441
Razstava v Plovdivu.
x.
Še mnogo bi imeli omeniti o tej razstavi, ki je Evropo prav za prav še le seznanila z bolgarskim narodom. Ker je pa leto že pri konci in moramo svoj spis končati, hočemo le prav ob kratkem omeniti še nekatere stvari. Tako ne smemo   pozabiti  zrakopiavca Francoza Godarda.
Njegov zrakoplav La France je bil narejen od svile in je imel prostora 400 kubičnih metrov. Napolnili so ga z vodencem. Godard je imel vso pripravo za proizvajanje vodenca. Za popolno napolnjenje velikega zrakoplava, potrebovalo se je 12 ur. Godard je bil prvi, ki je v Bolgariji se vozil v zrakoplavu in je zatorej imel vselej veliko število gledalcev. Obiskovatelji razstave posebno domačini se niso ničetnur bolj čudili, kakor temu zrakoplavu. Prvi pot sta se z Godardom peljala v zrak tudi dr. Genadejev, glavni urednik »Balkanske zore" in pa razstavim arhitekt Majer.
Jako zelo so se Bolgari zanimali za nemški pavilijon. Nemčija se je jako mnogobrojno udeležila plovdivske izložbe. Nemci so jako dobro spoznali, da Bolgarija utegne postati važno trgovišče za izdelke njih tovarn. Tu se je v praksi nekako videl znani nemški »Drang nach Osten". Če tudi so Nemci s svojimi izdelki poviševali razstavo, ali vendar nas Slovanov to nikakor ne veseli, če vidimo, kako Nemec povsod mej Slovani si gladi pot svojim izdelkom. Vprašati se moramo, ali bi Slovani ne mogli vseh teh izdelliov sami izdelovati, katere nam vsiljujejo tujci, ko bi slovansko vzajemnost prenesli izza miz, pri katerih se pije, v prakso. Slovanska zemlja je velika in razni kraji imajo različna podnebja in kaj različne narodnogospodarske pogoje. Lahko bi torej vse proizvajali, da je mej nami nekoliko več podjetnega duha. Toda žal, moramo reči, da izvzemši Bolgare in Čehe vsem Slovanom pravega podjetnega duha manjka.
Pa povrnimo se k nemškemu paviljonu. Vsi bolgarski listi so jako hvalili posebno nemške stroje, da so solidno narejeni in tudi kaj točno delujejo. Velika tovarna za železne izdelke v Devinu je razstavila raznovrstne železne stroje. Mej drugim si tu videl stroje za trenje kamenja, mlenje cementa in mavca, cela zbirka ročnih in vodnih mlinov za žita, potem pa modele za razne vojne priprave, tako za železne trdnjavske stolpe. Ta tovarna je jako znana in je tudi po mnogih razstavah že bila odlikovana. Vedno ima po kacih 4000 delavcev, potem 10 parnih kladivov in  14 pečij za topljenje železa.
Druga tovarna tudi iz Devina je pa razstavila razne gonilne stroje. Od te druge tovarne dela slove že kacih trideset let. Gonilni stroji pripravni so za poljedelstvo, obrtnijo, za električno razsvetljavo. Skoro v vseh večjih mestih v Nemčiji gonijo devinski gonilni stroji elektro-dinamične stroje za električno razsvetljavo. V tej tovarni je 7 strojev dela 1000 delavcev.
Ernest »Kirschner iz Lipsije je razstavil stroj za žaganje lesa. Ti nenavadno hitrostjo ta stroj odreže 12—15 desk iz   lesenega bruna,   kakoršne  debelosti se le hoče.
Potem je ta tovarna razstavila še druge stroje za obde-lavanje lesa, ki so v prvi vrsti seveda zanimali mizarje. Nadalje je pa bilo tukaj še več druzih firm, ki šo razstavile druge stroje. Sploh je v tem paviljonu bilo videti skoro vse stroje, o katerih se je nadejati, da bodo našli kupce v Bolgariji.
Kmetijski stroji so pa posebne bili videti v paviljonu K. A. Vakara. Vakaro je plovdivski trgovec in posebno v Bolgariji zastopa razne tuje tvrdke za kmetijske stroje. Ta Vakaro je rojen Italijan, ki se je že pred leti naselil v Plovdivu in se že skoro popolnoma pobolgaril. Videti so bili raznovrstni plugi, brane, sejalni, mlatilni stroji, potem stroji za košnjo in žetev. V tem paviljonu bili so opaziti izdelki tudi neke češke tvrdke. Največ izdelkov je pa bilo od francoskih, angleških in ameriških tvrdk. Z natančnejšim opazovanjem teh strojev, si si mogel nekako predstaviti  francosko,   angleško  in  ameriško   kmetijstvo.
Izmej domačih paviljonov je tudi še pohvalno omeniti varnenski pavilijon, ki je bil ravno tako kakor ru-ščuški jako lepo zgrajen. Vse občine varnenskega okrožja so se jako potrudile, da so bile dostojno zastopane v Plovdivu. Ta pavilijon je bil ves zgrajen v Parizu, potem pa pripeljan v Plovdiv. Razstavo v pavilijonu je pa uredil varnenski gimnazijski profesor Mitov. Pavilijon in uredba razstave je vkupe stalo 4000 frankov. Pavilijon je imel dva vhoda. Severni vhod je bil na levi strani glavnega pavilijona, južni vhod je pa bil od t^itarbazardske krčme. V sredi paviljona je bil lep vodomet, okrog olepšan s kameni raznih barv. Na vsaki strani sta bili po jedna piramida iz mila. Jedna je bila od tvrdke Rizov, druga pa od bratov Fortunovih. Potem so bile okrog vodometa še piramide steklenic raznih vin, likerov in podobnih pijač. Najbolje vino sta imela razstavljeno Anton Nedjelkov iz Karabataka in Nikola Bojev iz Varne.
Za temi piramidami je stal majhen parni stroj, delo Gregorja Kosova, katerega je bila poslala vlada na višje obrtno učilišče v Kamenico na Saksonskem, da se je izobrazil v mehaničnih znanostih. Ta stroj je bil pripraven za učno posobje kake šole in se je menda tudi oddal v tak namen. Bilo je pa tudi razsatvljenih veliko posebno lepih poljskih pridelkov.
Na južnem delu pavilijona je pa bila lepa zbirka raznovrstnih ženskih noš v kaj lepih živih barvah.
Varnenski mestni svet je pa bil razstavil načrt za bodoče mestno kopališče in pa za park, ki ga misli prirediti. Ta načrt je jasno pokazal veliko skrb mestnega načelništva za olepšanje in povzdigo mesta, katero ima že po svoji lepi legi ob Črnem morji lepo bodočnost. Jedna tiskarna je izložila razne dela svoje stroke, posebno lepe naslovne listke za vinske in likerske steklenice. Najraznovrstneji rokodelci so tu imeli razstavljeno svoje blago. V vsem je bil videti okus in napredek. Ta pavilijon je vsakega prepričal, da se bode narod okrog Varne lepo razvil, zlasti mesto se pa še nenavadno povzdignilo, ako ne bode kacih posebnih ovir. Prebivalstvo se odlikuje z mnogimi vrlinami, posebno z nenavadno marljivostjo.
442
. Velezanimiv je bil pa svoji vnanjosti in notranjosti tudi pavilijon vzhodne železnice. Ta pavilijon je imel jako lepo zgradbo, za katero so napravili načrt inženirji te železnice. V pavilijonu so razstavljeni raznovrstni brzojavni aparati in železniške priprave, poleg tega pa tudi mnogo statističnih tablic, katere najbolje kažejo, kacega pomena da je ta železnica za bolgarsko državo. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli popisati, kaj se je vse videlo v . tem pavilijonu Posebno zanimiv je bil električni aparat, ki služi v to, da strojevodja ve, če je kje poškodovan tir. Vse raznovrstne varnostne priprave so bile tukaj razstavljene. Ta pavilijon je gotovo jako povzdignil zanimanje za železnice.
Kakor je že v novejšem času pri razstavah navada^ bili so tudi v Plovdivu mej razstavo razni shodi. Naj-pomenljivejši je bil velik shod kmetovalcev in obrtnikov. Na tem shodu se je posvetovalo o tem, kako bi bilo mogoče povzdigniti vse panoge kmetijstva in obrtnije. Tu se je slišalo jako veliko dobrih in praktičnih nasvetov, kakor so praktični že Bolgari sami. Ker je pričakovati, da bode vlada uvaževala te nasvete, gotovo ta shod ne ostane za narod bolgarski brez dobrih posledic. Narod, ki je v tako neugodnih časih, kakor jih ima bolgarski sedaj, se toliko popel, da je mogel svetu pokazati tako razstavo, se ne bode pogubil, temveč bode vedno lepše in hitreje napredoval. Mi pa svoj popis končujemo z željo, da bi razstava našim bratom ob Stari Planini rodila mnogo dobrega sadu.