I N F O R M A TOR i KONCERN. GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS. RAZISKAVE IN IPC 'I nuiv^cniv, uuDruuiivjdr\i Hr/inni/, ivuinnivdn urnuvin, rnvuco/v/i urnuvin, clca/nu/v/n/i, v ; | QOr6Vlj“ flAZl/OJ, FINANCE MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE DRUŽBENI STANDARD. , | Menje, 22. januarja 1992 Lelo W\. Številka 3 f' > Takšna je zunanja podoba Gorenjevega razstavno-servisnega ^ centra v Gradcu, na Herrgottvviesse 117-119 Gorenje v Avstriji lepo napreduje 1 Redki so trenutki, ko se v zgo-t oovini podjetja postavljajo t mejniki razvoja. Petek, 17. januar 1992, pa bo prav gotovo e zeP‘san v zgodovino Gorenja '2 Handels na Dunaju med te i zgodovinske prelomnice. J °b Prisotnosti številnih gostov z obeh strani meje, graškega župana, slovenske vlade in gospodarske zbornice, predstavnikov t Gorenjevih podjetij, številnih no-V|narjev in drugih gostov, so svo-ln i®0111 namenu predali nove razstavne ter servisne prostore Gorenja v Gradcu. V uvodnem govoru je mag. Ciril ji Paluc, direktor Gorenja Handels, orisal razvoj tega Gorenjevega ^ Podjetja, ki je bilo ustanovljeno p1- februarja 1975 in s 13 zapos--- jnirni v prvem letu poslovanja g. doseglo promet v višini 23 milijoni d°v šilingov. Po desetih letih je ,3 129 zaposlenih ustvarilo že za o- 803 milijone šilingov prometa, v Preteklem letu pa ocenjujejo, da je promet dosegel višino 1.500 milijonov, kar je za 148 zaposlenih izredno lep uspeh. Podjetje, ki je začelo na avstrijskem trgu prodajati Gorenjevo belo tehniko, ima danes svoje razstavno servisne centre še v Linzu, Innsbrucku, Celovcu, sedaj pa se jim je z novimi prostori pridružil še Gradec. Poleg prodaje Gorenjevih izdelkov so v Avstriji dejavnost razširili še na proizvodnjo kuhinjskega pohištva v tovarni v Freistadtu z 80 zaposlenimi delavci, svojo dejavnost pa so razširili še na druga področja. Zadovoljstvo nad takšnim razvojem Gorenja v Avstriji je izrazil podpredsednik poslovodnega odbora Gorenja Koncern Andrej Kržič, nato pa sta na slovesnosti spregovorila še slovenski minister za trgovino Maks Bastl in graški župan dr. Alfred Stingel. Po čestitki mednarodnemu priznanju Slovenije in za njeno suverenost je graški župan predv- sem izrazil upanje, da se bodo stiki s Slovenijo nadaljevali in se predvsem okrepili ekonomski odnosi. Direktor Gorenjevega krovnega podjetja Beteiligungs na Dunaju Milan Podpečan pa je ob tem lepem dogodku postregel še z drugim, prav tako zanimivim sporočilom. Hkrati z novimi prostori razstavno-servisnega centra v Gradcu, so nove delovne prostore odprli tudi v Gorenjevem podjetju Pacific v Sidneyu v Avstraliji- Novi prostori Gorenja v Gradcu obsegajo 530 m2 površine z lepo urejenim prodajnim in razstavnim prostorom za gospodinjske in druge aparate Gorenja, prava paša za oči pa so tudi kuhinje z najrazličnejšimi vgradnimi aparati in opremo, ki jo bodo lahko izbirali avstrijski kupci z različno debelimi denarnicami. Ko bi bilo več takšnih podjetij, kot je Gorenje, bi ob osamosvojitvi Slovenije in njene prihodnosti bili pogledi na gospodarskem področju svetlejši, bi lahko strnili misli ministra Maksa Bastla po ogledu razstavljenih izdelkov Gorenja v Gradcu. Pogled nanje in na položaj Gorenja je drugačen od stvarnosti, v kateri se tudi ne bomo mogli odreči vstopu tujega kapitala v Slovenijo. Hinko Jerčič Dr. Alfred Stingel, Maks Bastl in Milan Podpečan Z vztrajnostjo do uspeha Ocene rezultatov poslovanja v prvem poslovnem letu podjetja za telekomunikacijski inženiring Velcom, ki je bilo ustanovljeno 1. aprila 1991, napovedujejo zaostanek za načrtom. K temu zaostanku so, po besedah direktorja Velcoma Igorja Simončiča, bistveno prispevali zadnji trije meseci preteklega leta, ko so zabeležili zmanjšanje obsega tržišča za skoraj štiri petine, popolno prekinitev plačilnega prometa na južnem tržišču, transportni tokovi pa so bili prekinjeni že prej. To vrzel so še bolj poglobile nenehne podražitve materiala in komponent. Cene nekaterih materialov so se ne le podvojile ali potrojile, temveč so presegle indeks 400 ali 500. To je, hočeš nočeš, prepolovilo ceno njihovega strokovnega dela. Te težave, ki ne morejo trajati neskončno, jih niso presenetile niti prestrašile. Zavedajo se, da je njihovo dolgoletno in kakovostno delo trdno vtkano na tržišče telekomunikacij in da njihove delovne in poslovne zveze v bivši Jugoslaviji niso povsem pretrgane. To in vse boljša izobrazbena struktura zaposlenih, saj več kot 60 odstotkov delavcev ima visoko ali višjo izobrazbo, jih opogumlja. V Velcomu načrtujejo letos ustvariti 78 milijonov SLT realizacije. To je, kot je dejal Igor Simončič, velik zalogaj, vendar mu bodo ob umiritvi političnih in vojnih razmer kos, saj so za letošnji čumboljši rezultat veliko naredili že lani. Dobro izhodišče je dogovorjeno sodelovanje z RTV Slovenija, ki pa ga nameravajo doseči še z drugimi RTV na jugoslovanskem prostoru. V Velcomu se ne želijo ukvarjati le s prenosom satelitske televizijske slike, temveč s prenosom številnih drugih signalov in impul-sov. V letošnjem letu načrtujejo izvedbo nekaterih visoko kvalitetnih računalniških mrež, s pomočjo večjih inženiring podjetij pa se uveljaviti tudi v tujini in izboljšati lasten izvoz. Pri njihovem delu jim bo še naprej v oporo dosedanje uspešno poslovno tehnično sodelovanje z znano zahodnonemško firmo Puba, ki ima sodobno in prodorno marketinško mrežo. D.Z. Delavnice kreativnega življenja Borzno poročilo Delo, velikokrat nemotivirajo-če, domači opravki, minevanje dnevov v svojem enakem ritmu monotonije... Vse to prinaša sodobnemu človeku vrsto utesnjujočih občutkov, ki se jih velikokrat niti ne zaveda. Ta stanja, ki jih lahko prepoznavamo v občutkih praznine, tesnobe, brezciljnosti življenja, jemljejo človeku tako delovno kot življenjsko energijo. Vse več ljudi se zaradi različnih socialnih in psiholoških stisk zateka k zdravnikom. Vse več je občutka obupa, brez izhoda. Naši družinski odnosi trpijo. Občutek odtujenosti, zasičenosti, nezmožnosti komuniciranja, zakoni, ki tonejo, izrazit individualizem v družinskem življenju enega od partnerjev, ali želja po prevladovanju nad drugim, nezrelost v dojemanju svoje odraslosti, a s tem v zvezi nepoznavanje meja svojih obveznosti, so prepoznavni okvirji, v katerih vzgajamo tudi svoje otroke. Vse več in vse prepogosto je denar ta, ki določa meje uspešnosti, le-ta je edini pokazatelj določenega standarda, ki pa največkrat nima kaj opraviti z notranjo osebnostno rastjo. O vsem, kar pišemo, ne pišemo niti prvi niti zadnji. To je naš prepoznavni vsakdan Kako se ga znebiti? Kako prebiti meje svojega utečenega načina življenja in stopiti na ono drugo stran, ko je življenje avantura, nekonvencionalnost, iskanje, tveganje - radost in svetloba življenja. Kako biti kreator svojega življenja? Delavnice kreativnega življenja bi bile skupinska oblika, namenjena družinam in posameznikom v iskanju načinov, da svoje življenje naredimo bolj prijazno. Delovale naj bi na različne načine, organizirana srečanja, pogovori, predavanja, vaje (sprostitev in ne utečene izobraževalne oblike). Delavnice kreativnega življenja naj bi obravnavale: - naš odnos do sebe, partnerja, otrok, okolja, - sistem vrednot in način vključevanja v njega, - kakovost našega prostega časa (prosti čas kot čas za starševstvo, prosti čas kot možnost za preizkus in razvoj novih družinskih odnosov, prosti čas za neodvisnost in avtonomijo, to je za razvoj identitete, prosti čas kot čas za pristen stik z naravo, literaturo, kulturo, hobi), - pomen zdrave prehrane brez razvad, - ravnovesje med telesnim in duševnim naporom, • način spoznavanja in obvladovanja sebe, - utečen način za sproščanje večjih napetosti. Delavnice kreativnega življenja nas naj bi predvsem učile, kako živeti med ljudmi in za ljudi. Stanislava Pangeršič Naslednjič: Delavnice kot združevanje ljudi po različnih interesnih dejavnostih Ker smo tudi na Ljubljanski Borzi zakorakali v novo poslovno leto, je prav, da nekaj povemo tudi o poslovanju v preteklem letu. Skupaj ustvarjeni promet z vrednostnimi papirji, v kar ni vštet promet s takoimenovanimi deviznimi pravicami oziroma EDP-ji, je znašal 97.240.000 DEM, posebej z EDP-ji pa še 1 milijardo DEM. Ob tem je prav, da navedemo tudi seznam desetih najuspešnejših podjetij oziroma njihovih borznih posrednikov, ki so pripomogli k zgoraj navedenemu prometu (promet brez EDP): 1. A BANKA Ljubljana 2. SKB Ljubljana 3. LB d.d. Ljubljana 4. GORENJE Velenje 5. KOMPAS Ljubljana 6. NIKA Ljubljana 7. LB KB Maribor 8. LB SB Koper 9. BANKA VIPA Nova Gorica 10. SLOVENIJALES Ljubljana Značilnost celoletnega trgovanja je bila v glavnem ta, da se je promet oziroma ponudba in povpraševanje po vrednostnih papirjih prilagajalo v glavnem splošni situaciji na finančnem trgu, s čimer je mišljena likvidnost investitorjev, razne govorice o bližnjih devalvacijah dinarja, uvedba slovenskega denarja in spet špekulacije v zvezi s tolarji ipd. Če pa se osredotočimo na dogajanje v mesecu decembru, lahko rečemo, da je bilo v glavnem zanimanje za trgovanje z epubliš-kimi obveznicami I. in II. emisije, ”Namensko varčevanje za oddih” — "Namensko varčevanje za organizirane turistične storitve", kot mu v Gorenju uradno pravimo, se je v treh letih lepo udomačilo, kar lahko potrdi preko 1000 varčevalcev. O njem smo že večkrat pisali, morda pa je zdaj zopet pravi čas, saj se izteka zimska sezona in začenja spomiadansko-poletna, da si osvežimo spomin. Namensko varčevanje je v bistvu popularen izraz za avansiranje plačila oddiha, ki ga vsako leto organizira in vodi Sektor turizma Gorenja Družbeni standard. Princip je preprost in ga uporabljajo tudi druge turistične agencije. Prednost našega "varčevanja" pa je v tem, da so avansi tudi obrestovani, na osnovi tako privarčevanih sredstev pa je možno pridobiti tudi kredit. V današnjih časih je oddih potreba in sestavina družinskega standarda, hkrati pa tudi naložba in finančna obremenitev za družinski proračun. V Sektorju turizma prisegamo na raznovrstnost in kvaliteto ponudbe, cenovno dostopnost in plačilne ugodnosti, prvo smo dosegli tako, da smo se povezali z velikim številom ponudnikov turističnih storitev, cenovno dostopnost z izključitvijo najrazličnejših posrednikov med prodajalcem in kupcem turistične storitve, ugodne plačilne pogoje pa omogoča prav sistem obrestovanega avansiranja ali poljudno rečeno namenskega varčevanja. Vsakdo, ki se odloči, da bo dopustoval, se enostavno zglasi v Sektorju turizma in sklene pogodbo o namenskem varčevanju, v kateri se odloči za višino zneska, ki ga bo varčeval. Ta znesek mu lahko podjetje odteguje od osebnega dohodka, ali pa ga nakazuje sam na žiro račun. Znesek lahko poljubno povečuje ali zmanjšuje, z varčevanjem lahko vsak trenuek tudi prekine. Sredstva se seveda obrestujejo in pripisujejo h glavnici. Ko si varčevalec v Sektorju turizma izbere svojo dopustniško de-stinacijo, jo seveda poravna iz privarčevanih sredstev. V primeru, da teh sredstev ni dovolj, lahko koristi kredit, ki pa ne sme presegati višine do tedaj privarčevanih sredstev. Obresti gredo v tem primeru seveda v breme danes za jutri kreditojemalca. Obrestna mera se med letom spreminja in je odvisna od cene denarja na trgu, po pravilu pa je višja od najvišjih obrestnih mer v slovenskih bankah. V kolikor varčevalec svojih sredstev ne izkoristi namensko za organiziran turistični aranžma, jih lahko dvigne, vendar mu v tem primeru pripadajo obresti na ravni bančnih obresti za vloge na vpogled. Ob koncu leta 1991 so se obresti v primerjavi z začetkom leta zelo povečale, saj vsebujejo tudi revalorizacijski faktor, zato se v tem trenutku seveda ne izplača najemati kredita, vendar pa se izplača varčevati. Namensko varčevanje bo tudi v letu 1992 eden glavnih adutov Sektorja turizma, saj ne omogoča samo ugodnejšega in razmeram v družbi prilagojenega sistema plačevanja turističnih storitev, marveč spodbuja tudi načrtovanje lastnega oddiha, kar je ena glavnih pridobitev standarda uspešnih razvitih družb, ki se jim tudi sami želimo približati. Janez Pušnik obveznicami Gorenja, PTT Ljubi-1 jana, manj pa z ostalimi. V decembru je bilo zaznati zna-> ten padec cen vrednostnih papir->■ jev. Vzrok je treba iskati v splošni t nelikvidnosti in lahko rečemo, da* je bil takrat pravi trenutek za nji-* hov nakup. Namreč vsi so želeli ( prodati papirje in tako priti do lik-;, vidnega denarja, kar pa je povz-t ročilo njihovo preveliko ponudbo.c Prevelika ponudba se je odraža-, la tudi na področju ponudbe pod-jetniških in menjalniških deviz, ji Prvih zaradi že omenjene nelik- * vidnosti podjetij in drugih predv-5 sem zaradi množične prodaje|' deviz občanov - nakup slano-,f' vanj. Tako smo imeli situacijo, da-t 24.660.779 DEM > 16.279.580 DEM 11.407.752 DEM 9.807.201 DEM " 5.716.029 DEM , 4.355.262 DEM 4.250.304 DEM | 3.639.295 DEM H 2.162.801 DEM , 2.024.969 DEM c -------------------------------f je bilo mogoče kupiti podjetniško '' DEM že za 41,50 SLT, menjal-j, niško pa tudi že po 41,00 SLT za r DEM. I: V mesecu decembru je bilo kar ^ živahno trgovanje tudi z opcijami ‘ Opcije so v bistvu terminski na-» kupi oziroma prodaja v vrednost-; nih papirjev, kar v bistvu pomeni, da se sklene tako imenovana op-8 cijska pogodba, kjer se za dolo-v čen termin vnaprej kupec in pro- 1 dajalec dogovorita o kupoprodaji določenega vrednostnega papir-3 ja po fiksni ceni na dan dogo-vora, ne glede na takratno tržno ceno. Ob sklenitvi pogodbe se plača tako imenovana opcijska J premija, ob izvršbi oziroma dne- ^ vu realizacije kupoprodaje pa se ^ izvrši predaja papirjev in njihovo plačilo po dogovorjeni ceni. Poznamo dve vrsti opcij in sicer RUT (prodajne) opcije in CALL (nakupne) opcije. S prodajno opcijo se izdajatej le-te zaveže, da bo znotraj pogodbenega roka kupil določen vrednostni papir po dogovorjeni ceni, ne glede na tržno ceno ob izpolnitvi pogodbe. Ob izvršitvi prodajne opcije kupec predloži izdajatelju opcije vrednostni papir, na katerega se opcija glasi in zahteva dogovorjeno plačilo. Za prevzem rizika padca cene dobi izdajatelj premijo, ki je nizka, če je verjetnost padca tečaja nižja in obratno. Logika CALL opcije pa je seveda obratna. j jt Borzni posrednik 1 Mirko Semolič r ________________________________31 Sodelujte - dopisujte! s --------------------------------■ jt Naredimo Informator še zanimi- s vejšega! Pedlagajte, pokličite ti nas na tel. št. 853-231 - int. d 133, 450. 'pokojili so se ia->cembra lani je Gorenjeva 3ir- id/etja v Velenju zapustilo šn' fcej delavcev, ki so po mno- da ,letlh dela odšli v zasluženi nji- 'koj. j®1'Gorenju Gospodinjski aprati se je ‘ v decembru lani upokojilo kar 40 ■ iai m ufJUMjjiiu rvdi ayk in delavcev. Nekateri so se e,«1" lnvalidsko, tudi starostno in la-, *sn° starostno, nekaterim pa so )Cj. ar°stne ali polne osebne upoko-i-,^°ma9ali tudi z dokupom manj- iZ |Očih zavarovalnih let. * aParatih so se upokojili: jv-s'ayl|alke Jožica Ledinek po 18 le-aj6| e a' Marija Podvratnik po 22 letih to-1:,' , r'ia Kolšek po 17 letih dela, da.hla^Leskovec 'n Marija Hanaček po -- ?fieS,etleliih dela' Barbara Lorger . Iet'h dela, skladiščnik Jože n Po 37 letih dela, administrator-Hojan po 28 letih dela, siuzevalke Karolina Polšak, Marija dpT'n.Elizabe,a Svetec po 28 le-a. Marija Ramšak po 25 letih -■ 'vianja Mamsak po 25 letih Milena3^ Pačnik p0 24 le,ih dela mrp ~ Spegel po 21 letih dela in ih dela N°rma Slavka Huš P° 32 oknii?0 PorT|ivalnih aparatih so se ,lh J | mojstra Franc Verdev po 35 ,lh ■ '"ujstra hrane Ve aeia m Marija Kotnik po 28 letih ko j ' a,r°jnik Ivan Perger po 33 letih gl- uL pre9ledovalke sklopov Ana Sla za raM° 28, Vik|oriia Fišer po 21 tei la u!Urer in Erna Sojč po 29 letih i ' 0 kot obdelovalka pločevine ar ca Zaponšek. 11 se rzovalnih in hladilnih aparatih a-mtin Upokoiili: sestavljalke Rada -i. >fk. .,po 14' Magdalena Kumerc. ‘ 'J a V®rdev in Neža Obu po 28 le- ni dela Neza uou po 28 le- ašu ’ pre9ledovalka sklopov Erna p - p° 23 letih dela, kontrolor ka- h Vonti. le"n dela, kontrolor ka-tele p ar dahjič po 27 letih dela in o- r Franc Dimeč po 32 letih dela. 3iidrže,dr?ievaniu 50 se upokojili: n" 'govna m J°ŽiCa Eodiashik po 19, 0 2r manipulantka Marija Marin 2g '“'"puidnTKa Marija Mann : 'hik no S,cadltnica Antonija dese- te :n'k po 23 letih dela. t3 lov2r6Sorllh a*3 se upokojila ob e' |etj. ^ Pločevine Metod Prelog p( j. WMII—^ poljski stisk roke, obujar . Tn'nov na prehojeno dele k np?. ’ lePe želje za mirno sajenja - prisrčen to, Smeh Nade Kolar! : vonun'h s|užbah pa so se upo setio/k enole Nada Kolar po t - ibriS'hvdela' komercialna F^ Svi^o 25 letih di e»an al^ija Kovač.po, letih detePl°čeVine Mariia Turk 3 1 1992 ~ številka 3 ^ ______________ Srečanje na delovnem mestu Franc Mikek je še eden izmed tistih delavcev Gorenja, ki so mu ostali zvesti polna tri desetletja. Največ časa je preživel v Keramiki, kjer je bil več let vodja strojnega vzdrževanja. Ob slovesu so mu sodelavci pripravili tudi prijetno presenečenje in veselja nad lepim darilom in mogel skrivati! V Gorenju Notranja oprema so se poslovili od trinajstih sodelavk in sodelavcev. V strokovnih službah se je po četrt stoletja dela v Gorenju in skoraj 35 skupnih letih dela upokojila fak-turistka Friderika Jakob. V Kopalnicah sta se predčasno po 35 letih dela upokojila vodja skladišča in oskrbe Franc Brezovnik, ki je v Gorenju delal 16 in pol let, in varnostnik Valentin Javornik po skoraj 11 letih dela v Gorenju. V Kopalnicah se je po nekaj manj kot desetletju dela v Gorenju invalidsko upokojila razdeljevalka obrokov Silva Skornšek. V Keramiki pa se je po dobrih štirih desetletjih dela, od tega je v Gorenju delal skoraj 35 let, upokojil mojster Franc Mikek. Planer Jože Sušeč se je v Pohištvu po 35 letih dela upokojil predčasno, v Gorenju pa je delal skoraj devetnajst let. Sedmim delavcem v Pohištvu pa so do predčasne upokojitve pomagali z dokupom zavarovalnih let. Tako se je mizar Jože Rupp upokojil po 34 letih skupnega oziroma 13 letih dela v Gorenju. Tehnologinja Veronika Vidmar je v pokoj odšla po nekaj več kot 28 letih dela, od tega je v Gorenju delala nekaj manj kot 5 let. Transporterka komisionarka Terezija Kamenik se je upokojila po skoraj 22 letih dela v Gorenju. Mojster Franc Škruba je Gorenje zapustil po skoraj 33 letih dela, skupaj pa je delal še leto več. Konstruktor Silvo Vrčkovnik se je upokojil po 33 letih dela in 27 letih dela v Gorenju, komisionar Mirko Pečovnk pa je delal 34 let oziroma v Gorenju 24. Pomožna delavka Erna Železnik pa se je upokojila po treh desetletjih dela v Gorenju. V Gorenju Finance se je po 18 letih dela v Gorenju po skupaj treh desetletjih dela predčasno upokojila blagajniška referentka Ivanka Čižmek. Imate težave, dvome, stiske? Se želite pogovoriti? Telefon Informacije Pomoč (063) 853-369 vsako sredo od 18. do 20. ure Danilo Praznik Če bi iskali sogovornike za Srečanje na delovnem mestu po kakršnihkoli vnaprej dogovorjenih merilih, bi v Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati težko zaobšli Danila Praznika, konstruktorja z dvajsetletnimi delovnimi izkušnjami pri vzdrževanju strojnih in drugih naprav in tolikšno pripadnostjo Gorenju. Osnovno šolo je obiskoval v Šoštanju, kamor je moral prehoditi kar lep kos poti od rojstne Lokovice. Ko se je vpisal na poklicno kovinarsko šolo na Rudarskem šolskem centru v Velenju, je dobil mesto vajenca v Vzdrževanju tedanje Tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Postal je strojni ključavničar in vrata v Gorenju so mu ostala odprta. Ob delu v Vzdrževanju je končal še srednjo tehnično šolo v Velenju in od leta 1971 je zapisan Gorenju. "Kje vse sem delal in pri katerih delih sem sodeloval? Spisek je precej dolg, vendar bi lahko v glavnem omenil delo v strojni delavnici, dežurstva na raznih področjih, bil sem skupinovodja, pa vodja vzdrževalnega obrata, na skribi sem imel tudi vodenje tehnološkega transporta," je pripovedoval Danilo Praznik, ki je danes konstruktor za vsa dela strojne smeri v tehnični pripravi Vzdrževanja. Sam pravi, da je konstruktor, čeprav v odločbi za delovno mesto piše drugače. Bogate izkušnje si je pridobil pri vzdrževanju transporterjev različnih vrst, predvsem pri visečem transportnem traku Flovvlink. Naprave italijanskega proizvajalca smo prvi uvedli pri nas in si z leti pri tem nabrali ne le izkušenj, temveč tudi znanja. Znanje pa je tisto, kar mora ob izkušnjah v praksi odlikovati dobrega konstruktorja. Prav tako mora znati sodelovati s tehnologi. Idej mora biti veliko. Ob povezavi s strokovnim znanjem in sodelovanje je možno ideje uresničiti, spraviti k življenju. "Vsekakor pa mora imeti konstruktor tudi razumevanje pri predpostavljenih. In pri nas imamo srečo, da nas podpirajo v podjetju in v Vzdrževanju," je dejal Danilo Praznik, ki za svoje delo upošteva nekatera pravila. To pa so hitro in kakovostno oprevljeno delo, poleg tega mora biti izdelek estetskega videza in omogočeno mora biti lažje vzdrževanje. Takšen izdelek pa je eden od transporterjev, ki so ga vzdrževalci že namestili v obratu za proizvodnjo pralnih strojev. "To je nov taktno sklopljeni transporter, ki povezuje različne tehnološke operacije in ima številne prednosti od obstoječih let-vastih, pri katerih, na primer, predstavljajo izdelki na letvah neposredno breme za vlečno verigo, ki je hkrati nosilna veriga. Pri taktno sklopljenih transporterjih pa imamo vlečno verigo ločeno od nosilne, po kateri potujejo izdelki ali polizdelki ločeno. Dolžina trase za te transporterje je odvisna od obremenitve in števila izdelkov, saj je hkrati neomejena z vgraditvijo več pogonskih postaj..." Tako je kar natresel podatkov o tej novosti v Vzdrževanju, o tem novem izdelku, za katerega so napisali tudi prijavo za inovacijski predlog. Avtor Danilo Praznik pravi, da je tudi že doslej bilo veliko inovacij, ki so bile uvedene v proizvodnjo, vendar jih kot avtor nikoli ni uveljavljal. "Mislim, daje to v opisu del in nalog." Prav pa je, da vsak predlog, vsako inovacijo napišejo, v primeru taktno sklopljenih transporterjev pa velja inovacijo tudi patentno zaščititi. "Nekaj znamo, zaupali so nam in tako smo v Vzdrževanju uspeli tudi z novimi izdelki. Delaš z določenim namenom, poznaš delovna področja, od proizvodnje do vzdrževanja. Uspeh ne more izostati," je menil Danilo Praznik. In če bi Danila Praznika še vprašal, le kdaj v mislih ni pri delu, pri razmišljanju o napravah, takšnih in drugačnih, bi le s težka odgovoril. Rad se z družino odpelje kam na izlet. Rad gre s sodelavci na kakšen piknik, a tudi na kakšnem pikniku ne minejo ure brez razmišljanja o delu. Hinko Jerčič Izobraževanje Oblika Kdaj Kje Izvajalec Cena Seminar angleškega jezika 29.. 30. in Vesna Kerrie 6.300 SLT za tajnice 31. januar Topolšica Connor (170 DEM) (Pozdravljanje in predstavlja- (ob 10. uri) nje, pogovor po telefonu, sprejem in oddajanje enostavnih sporočil, trening posebnih situacij, enostavno sporazumevale, vljudnostne (raze...) Informacije dobile v Izobraževalnem centru Gorenje Koncern, telefon 853-231 interna 270 ali 337. ki sprejema tudi prijave. v Gibanje zaposlenih v decembru 1991 Podjetje, organizacijska enota zaposlenih 30 11 1991 Prišli Odšl. Število zaposlenih 31. 12 1991 I Stopnja izobrazbe 07 Stopnja izobrazbe II. III. IV v. VI V„ 1 II. III. IV v VI VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 4 558 2 2 52 39 1 1 7 4 4.461 EMKOR 282 282 PROGRAMATORJI 115 115 EKI ČRNOMELJ 47 GORENJE IPC 97 1 1 98 GORENJE NOTRANJA OPREMA 552 16 6 6 3 1 536 Pohištvo 281 8 2 4 2 273 Embalažmca 27 27 Kopalnice 57 3 1 2 54 Keramika 129 3 2 1 126 Strokovne službe 58 2 1 ' 56 GORENJE PROCESNA OPREMA 49. 3 , 489 TTE 216 , , 2,7 GORENJE EKO 7 7 GORENJE ELEKTRONIKA 481 48, GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 59« 9 3 3 582 GORENJE COMMERCE ■as 1 ’ e , 3 2 2 as GORENJE SERVIS '•ilf , '!5 ? 97 « 3 '■'£ GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 22 13 1 2 1 9 9 GORENJE FINANCE 44 1 1 43 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 108 2 2 106 GORENJE KONCERN - 50 2 1 V 48 GORENJE DRUŽBENI STANDARD 133 ’ > 132 Legenda: " število zaposlenih v Velenju, ' Vlil. stopnja izobrazbe Za Gorenje Notranja oprema pri prihodih in odhodih niso prikazane notranje razporeditve. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Koledar kulturnih prireditev januar 1992 Petek, 24. januarja, ob 19.30 dom kulture Velenje Matej Bor: Šola noči Izvaja: Oder mladih AG Velenje Dramatizacija in režija: Karli Čretnik Gre za problem droge, ki prinese mladim negativno spoznanje. Vstopnice 150 SLT, mladina 100 SLT. Sobota, 25. januarja, ob 10.00 in 16.00 dom kulture Velenje mala dvorana za lutkovni abonma in izven Kako sta se igrala kužek in muca lutkovna igrica Vstopnice 100 SLT. Četrtek, 30. januarja, ob 19.30 dom kulture Velenje za gledališki abomna in izven John Millington Synge: Svetniški vrelec Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Režija: Georgij Paro Svetniški vrelec je tragikomična zgodba o slepem paru beračev, ki po čudežnem ozdravljenju spregleda svojo slepoto kot dragoceno svobodo, a mu je sovaščani ne dopustijo. Srednje- veška moraliteta o slepcu in pohabljencu, na kateri ta zgodba temelji, posoja drami prvotni vzorec, ki se pred gledalčevimi očmi izslika v brezčasen obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani za glasbeni abonma in izven A.Ch. Adam: Giselle balet premiera Namesto napovedane opere Truran-dot bo Ljubljanska opera v Cankarjevem domu uprizorila balet Giselle. Kasneje bo organiziranih še več obiskov. Abonenti plačajo 50 % cene vstopnice. Cena aranžmana 400 SLT in vstopnica 700 SLT. Sobota, 15. februarja, ob 19.30 dvorana glasbene šole Velenje za glasbeni abonma in izven Irena Grafenauer, flavta Maria Graf, harfa koncert Irena Grafenauer je kot solistka deset let delovala v Simfoničnem orkestru Bavarskega radia v Munchnu, je redni profesor Akademije - Mozarteum v Salzburgu in nastopa z najuglednejšimi umetniki kot so harfistka Maria Graf, pianisti Oleg Meisenberg, Marta Argerich, Bob Levin. Helmut Deutsch, kitarist Eliot Fisk, violinist Gidon Kre-mer... Pred kratkim je imela koncert z Berlinskimi filharmoniki, se vrnila s koncertne turneje po Afriki in turneje ’ 'Schatzkammerkonzerte' ’ z orkestrom St. Martin in the Fields po Švici. Naša sodelavca (dvojna) državna prvaka V Zrečah je bila pred dnevi slovesnost, na kateri so podelili priznanja za dosežke v moto športu v letu 1991. V razredu prikoličarjev so znova slavili športniki iz Šaleške doline, prvaka pa sta znova postala delavca' Gorenja Gospodinjski aparati. Ta naslov za leto 1991 sta osvojila Martin Ribar in njegov sovoznik Drago Tomič, oba voznika osebnih vozil v Gorenju, ki sta si naslov zagotovila z zmagovalnimi vožnjami na dirkah v Portorožu, Novem Sadu in Banja Luki. Poleg priznanja slovenske AMZ sta osvojila še naslov prvakov bivše Jugoslavije, za kar sta prejela posebna priznanja. Uspešno sezono pa sta sklenila še z vidnimi uvrstitvami na tekmovanjih na Češkem in v Nemčiji, kjer sta v Hockehcheimu osvojila 11. mesto na evropskem prvenstvu. O nadaljnjih načrtih pa sta Martin Ribar in Drago Tomič povedala, da bi želela sodelovati na evropskih tekmovanjih tudi letos. "Vendar bo to odvisno od naklonjenosti pokroviteljev. To pa so Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Munchen in Sidex Pariz, Rekreacija Namizni tenis Ponedeljek, ob 18. uri v Rdeči dvorani Badminton Petek, ob 19. uri v telovadnici CSŠ Smučarski tečaj Prosta mesta na Kopah od 3. do 7. februarja 1992 Nogometna liga A in B skupina, četrtek, od 18. do 22. ure v Rdeči dvorani Teniška liga Liga dvojic, četrtek, od 16. do 22. ure v Rdeči dvorani Martin Ribar in Drago Ton’ osvojenimi priznanji za u.‘ he v moto športu ki se jim ob tej priložnosti zal” jujeva za dosedanjo pomoč, t katere ne bi bilo takšnih rezu ov v evropskem merilu," je <1 Drago Tomič. , Najboljši kegljači Na tekmovanju za Pokal Gorel kegljanju za leto 1991 so bili1 boljši: Ženske: Terezija Banfič 83, 8f Hojan 148, Vojka Draškovič 155,' Jevšek 145. Moški: Janez Žlender 144, Franc1 218, Stane Fidej 226, Dare S 175. Ekipni prvak med ženskami je G1 na, med moškimi ZFIA. Vpis za drva V oddelku notranjega tri porta Gorenja Gospodi''! aparati bodo imeli vpis za H ne odpadke (drva) dne 31 nuarja 1992 od 6.00 do 8$ Po tem terminu vpis za drv8 bo več možen. Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Dietna Pečen piščanec, mlinci, solata Pečen piščanec, mlinci,9 Ocvrte ribe, krompirjeva solata, Ocvrte ribe, krompirjeva5 pecivo Pasulj, rebrca, jogurt Ocvrti sekljani zrezki, djuveč, solata Piščančji paprikaš, testenine, pecivo Pražena jetrca, slan krompir, solata pecivo Široki rezanci s skuto, kd Goveji zrezki, riž, solata Piščančja obara, ajdovi ž pecivo Pražena jetrca, slan kron solata Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenje Naravno zdravil' Topolšica: gobova juha, kuhana govedina s hrenom, pečen piščanec po "ameriš5 mešana priloga, solatni bife, sladice po izbiri. Cena kosila za odrasle*)1 250 SLT, za otroka 170 SLT in 50 % popusta za kopanje in savno. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja' gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja UreM odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nak) 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opro5č prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošt' lenje.