aplavzom. Vzdušje je bilo neponovljivo in hkrati dokaz, da tovrstna kultura živi z nami. Veselje do petja in prizadevanja članov okteta so porok za njihovo delovanje in dosežene uspehe v 15 letih. Vrsti priznanj, ki jih je v tem obdobju že prejel oktet se je pridru- stvenih pravic. S tem bodo starši k oskrbnim stroškom v VVO prispevali 35 % njihovega mesečnega OD na družinskega člana za preteklo leto — — prispevek ne bo presegel polne cene varstvenega dela (55 °/o) ekonomske cene in bo za dojenčke 8.488.—, za predšolske pa 7.371.— din. Prispevek se bo spreminjal enkrat letno (s 1,5 vsakega leta). T osama žila podelitev Gallusovih značk, ki jih je v imenu ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ članom okteta podelil tovariš Slavko Pišek, Kersnikovo plaketo pa je v imenu Kulturne skupnosti občine Domžale podelil predsednik skupnosti tovariš Jernej Lenič. Celotnemu oktetu čestitamo k obletnici in priznanjem za njihov uspeh ter jim želimo še veliko nadaljnih uspehov na pevskem področju. Ob tej priliki se tudi oktet zahvaljuje delovni organizaciji in pripravljalnemu odboru za organizacijo in pomoč pri izvedbi koncerta. Vsem delavcem Tosame čestitamo ob 27. juniju-Dnevu samoupravijalcev Po priporočilu Republiške skupno- Počitnice se pred vrati. Šola bo vsak hip zaprla svoja vrata in za šolarje se bodo začele težko pričakovane počitnice. Otroci iz OŠ Dob so vse leto pridno sodelovali z nami in nam pošljali svoje prispevke. Dva meseca bodo njihova vešča peresa mirovala, danes pa objavljamo nekaj prispevkov iz šolskega glasila Ml PIŠEMO. Razmišljali so o varčevanju! Varčevanje Ker danes vsepovsod govorimo o raznih oblikah varčevanja in o obveznosti vseh nas do takega ravnanja, smo se tudi mi odločili, da bo glavna tema našega glasila varčevanje. Dan varčevanja je uradno sicer 31. oktobra, vendar ga nikakor ne moremo in ne smemo omejiti le na en dan. Čas, v katerem živimo, nas prisili k varčevanju na vsakem koraku. Varčevati moramo vsi, od najmlajših do najstarejših. Nas pa je zanimalo, kako varčujemo učenci naše šole, saj je varčevanje marsikdo imed nas čutil že na lastni koži in tako spoznal., da vsega, kar si človek zaželi, res ne more imeti. Prav lepe prispevke smo prejeli in jih objavljamo v glasilu, obenem pa upamo, da bomo vsi ravnali tako, kot smo napisali. Končajmo uvod z znanim pregovorom — ugašamo luči, če je v prostoru dovolj svetlobe — pojemo vso malico, tudi če nam kdaj ni všeč — ne mečemo malo oobgriznjenega jabolka v koš — se ne obmetavamo s kredo — domačo nalogo napišemo podnevi, ne zvečer — ne trgamo listov iz zvezkov in iz njih delamo ladjice — skrbno ravnamo s knjigo, ki smo si jo izposodili v knjižnici — si ob koncu šolskega leta zamenjamo knjige — ne uničujemo svoje in družbene lastnine. Pri nas doma varčujemo Pri nas doma najbolj varčujeta očka in mamica. Tudi midva s sestrico Andrejo zbirava denar. Kadar ga veliko zbereva, nama mami kupi kaj koristnega. Vsi štedimo z vodo in elektriko. Pazimo na obleke in čevlje. Z avtom se malokdaj vozimo, ker je bencin predrag. Na vrtu sami pridelamo zelenjavo, ki jo mami shrani tudi za zimske dni. Obleko, ki nam je pretesna, oddamo Rdečemu križu. Tudi ko bom velik bom skrbno varčeval. Boris Kosmatin, 3b KDOR VARČUJE, SI SREČO KUJE. Kaj je po naše stabilizacija? Stabilizacija je varčevanje pri vseh stvareh. Simona, 5.a Stabilizacija je varčevanje. Tanja, 5.a Stabilizacija je varčevanje denarja, obleke, obutve in elektrike. Leja, 6.b Mi bi radi, da bi to pomenilo, da ni treba pisati domačih nalog, saj tako v našem razredu že marsikdo varčuje. Martina, 6.b Stabilizacija je premišljeno razpolaganje sredstev. Klavdija, 8.b S tem skušamo omejiti svoje potrebe. Petra, 8.b Stabilizacija je trud in napor vseh, da ustanovimo trdno gospodarsko osnovo in krepitev samoupravljanja. Janko, 8.b Varčujemo tudi takrat, kadar: — ne čečkamo po svojih učbenikih in jim ne vihamo robov — v stranišču ne puščamo vode, da teče brez potrebe — ne uničujemo šolskih pripomočkov Naša družina šteje pet članov, zato moramo vsi varčevati. Otroci moramo paziti na šolske potrebščine. Tudi obleke ne smemo prehitro strgati, ker je zelo draga. O varčevanju se bom morala še veliko naučiti. Irena Flere, 3. r podružnična šola Krtina Učenci prvega razreda podružnične šole varčujejo takole: Ne brcam kamenja, da ne uničim čevljev. Jani Pavli Mila ne puščam v vodi, ker bi se zmehčalo. Jožko Prašnikar Ne rišem in ne praskam po klopi. Karmi Merkužič Suh kruh dan zajčkom ali prašičem. Primož Cerar Pazim na oblačila, da jih bo nosil še bratec. Sebastjan Lukman Ne razmetavam toaletnega papirja. Marjana Merkužič Redno si umivam noge, da ne umažem posteljnine. , Miran Kunaver Iz zvezkov nikoli ne trgam listov. Majda Oražem Tudi v naravi lahko opazujemo varčevanje. Veverice pridno nabirajo žir in lešnike, da jim bo dobro pozimi. Čebele nabirajo med in ga shranjujejo, tudi mravlje nikoli ne prenehajo s prinašanjem zalog. Vse to- je varčevanje in veur,okrat razmišljam, če tudi živali vedo, da je za obstoj nujno potrebno. Irena Praznik, 5.b Denar razmišlja Denar sem. Vsi me poznate in veste, kakšen sem. Sem skupno ime za bankovce in kovance, ki so v različnih državah različne velikosti, barv in imen, pa tudi vrednosti. Kar poglejte tečajne liste, kako se valute po vrednosti med seboj razlikujejo. Na splošno sem zelo pomembna stvar, saj z menoj kupujete hrano, obleko, obutev, pohištvo, živino, posestva in še mnogo drugih reči. Le kaj bi bilo, če me ne bi bilo? Iznajdljivi, kot ste ljudje, bi uporabljali kako drugo plačilno sredstvo. Mogoče bi plačevali s kamenčki ali školjkami, s s ptičjim perjem, s kosci redkih kovin ali pa bi stvari zamenjavali med seboj. Veliko najrazličnejših možnosti obstaja. Seveda imam svoje prednosti. Kaj bi bilo, če bi bankovci bili kamnite plošče? Pomislite, kako težka bi bila denarnica s temi ploščicami. Papirnati bankovci pa so peresno lahki, pa tudi številke in razne vzorce je lažje tiskati na pipir, kot pa klesati v kamen. Ker pa nihče ni popoln, imam tudi svoje pomanjkljivosti. Papir lahko zgori ali pa se čisto razmoči in tako ni več za nobeno rabo, pa tudi sčasoma se tako zmečka in barve obledijo, da ga je treba zamenjati. Ko smo že pri mečkanju: kar delate nekateri, je prav grozno. Tlačite me v denarnico križem kražem, in ko me spet potegnete na dan, sem tak, da sem usmiljenja vreden. Raje imam tiste ljudi, ki me vedno lepo prepog-njejo na velikost, ki ustreza denarnici. Da, da zelo sem pomemben in to mi je kar všeč. Kako stokate, ko se cene povišajo! Vedno več me potrebujete in prislužite me s težkim delom, ki sem ga, ali pa ga nisem vreden, o tem se namreč ne mislim prepirati z nikomer. Toda takrat, ko vam ukradejo tisto, kar ste pridobili s težkim delom, sočustvovanjem z vami, pomagati pa vam na žalost ne morem. Ne jezite se name, če vam prehitro izpuhtim ob visokih cenah. Jaz namreč nisem čisto nič kriv. Pri tem imajo zasluge drugi. Denar sem in denar bom ostal. Veselim se, ker mi še ne grozi izumrtje in uživam, ko potujem iz rok v roke, iz denarnice v denarnico, iz blagajne v blagajno. Nekateri me ljubijo, drugi me imajo čisto malo dovolj. Tako je moje življenje, ki pa ni vedno najbolj veselo. Aliče Camara, 7.b Mladinci! V mesecu marcu smo mladinci na skupni konferenci OO ZSMS sprejeli program dela za leto 1985. Jasno in glasno smo ga prebrali, poslušali in se strinjali z njim. Vsi., Minilo je tri mesece, opravljenih je bilo več akcij, udeležba pa slaba. Ali nismo vsi mladinci dvignili roke, ko smo sprejeli program dela? Zakaj smo povečali članarino iz 30.— na 100.— din, ko pa denarja ob taki aktivnosti tako ne potrebujemo!? Vseeno pa trdim: nekaj smo naredili. Prva akcija je bila štafeta mladosti. Slavnostno smo jo pričakali pred čistilnico na Viru in jo ponesli mimo tovarne proti Dobu. Ni bilo časa za proslavo, niti za kratek govor, niti za pozdrav štafeti. Vseeno pa se nismo povsem ločili od nje, saj jo je 25. maja v Beogradu videlo pet To-samih mladincev, kateri so šli gledat zaključno prireditev ob dnevu mladosti (več o tem je zapisala Tanja). Tudi 1. maja — Praznika dela nismo povsem pozabili. Hoteli smo očistiti tovarno, vendar pa nam je to preprečilo slabo vreme, pa morda tudi premajhen interes med mladimi. Vseeno pa smo se potrudili in tovarno delno okrasili — res samo z dvema transparentoma, Titovo sliko in z nekaj smrečja, toda Rok in Brigita sta dokazala, da bi se dalo ob takih praznikih narediti še precej več, če bi se vsi mladi zavedali, da je to naša tovarna in, da bo marsikdo ki je danes še mladinec tu ostal — dvajset, morda trideset let. Očistili smo tudi garsonjeri v Kranjski gori, v mesecu juniju pa gremo očistiti kapacitete tudi na morje in Veliki planini,^ da poskusimo vsaj delno izboljšati počutje slehernega delavca na dopustu. Tudi odziv za mladinsko delovno akcijo TREBČE 85 je zelo majhen, oziroma ga sploh ni. Ali je zato kriva neobveščenost, nezainteresiranost ali premajhna zavest mladincev? Mislim, da je ugibanje in iskanje odgovorov na nejasne stvari v OO ZSMS TOSAMA nesmiselno, kajti odgovor ne bo; postanimo vsi vsaj malo bolj aktivni, pa nam ne bo mogel nihče očitati našega nedela. Udeležimo se naslednjih akcij iz programa dela OO ZSMS: — 22. 6. Izlet v Rogaško Slatino — ogled steklarne, kosilo, kopanje — 6. 7. Spoznavni dan z mladinci iz Heliosa — 10. 8. Izlet v Portorož — kopanje, po povratku piknik Med poletnimi meseci bomo tudi temeljito očistili tovarno; datum bo objavljen naknadno. Tudi ljubitelji pohodov boste prišli na svoj račun. V mesecu juliju bomo začeli z akcijo: »Prehodimo pot spominov NOB«. Pot bomo prehodili po etapah v prijetni družbi vodnika VULKAN JURIJA. To vabilo ne velja samo za mladince, temveč za vse člane delovne organizacije. Bogdan IZ REVIJE »MLADINA« Cene na morju so drastično poskočile; stare mame na deželi bodo končno spoznale svoje vnuke. Kadar grozijo političnes padavine, izstrelijo nekaj stricev proti toči! Plavboju in politiku so lepe besede sredstvo za nategovanje, ki je cilj; zaskrbljujoče je le, ker gre pri drugem pogosteje za skupinski seks. Čas je denar, če nisi plačan z dinarji- Kdor se ne bori, gotovo preživi. Optimist verjame, da bo volk postal vegeterijanec in bosta skupaj s kozo jedla zelje. Naša družbena bala ima temelje balkanske koče, nadstavba pa se spogleduje z zahodnimi nebotičniki. Omejeni na duhu postavljajo največ omejitev. Nogomet ALI IZKUŠENOST PREMAGALA MLADOST V mesecu maju in začetku junija je potekalo na nogometnem igrišču na Viru prvenstvo TOSAME v malem nogometu. Za tekmovanje se je prijavilo šest ekip in sicer: belilhičai pomožni obrati, tkalnice, SKS, komerciala in vlaknovinski oddelek. Ekipe so bile med seboj dokaj izenačene, tako da noben rezultat ni bil presenečenje — morda preboleva krizo le ekipa tkalnic, katera pa se je izkazala prejšnja leta. Temperatura se je iz srečanja v srečanje dvigala, tako med gledalci kot med igralci. Največjo srčnost so brez dvoma dokazali rušilci: Poznič Marjan, Limoni Janez, Pervin-šek Marjan in Pavli Janez, kateri so kot »KOSTOLOMCI« v svojih ekipah spravljali v obup nasprotne napadalce. Kljub vsemu so bila srečanja fair in korektna, zdi se mi, da je na 15-ih srečanjih prišlo samo do štirih izključitev; vsa pohvala zato gre sodniku BARLIČU, saj je bil zlahka kos napornim sindikalnim tekmam. Še nekaj o rezultatih — vprašanje zmagovalca smo rešili v zadnjem kolu, ko sta se pomerili za 1. mesto ekipi BE-LILNICE in SKS. Po razno raznh kal- (nadaljevanje na 8. strani) Takole so mladinci pred leti prijeli za delo Po težkem delu se prileže malica kulacijah naj bi imeli tudi še POMOŽNI OBRATI pred zadnjim srečanjem še možnosti za 1. mesto, toda probleme je rešila ekipa SKS, ki je gladko premagala BELILNICO in tako prvič v dosedanjih prvenstvih prepričljivo osvojila 1. mesto. Končni vrstni red: 1. SKS 5 4 10 13 5 9 2. Pomožni obrati 5 2 2 1 13 12 6 3. Belilnica 5 3 0 2 11 : 10 6 4. Vlaknov. odd. 5 2 0 3 8 10 4 5. Komerciala 5 113 5 8 3 6. Tkalnice 5 0 2 3 8 13 2 Lestvica pove vse, na koncu gre pohvaliti tudi vratarje — Bojana in Zdravca ter najboljšega strelca Rode J. Bogdan Kaj vse te v naši Tosami lahko nasiti ? Morda sem preveč občutljiva in hitro užaljena. Kakorkoli že, vendar vsakokrat po neprijetnem doživetju, vse premislim, da ne bi drugemu naredila krivice. Toda sedaj vem, da me obnašanje nekaterega kuhinjskega osebja s svojo zadirčnostjo in osornostjo resnično moti. Mislila sem, da se to dogaja samo meni, a sem ugotovila, da se tudi ostale »nepomembne osebnosti« v Tosami pritožujejo glede tega. Sem pač iz starejše generacije, kjer so nas učili, da so delovna mesta, kjer imaš opravka z ljudmi, v prvi vrsti potrebne lastnosti kot so vljudnost in prijaznost. Teh lastnosti pa žal nekateri v naši kuhinji ne poznajo. Bil je dan, ko je bila malica tako skromna, da smo šli od nje bolj lačni kot siti. To še ni nič hudega, pač v gospodinjstvu se vse zgodi. Huje je to, da nimamo možnosti, da bi si v kuhinji kupili dodatno hrano. Z moledovanjem po telefonu so pristali na to, da pridem po konzerve rib, paštete in doručka. V trenutku, ko sem čakala na skromen izbor hrane, ki jo lahko kupim, je prišel skladiščni delavec — mlad fant. Preplašeno in skromno je vprašal: »Ali imate še kaj malice«? Bil je lačen, ker ima težko fizično delo in ob skromnem obroku je to tudi razumljivo. Ni ga pa hotel razumeti vodja kuhinje, ki mu je grobo in kratko odgovoril: »Nimamo več«. Vsak, ki ima vsaj malo smisla za delo z ljudmi, bi mu ponudil kaj drugega in ga pri vsej zalogi, ki je v kuhinji, ne bi poslal nazaj lačnega. Ali je sploh pomislil na to, da ves nadaljni čas, ki ga je fant prebil na delu ni bil produktiven. Takih in podobnih primerov bi lahko še in še naštevala, vedno znova smo razočarani nad obnašanjem, ki ga vodijo sodelavci v naši kuhinji. Danes, ko je bila ura 8 in 3 minute, sem prispela iz »Doba« v kuhinjo in hotela kupiti radensko. Jezno so se dekleta zadrle name, da je že konec časa namenjenega za nakup pijače. Verjemite, če bi bila moški, bi jim steklenico vrgla naravnost v kuhinjo, tako sem se pa obrnila in odšla nazaj. Največ dvakrat na mesec grem po radensko, posebno pazim, da ne zahtevam ničesar, razen tiste redne malice in ' še takrat nimajo zame prijazne besede. Pozabljam, da nisem v seznamu tistih, ki hodijo po sendviče, sir ali kompletne malice ob vsakem času. Francka Judež Pomlad je dokazala, da ie eno tistih obdobii leta, ki človeku prinaša novih moči in vzpodbudnih radosti. Vse okoli nas je ozelenelo in vzcvetelo, tudi ptice s svojim melodičnim petjem naznanjajo, da se je od nas za nekaj časa poslovil hlad in mraz. Vendar je naša spomladanska radost v srcih bila neljubo prizadeta, ko smo zvedeli, da je bolezen pripeljala Judež Francko do konca življen-ske poti. Vsi njeni nekdanji sodelavci se je spominjajo kot pridno in pogumno žensko, prijateljico in tovarišico, ki je vse svoje življenje posvetila ustvarjalnemu delu v naši DO. Vse svoje življenje je pokojnica delala med nami v sanitetni konfekciji, kjer nas je večkrat vzpodbujala, če nam je delovni elan popuščal, oziroma nas je z vzgojnim glasom opominjala na naše delovne dolžnosti, če smo mi v mladostni razigranosti pozabili na njih. Mladost pokojnice ni bila ravno Nekoč in to pred otvoritvijo nove kuhinje, je bilo vse drugače. Skromna in prijazna dekleta so kuhala in pripravljala malice v utesnjeni, mali kuhinji. Prijetno je dišalo po klobasah, prekajenih rebrih in šobeljnu. Na koncu bi prosila, da se mi moj denar namenjen za hrano izplača in bom sama poskrbela za malico. Slabe volje sem lahko kje drugje, ne pa ob malici, ki tekne in je zdrava samo, če je v miru zaužita. Merkužič Danica rožnata in lahka, toda Francka je s svojim močnim značajem vedno znala najti pravo pot. Leta 1950 se je prvič zaposlila pri nas in tu ostala do svoie prerane upokojitve leta 1972. Vse njeno življenje je bilo nepretrgoma povezano z zahrbtno boleznijo, toda tudi ta ji ni vzela prepotrebnega poguma, da bi dosegla svoje cilje. V družini, kjer je rasla, je bilo več otrok, vsak od njih je želel svoj prostor ped soncem. Francka si je z lastnim delom ustvarila svoje ognjišče, ob katerem se je grela tudi v času zadnje zime z vročo željo, da bi čim prej posijalo toplo sonce in prispela zelena pomlad, ker je v življenju oboje imela silno rada. Toda usoda ima običajno druga pota in načrte kot človek sam in tako je bilo tudi z njo. V pričakovanju toplih dni je omahnila v smrt. Za vse kar nam je dala in pomagala, smo ji iskreno hvaležni. Slobodan Pejčič V začetku maja nas je presunila vest, da se je po kratki a hudi bolezni od nas poslovil komercialni predstavnik iz Beograda Slobodan Pejčič. Delo komercialnega predstavnika je za Tosamo opravljal sicer zelo kratek čas a vsi, ki so z njim delali, so imeli priliko spoznati, da je bil dober človek in dober delavec. Smrt ne izbira in kosi s svojo neusmiljeno koso tudi po najboljših. Tako je moral tudi Slobodan, star komaj 43 let, zapustiti svojo ljubečo družino in sodelavce, ki so ga spoštovali. Čeprav ga v kratkem času, kar je bil član našega kolektiva, nismo imeli prilike bolje spoznati, nam bo vseeno ostal v spominu kot dober, delaven mož. Slava njegovemu spominu! ZAHVALE Ob nenadni izgubi sestre FRANCKE JUDEŽ iskrena hvala vsem, ki so jo s spoštovanjem pospremili na zadnjo pot. Posebej hvala pevcem in govornici ob odprtem grobu in za darovano cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sestre in bratje Ob prerani in nenadni smrti moje drage sestre Francke Judež, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz expedita, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja tudi oktetu »TOSAMA« za ganljivo petje. Lepa hvala tudi D. O. za prelep venec. Poljanšek Joži Ob boleči izgubi moje drage mame se vsem sodelavkam, sodelavcem in sindikalni organizaciji prisrčno zahvaljujem za cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat, za vso izkazano pozornost prisrčna zahvala. Klopčič Ivanka Ob smrti mojega očeta se vsem najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in pevskemu oktetu za zapete žalostinke ter za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Jože Keršič ZAH V AIT A Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem Tosamovcev, ki so mi med dolgoletno delovno dobo kakorkoli pomagali. Še prav posebna zahvala pa velja sodelavkam in sodelavcem oddelka sanitetne konfekcije, ki so me ob trenutku slovesa prijetno presenetili z lepim darilom. S hvaležnostjo se spominjam tudi tovariša direktorja, ki mi je za novo življenjsko pot izrekel prijazne besede ter obenem podaril v trajen spomin lepo knjigo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Stoje Darinka Osebne vesti Rojstni dan v mesecu juniju praznu- TOZD SANITETA Mikalnica Blatnik Slavka, Cevka Cirila, Dimc Marija, Jeras Tatjana, Judež Alojz, Kovačič Ana, Kveder Vida, Lebar Pavla, Lenček Marta, Orehek Jože, Pavli Ana, Pervinšek Janez ml., Sedušak Ema, Kos Lijana, Smrekar Vida, Šorn Jelislava, Šum Marija, Štirn Milan, Urankar Sonja, Vrhovec Marjeta, Sanitetna konfekcija Hribar Alojzija, Jerin Antonija, Tomažič Olga, Urbanija Marta, Zajc Metoda, Oiroška konfekcija Hafner Marta, Klopčič Irena, Škarja Marija, Urankar Ivanka, Velkavrh Ivanka, Zupanc Marta, Tkalnica ovojev Brodar Dušan, Kerč Ljudmila, Smrekar Frančiška, Stare Olga, Šimenc Ani, Smrkolj Anica, Tkalnica širokih tkanin Hren Darja, Hudmal Ivan, Markovič Milena, Križman Oto, Pripravljalnica Kos Antonija, Keršič Pavla, Križman Alojzija, Svetlin Marjan, Požar Anton, Oddeleke netkanega blaga Nakrst Peter, Belilnica Drčar Milan, Gaberšek Alojz, Podbre-žnik Joško, TOZD FILTRI Barlič Marjeta, Breznik Dušan, Huber Dragica, Jelnikar Terezija, Kočar Peter, Petrovič Breda, Ravnikar Francka, Ručigaj Olga, Zajc Anica, SKUPNE SLUŽBE Andrejka Anton, Breceljnik Nuša, Bel-cijan Franc, Ceglar Milan, Capuder Alojz, Grajzar Vera, Hafner Marjan, Kerč Olga, Kump Ciril, Kamin Pavla, Kerč Joži, Novak Franc, Paštebar Simona, Rožič Alojzija, Rems Janez, Rode Brigita, Šarc Janez, Vodlan Feliks, ing., Vehovec Boris ing.. Brodar Srečko, Novak Igor, KOMERCIALA Cerar Franc, Hafner Marija, Juhant Vera, Jemec Ivica, Mushica Bajram, Rozman Janez, Stare Janez, Štrukelj Minka, Zupan Marko, Prelovšek Boris, Rožič Janez, Grošelj Rok, Omahna Miran, PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO: Šribar Herman — SKS Breznik Martin — TŠT Cerar Maja — filtri Sršen Jožef — filtri Poznič Edvard — TRS ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Pejčič Slobodan — umrl Zibelnik Zdravko — JLA Cerar Silvo — JLA Štirn Milan — JLA Lenček Stane ml. — JLA Marinček Aleš — JLA RODILI SO SE: Bukvič Ivi — sin Urankar Nadi in Francu — sin Slovša Branki — hči Urankar Štefki in Srečotu — hči POROČILI SO SE: Smrekar Lilijana — por. KOS Urbanija Milena — por. ROVŠEK Kogovšek Miha Kralj Mojca — por. BOROŠAK Pa še to... Letošnje srečanje Tosamovcev je zelo uspelo, saj je bilo vreme lepo in organizacija dobra. Na žalost pa utrinkov s piknika ne moremo posredovati preko našega glasila, ker članka in fotografij član uredniškega odbora, ki je bil zanje zadolžen ni »utegnil« pripraviti. Pa morda drugič več sreče! irLszjznrzrznnnszszFLrLnjnsirznjzsznrzjis PRIHOD V PROSTOR ČRNO V/NO Z OTOK K VISA SKUPINA SLKBEm DEL vOBRAZA SLIKAR ŠI/BIC PREBim LOTARim j SELA SUŽNJA HAREMU žri cEsrm [SUM PROCESIJA sdl STRANIŠČE IZABELA krmšihe BOGDAN OREŠČANk PRENAN7 Marcel DEL KOPRA NESPOREN DOKAZ VRSTA PAPI&E neumnež ANTON AŠKERC AMER mi ALLAN DttŽIN* V ZDA ARABSKI ŽREBEC E6IP B06 SONCA SOVRAŽNIC/ ŽELEZA DEL PRSNE6A KOŠA MESTO V TES ALIJI Športnik KOMUNAL. BANKA PRIPADNIK \H6. KOUfr-STI1 ANKE VRSTA CVETLICE VOJAŠKO VOZILO KITAJSKA FILOZOFIJA MLAKA Dl/ŠAN KVEDER LATmi veznik KEM. EUR KISIK smoziD. KRALJ NEVESEUE KONSTANT} SIMONOV 1 ARTHUR ADAMOV ZENSKO IME Radioakt. ELEMENT KOZARAC JOSIR EGON SCHIELE M } &ELE POLJANE PO ZIMI JED IZ FIŽOLA IN ZELJA SESTAVIL v.i/ IGRALKA MIRANDA TODOR ŽIVKOV Mali oglasi Kupim otroško kolo za starost 6 let. interna 318 o Kupim otroško posteljico. Videnšek int. štev. 298 NAGRADE Tokrat ste se z reševanjem potrudili, saj smo prejeli cel kup rešitev. Izžrebali pa smo: 1. nagrada: POTOČNIK Avgust — TŠT 2. nagrada: PLANINC Peter — Belil-nica 3. nagrada: PRELOVŠEK CITA — Pripravljalnica Čestitamo! Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Florjančič Bogdan, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1400 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško