C. C. Postale. — Esce osrii rrercoledi 5 ottob'e IVJ7 Posamezna številka 25 stotink. lihaja vsako sredo Stune za celo leto 15 L » » pol leta S» » » četrt leta 4» '/.a inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fflwzmw St. 69 V GoricL v sredo 5. oktobra 1927 Leto X. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. -— List izdaja konsorcij »Gor. Stra* ie«. — Tisk Katoliškt tiskarne v Gorici. Ri> ve Piazzutta St. 18. Uprava in uredniUvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. velja tudi za nas. Vlada je izdala odredbe, s kates rimi hoče omejiti izseljevanje. Vsakdo, hi se hoče izseliti, mora imeti ze zagotovljeno službo in delo v deželi, v kutero hoče oditi, ali pa morn imeti tarn ožje sorodnike, ki so že pri kruhu. Vlada hoče s tern preprečiti, da bi ljudje lahkomiseU no zapuščali svojo rodno grudo in romali v tujino, ki navadno nima srca in ne belega kruha. Zabraniti hoče, da bi njeni državljani zagazili v revščino in gorje ter postali žrive nenasitnih pijavk, ki izsesajo ubo* gega trpina do mozga in ga pot em kot izzetega beteznika vrnejo do* movini. Kukor pa živahno poudarjajo mnogi italijanski listi, hoče rimska vlada s svojimi odredbami tudi cw vati in krepiti svoj ljudski zaklad, moč svojega naroda. Če hoče itac lijunski narod igvati na mednarod* nem pozorišču odločilno vlogo, mo- ra biti zdrav in številno močan. Tujina pa skvarja množice izseljen* cev in jih odjeda matici. Zato ita; lijanskemu narodu vsa njegova plo; dovitost nič ne pomaga. Stotisoči najkrepkejših njegovih sinov, ki se leto za letom izseljujejo, so zanj v veliki meri zgubljeni. Raditega je treba izseljence organizirati, da ostanejo vedno v ozkih, tesnih stU kih s svojo domačijo, ker se na ta način vedno zavedajo svoje pripad* nosti in ohranijo lastnemu plemenu. Se bolj je pa treba delati na to, da ostanejo ljudje na zemlji, ki jih je rodila. Oskrbeti jim je treba doma dela in zaslužka ter zatreti v njih nezdravo hlepenje po udobnostih in zapeljivostih tujine. Tako se ne izneverijo svojemu rodu in pospe- sujejo jačenje svojega plemcna. , Na take in slične načine podpira; jo italijanski listi vladine ukrepe. Kaj sledi za nas iz tega? Velik itm lijanski narod, ki šteje nad 40 mU lijonov ljudi, se bori proti izselje* vanju ne samo, ker smatra brez? glavi beg v tujino za gospodarsko zlo, temveč še bolj zato, ker hoče biti krepak, udaren, sposoben za veliko vlogo v človeški družbi. Mi pa, ki nas je peščica, nočemo uvU deti razjedajoče in pogubne kvar? nosti, ki je zdruzena za nas z brez? ciljnim in sebičnim zapuščanjem naše solnčne dežele. Nočemo trditi, da marsikomu ne potisne sila razt mer potne palice v roko, toda mno* go, premnogo jih je bilo in jih je, ki jih zene v svet grdo koristolov- stvo ali varljiva mikavnost tujih bogastev ali pa celo ohlapna nezna? čajnost, ki je brezbrižna za vse, kar rabi domačija. Najmanjša neprU jetnost, ki se pripeti ali zagrozi, najs rahlejse gospodarske težave, ki se pojavijo in že so vse misli mnogih vklenjene na izselitev. Vsem tem toplo priporočamo, naj ponovno prečitajo razloge, s katerimi italU jansko časopisje nastopa proti izse? Ijevanju. Če številni italijanski narod v brigi za svojo bodočnost skuša ohraniti vsakega posameznU ku svoji narodni skupnosti, kako naj se šele mi branimo, da nikogar ne zgubimo iz naših pičlih vrst! Zato smo zadnjič z iskrenim vese? Ijem poslali pozdrave učiteljstvu, ki se je v polni zavesti svoje dolžnosti odzvalo premestitvenim odlokom. Zato pa moramo tembolj grajati in obsojati razne gospode, od katerih so bili nekateri med nami vetiki be? sedniki — imena za enkrat zamoU čimo — in so iiveli v udobnih polo* žajih, a so iz zgolj samopasne ko? modnosti obrnili hrbet naši doma* čiji. Naj vedo, da njihova imena ne vzbujajo radostnega odmeva v zem? Iji, ki jih je rodila! Kaj se godi po sveiu? Stopimo po dolgem času zopet enkrat v veliko slovansko državo na evropskcm vzhodu, v sovjetsko Rusijo. »Straža« je že večkrat poro* čala o boju, ki ga že vcč let vodi osrednji odbor komunistične stran* kc z opozicijo. Zdi se, da bo ta boj j letos saj na zunaj končan. Prve dni i decembra bo namree zboroval 15. ¦ kon^res komunistične stranke. Na tcm kon^resu bodo razlike v mne* njih še enkrat prerešetali in spor zaključili, bodisi zlepa ali pa zgrda. Da pa zlepa ne pojde, kažejo do- godki, ki so se zadnje ease odigrali v Rusiji. Kaj hoče opozicija? V tako veliki državi, kot jc Ru* siia, ne morejo biti vsi ljudje ena= kih misli o vseh pojavih, ki se vrše pred njihovimi oemi. Šc tež.jc pa je biti enakc^a mnenja o zadevah, ki se tiecjo ljudi, njihove blagi* nje in življenja, Take zadeve spa* dajo predvsem v politiko, in zato ni čudno, da so si politiki vedno v la* seh. Sovjetska Rusija jc dolgo časa uživala navidezen političen mir. Vladal je pač Lenin, mož z močno roko. Po njegovi smrti je pa opozi* cija ;ela dvi^ati glave. Kaj pa je prav za prav ruska opo« zicija? Lahko bi jo označili kot združeno nezadovoljstvo koristo* lovskih desniearjev in črez mero radikainih levičarjev. Notranje to* rej ni enotna. Ima pa bistre ^lave, ki jo vodijo, n. pr. Trocki, Zinov* jev, Kamenev itd. lz tako razlienih sestavin so ti možje ustvarili enot* no smer, ki obstoji v tem, da ne odobravajo nove vladne j4ospodar* ske politike, ki jo je prieel že Lenin. Opozicija trdi, da se je vladna sku* pina v stranki (Stalin, Bucharin, Rykov, Kalinin, Vorošilov in dru^i) izneverila komunističnim ^ospodar* skim načelom in da je njena kriv* da, da je sedanji jJospodarski polo* žaj sovjetske države tako slab. Kdor bo hotel sedanje stanje po* praviti, bo moral ubrati dru^a pota, pota dosledno izvedene^a komu* nizma. Boj^ati kmetje, imenovani »kulaki«, bodo morali opustiti svo« je kapitalističnc na^one, inozemski kapitalizem bo treba omejiti, vlada se ne sme tako vneto pripravljati na vojno itd. Poscbno podporo je opoziciji dalo silasovanje angleških strokovnih zvez (Trade*Unions) v Edinbour<4hu, o katerem smo tudi že poročali. An^leški delavei so prekinili vsak stik z ruskimi delav* skimi zvezami. To je za vladno stranko hud udarec, kajti tako zva* ni an^lesko*ruski odbor strokovnih zvez je bila vladna ustanova, proti kateri se jc opozicija že od vse.ua začetka iz načclnih vzrokov borila. ' Delovanje opozicije. Opozicija je svoje nazore javno izražala. Trocki ni zamudil nobene prilike, pri kateri jc lahko očital vladni skupini napake in po.^reškc. Ko je izbruhnil znani spor z AngH* jo, ki mu je sledilo prckinjenje di* plomatskih odnošajev, je v plenu* mu izvršcvalnej^a odbora ostro kri* tiziral vodstvo stranke in njegovo delo. Govoril je odkritosrčno in prav ta odkritosrčnost je vladne pristaše silno razburila. Trocki je rckcl med dru^im — to označuje nje^ovo samozavest in odločnost — tudi slcdeče: »Ako boste naše.^a delavca dancs po.^nali v vojno, se bo zelo temcljito vprašal, za kaj in za koga naj se prav za prav bojuje.« Nasproti vnanjemu svetu pa je bil v svojih izjavah zelo previden. V av^ustu tekoče^a leta so se mudili v Moskvi odposlanci ameriških de- lavcev in učiteljev. Obiskali so tudi Trocke^a in ^a pobarali o sporih v komunistični stranki. Trocki jc re* kel, da je sicer res, da je razlika v mnenju o nekaterih zadevah nnpe* ljala do ustvaritvc manjšinc in ve* čine v stranki, da pa enotnost stran* ke ni radi tej^a prav nič trpela. »Ti* sto, kar nas loči, je neprimerno manjše od tiste^a, kar nas druži!« je vzkliknil in celo uradna »Pravda« jc morala priznati, da je pametno in previdno govoril. Opozicija pa je svoje ideje tudi tajno širila. Ponavljali so se prizori iz revolucionarne^a dclovanja pod carsko vlado. Opozicija je ustanav* ljala tajne krožkc in prirejala tajna zborovanja. Ker nobena javna ti* skarna ni hotela prevzeti tiskanja knjiq, brošur, letakov in dru^ih neizo.Ljibno potrebnih stvari, so o* pozicionalci ustanovili tajno tiskar* no, ki jim je tiskala raznc razglase, nenatisnjene ^ovore Trocke^a in Zinovjeva, letake in dru^o tako robo. Kaj pravi vlada? Vladno krilo predstavljata po* sebno Stalin in Buharin. V rokah imata vse ustanove stranke in ves državni aparat. V Rusiji pa je tako, da tisti, ki ima v rokah vojaštvo, železnice in brzojav, z lahkoto ob* vladuje dcžclo, posebno ako so de* lavci zanj in ako so kmetje nev* tralni. Kmetje so s sedanjim polo* žajem zadovoljni. Dobili so v last zcmljo, druj^o jih pa ne zanima. Delavci pa še niso dovolj prosvet* ljeni, da bi lahko sodili, kdo ima prav. Naravno jc, da j*leda vladno kri* lo z nezaupanjem na delovanje opo* zicije. Pa se nc zadovoljuje samo z ^ledanjem. Vladinovci so že pričeli hudo borbo proti Trockemu in njc* ßovim pristašem. V prvi letošnji julijski številki smo poročali o ukrepih, ki jih je vlada sklcnila proti oi)oziciji. Nekatere imcnitnej* še njene člane je poslala izven Moskve na visoka mesta, n. pr. Ka* meneva kot poslanika v Rim, Smi* ^la v Novosibirsk kot ravnatelja si* birskili železnic. S tem se jih je na lep način iznebila. S Trockijem pa stvar ni bila tako enostavna, ker ni hotel oditi iz Moskve. Stalinova skupina je posc^la po korenitejših sredstvih. Javila je v juliju tc^a le* ta Trocke^a in nje^ove pristaše O* srednji nadzorstveni komisiji (C. K. K.), ki naj stvar preiščc. Takrat se je napetost sicer še pole^la in C. K. K. ni izrekel nobene razsodbe. 8. avgusta so voditelji opozicije po^ dali neko izjavo, s katero se je Sta* lin zaeasno zadovoljil. 28. septcmbra pa je svet presene* tila vest, da je moskovska nadzor* stvena komisija izključila iz stran* ke 14 komunistov, ker so snovali nczakonite organizacije in ustano* vili tajno tiskarno. Vsi ti izkljueen* ci so pristaši Trocke.ua. Vložili so priziv na Osrednjo nadzorstveno komisijo (C K. K.). Kot zagovor* niki izključenih so bili Trocki, Zi= novjev in Smi.ula. Predsedstvo C. K. K. pa je samo v dveh slučajih ovrglo razsodbo krajevne nadzor* stvenc komisije, vse druge je po? trdilo. Trockega pa je par dni za tem zadela huda disciplinarna ka* zen. Izvrševalni odbor Tretje inter* nacionale ga je soulasno izključil iz svoje sredc. Ostal pa je elan osred* njega odbora ruske komunistične stranke. S tem ukrepom zadeva nikakoi še ni rešena. Z njo se bo bavil, kot že rečeno, 15. kongres stranke in bo končnoveljavno o njej odiočal, ako bo položaj dopušeal. Take so torej težave in homatije pri ruskih boljševikih. To pa ni znak nemoei in propada, ampak dokaz velike življenjske sile ruske^ ga naroda, ki se javlja v aktivnem sodelovanju pri odločanju o držav* ni usodi in ki bo vse morebitne sunke in stresljaje brez večjc ško? de pretrpel. Okno v svet. Chamberlain in De Rivera. Angleški zunanji minister Cham* berlain in španski diktator De RU vera sta se 1. oktobra sestala na Chamberlainovi jahti v pristani.šču mesta Palma na balearskih otokih. Pravijo, da se nista menila o nobe* nih važnih zadevah. Zarota v Madridu. Španska policija je odkrila veliko zaroto, ki je bila naperjena proti diktatorju Primu de Rivera. Zarot* niki so ga hoteli pri otvoritvi dr* žavnega zbora umoriti. Policija je zarotnike zaprla in zaplenila nad sto bomb. Macedonska uganka. Macedonski revolucionarji še ne mirujejo. Zadnje case so uprizorili vee napadov na osebe in naprave v Jugoslaviji. Svoj sedež imajo men* da v Bolgariji. Jugoslovanska in gr* ška vlada sta vsaka zase vložili pro* test v Sofiji. Tudi bolgarska vlada je baje pripravljena končati te več* ne prepirc. Pa bo najbrž težko šlo, ker imajo macedonski prevratniki, takozvani makedonstvujuči, pod* poro tudi v inozemstvu. V Ženevi izdaja jo celo svoj list »La Mace* doine« (Macedonija). Macedonsko vprašanje najbolj otcžkoča zbliza« nje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zborovanje Zveze narodov končano. V torek 27. septembra je Guani zakljueil osmo občno zborovanje Zveze narodov. V zaključnem go* voru je poudaril, da se kljub naj* različnejšim mnenjem in mišlje* njem vendar opaža neka trdna, splošna želja po sodelovanju vseh narodov. V Grčiji še ni miru. Pretckli teden so v Atcnah za* prli Pangalosovega sina in deset vi* šjih častnikov. Obdolženi so, da so pripravljali zaroto proti sedanji gr* ski vladi. Stran 2. »GORISKA STRATA- DNEVNE VESTI. Desetletnica Krekove smrti. Prihodnjo soboto dne 8. t. m. bo potcklo 10 let, kar nam je ncizpros* na smrt ugrabila našega velikega evangelista in kladivarja, očeta slo* venskega ljudstva drja. Janeza Kreka. Spomnimo se ta dan v iskre* ni in hvaležni molitvi njega, ki ni nikoli klonil z duhom in se je do zadnje ure boril za svetlo bodoč* nost svojega ljudstva in njegove pravice. Centralno bogoslovno semenišče v Gorici zaene šolsko leto 1927./28. v torek 11. t. m. Razpuščena društva. Goriški prefekt je zadnje dni raz* pustil sledeča društva: Čitalnico na Grahovem, bralno in pevsko društ* vo v Gojačah, bralno in pevsko društvo »Čaven« v Selu pri Črničah, dramatski krožek »Sprava« in telo* vadni odsek v Mirnu, čitalnico v Vrtojbi in prosvetno društvo v Plis* kovici. Tržaški prefekt je razpustil »Čitalnico« v Škednju, ki je bila naj* starejša slovcnska čitalnica na Tr* žaškem. Reški prefekt jc pa ukinil 2ensko udruženje Volosko*Opatija, športni klub ,Olimp« in mladinski klub »Sloga«, vsi v Opatiji. Občinske volitve v Ljubljani. V nedeljo 2. oktobra so se v Ljub* ljani vršile občinske volitve. Na* predni blök (samostojni demokratje in narodni socialisti) je dobil 22 mandatov, Slovenska ljudska stran? ka 19 mandatov, gospodarska lista (dr. Ravnikar), socialisti in skupina drja Lemeža po 2 mandata. Izvoljen je tudi dr. Gregorič. — Zadnji ob* činski svet je bil razpuščen 10. ju* nija 1924. Smrtna kosa. V nekem sanatoriju v Trstu je umrl pred dnevi g. Ivan Domenis, vpokojeni mestni šolski voditelj, star 73 let. Rajnki je bil rojen y sta* rih pokrajinah države, vendar je bil zaveden narodnjak. Pokoj njegovi duši! Učiteljske vesti. V notranjost države je preme* ščena gdč. Elka Kemperle, doma iz Hudaju/nc. Nastavljena je v San Vincenzo di CampigHa Marittima, Prov. Pisa. Osbena vest 16. septembra je na goriški real* ki maturirala gdč. Zofija Helmich iz Idrije. Slovenski poroki v Argentini. Dne 10. septembra sta se poročila ugledna elana tukajšnje slovenske nasclbinc gg. Rudolf Mužic in An* ton Bazato z gdč. Marijo ter Emi* lijo Mavrič, kateri sta pred kratkim dopotovale iz mile naše domovine. Ženina sta prvi iz VrhovLja pri Koj* skem, a drugi iz Bala*Kojsko pri Gorici. Mladim novoporočcncem želi cela tuk. slovenska naselbina obilo sreee v novem stanu. Bocen s Bolzano s Bolgiano. Mesto Bocen v Poadižju se je dozdaj uradno imenovala Bolzano. Te dni pa so na uradnih listinah že uporabljali ime Bolgiano, ki je men* da starejše. Razveljavljene znamke. 31. decembra tega leta bodo sto* pile iz veljave znamke, ki so bile izdane v proslavo scdemstoletnice sv. Frančiška. 5. oktobra jih bodo pa nehali prodajati. Hindenburg osemdesetletnik. V nedeljo 2. oktobra je Minden* bürg praznoval svoj 80. rojstni dan. Ob tej priliki je bila razglašena del* na amnestija. Prodaja novega vina. Goriški občinski načelnik je odre* dil, da se sme novo vino prodajati od 15. oktobra dalje. Pobožnost za moške. Dne 7. oktobra, prvi petck v me* secu, se bo obhajala pobožnost v cast presv. Srcu Jezusovemu ka* kor navadno: zjutraj ob 5Vi>, zve* čer ob 8. uri samo za moške. Pri* dite vsi in pustite za trenutek tcžko delo življenja tcr poskrbitc tudi za vašo neumrjočo dušo. Le v božjem Srcu boste našli moč in tolažbo v vaših težkih urah in najboljše jam* stvo za srečno večnost. Vodstvo Apostolstva molitve. Papež o nacionalizmu. Za praznik Krisutsa kralja bo pa* pež menda izdal okrožnico, v ka* teri bo povedal svoje mnenje o na* cionalizmu. K temu koraku ga je posebno nagnil odstop francoskega kardinala Billota. Predsedniki oblastnih skupščin. V Bcogradu že več dni zboruje* jo predsedniki oblastnih skupščin. Razpravljajo posebno o prenosu nekatcrih panog državnc uprave na oblastne odbore. V Sloveniji je ljubljanska oblastna skupšeina že prevzela nekatere ustanove, ki so bile prei last dežele Kranjske (zdra* vilišče na Golniku) in ki iih je via* da do sedaj upravljala. Počasi bo* do prešle v last oblasti tudi ostale ustanove bivše dežele Kranjske. Ko bodo oblastnim skupščinam do* ločili delokrog in jim nakazali po* trebnih sredstev, bodo iste sele do* bile pravo podlago in vsebino. S tem bo pa tudi storjen velik korak proti končni ustalitvi države. Vesel dogodek. Ministrski predsednik Mussolini je 26. septembra dobil sina. Dali so mu ime Roman. To je njegov četrti otrok. Novorojenčka so krstili dne 28. septembra. Tenorist Šimenc v Ljubljani. Sinoči je naš goriški rojak in zna* ni tenorist Marij Šimenc pel na koncertu v veliki dvorani »Unio* na« v Ljubljani. Ciganovič umrl. V Skopliu v Jugoslaviji je umrl Milan Ciganovic, ki je v juniju 1. 1914. pripravil atentat na Franca Fcrdinanda v Sarajevu. Preskrbel je bombe in revolverje. Avstrija je v ultimatu dne 23. julija 1914. za* htevala od srbske vlade, da ga izro* či. Srbi tega niso hoteli storiti. Se* daj je umrl naravne smrti, star šti* rideset let. Papež in milijonar. V »Straži« smo že večkrat pisali o amerikanskem milijonarju Levinu, ki je priletel iz New Yorka v Ncm* čijo brez postajc. Te dni ie mož v Rimu, kjer je prosil za avdijenco pri papežu. Papež mu jo je dovolil in določil uro. üb označeni uri pa Levina ni bilo. Menda so ga zadr* žali njegovi oboževalci. Papež ga seveda ni čakal. Štetje industrijskih in trgovinskih obratov. Glasom kraljevega odloka z dne 20. marca 1927 St. 458 se morajo prešteti vsi industrijski in trgovin* ski obrati, ki obstojajo dne 15. okt. v Italiji. Vsak obrat mora izpolniti posebno polo, katero dobi pri pri* stojni občini. Opozarjamo na to vse zadruge in zasebna pod jet j a. Roparski umor na Cesti pri Ajdovščini. V nedeljo zjutraj se je raz* nesla žalostna vest: V noei je nc* nadoma umrla Lucija Bratina. Tcj tužni vesti se je kmalu pridružila druga, pretresljiva in grozna: Lu* cija ni umrla naravne smrti, temveč je bila umorjena. V začetku se je zdelo to poročilo precej dvomljivo, toda raztelešenje je dognalo, da je bilo le preresnično. Pokojna Lucija Bratina je bila znana in spoštovana žena. Dokler je živel njen mož, sta imela dobro obiskano gostilno. Po njegovi smrti pred prilično enim letom, jc opusti* la obrt in živela precej samotno živ* ljenje vdove brez otrok. V hiši živi njen svak, star mož, ki je imel iz* govorjen dosmrtni kot in 17*letni sosedov sin kot mlad hlapec. V so* boto okrog 9x/L zvečer se je vrnil ta mladcnič domov iz neke hišc v vasi, kjer je pomagal slačiti koruzo. Ko je šel v svojo sobo, je slišal na stop* nicah, ki peljejo v podstrešje, ko« rake. Stopil je v bližnjo hišo prosit nekega moškega, naj pride z njim pogledat, kdo je v podstrešju. Do^ tični pa je rckel, da ga je strah in ni šel s fantom, ki se je, najbrže iz enakega vzroka, tudi takoj spravil pod odejo. Kaj se je potem godilo v temni noči, je zavito v skrivnost. Ko v nedeljo zjutraj Lucije ni bilo na spreglcd, so sosedje vdrli v nje* no sobo. Nudil se jim je strašcn po^ gled. Nesrečna žena je ležala sredi sobe na obrazu s prekrižanimi ro* kami — mrtva. Na vratu so se po* znalc temne, podplutc lise in tla so bila nekoliko okrvavljena. Omara za obleko jc bila odprta in mašne bukvice so ležale zunaj. Drugače v sobi ni bilo opaziti nikakega nere* da. Samomor je bil izkljucen in mnogi so mislili, da je dohitela Lu? cijo nenadna smrt, da jo je zadela kap. Toda ropot, ki ga je slišal mla* di hlapec na podstrcšnih stopnicah, ključ od Lucijine sobe, ki so ga na* sli v podstrešju in še nekateri drugi znaki, ki so jih sosedje tarn opazili, so govorili nasprotno. Oblastva, ka* terim je bil zagonetni slucaj nazna* njen, so potem tudi res ugotovila, da je bila uboga Lucija zadavljena in pobita z udarcem za tilnik. Kdo je morilec in kaj ga je do* vedlo do strašnega dejanja? Koli* kor nam je znano, se nahajata sedaj v preiskovalnem zaporu 174etni hlapec in neki vaščan; po splošnem mnenju sta pa oba nedolžna. Tudi varnostno oblastvo z mrzlično na* glico nadaljujc preiskavo. Gre oči* vidno za roparski umor, ki bi ga pa težko zagrešil domačin. Bratinova hiša je sicer veljala za prcmožno, toda Lucija denarja ni nikoli hra* nila doma. Znano je bilo, da ie Lu* cija po moževi smrti izplačala vse dediče — okrog 40 tisoč lir -ms tem v glavnem porabila razpoložlji* va sredstva. Če je šc imcla kaj pri* hrankov, jih je kot vešča in varčna gospodinja nalagala v hranilnici, ni* koli pa ni imela večjih zneskov v hiši. Ker je bilo to precej znano, je malo verjetno, da bi bil zločin izvr* šil domačin. Da pa gre za roparski umor priča dejstvo, da je zloeinec odnesel nekaj zlatcnine. Upajmo, da bo lmdel v roke pravice. Pogreb nesrečne Lucije, ki je imela nekaj čez petdeset let, se je ob veliki udeležbi vršil v pondeljek popoldne. Pokoj in večna luč naj sveti skrbni gospodinji in zavcdni slovenski ženi, katero bodo zlasti mnogi, ki so v potrebah, bridko po* grešali! Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Dozivlia.ü Arsena Lupina.) »Kdo naj jo pa uniči? Ali Dau* brecq?« »Ne, pač pa markiz, ee jo v roke dobi.« »Pa saj je še nima. Daubrecq se bo presneto branil in vsaj tako dol* go vzdržal, da pridemo mi do nje* ga. Pomislite vendar: sam Prasville mi pomaga.« »Toda če zapazi, kdo ste? Naj* manjša poizvedba dokaže, da go* spoda Nicole sploh ni.« »Toda ne bo dokazala, da je go* spod Nicole Arsene Lupin. Pa tudi sicer stc lahko brez skrbi. Prasville je poosebljena nesposobnost in ima le en eilj pred seboj, kako bi Dau* brecqa upropastil. Zato mu je vsa* ko sredstvo dobro došlo; tudi ne bo časa za to zgubljal, da bi ugo* tavljal, kdo je gospod Nicole, ki mu obljublja Daubrecqovo glavo.« Nehote je Klarisa, kadarkoli je bila z Lupinom skupaj, zaživela v novih nadah. Bodočnost se ji je zdeia manj strašna. Toda on le ni mogel doseči, da bi šla v Bretanjo. Hotela se je bojevati ob njegovi strani in deliti ž njim vse težave. Naslednji dan so poizvedbe od strani prefekture potrdile, kar sta Lupin in Prasville že vedela. Mar* ki/a d' Albufexa jc afera pri pre* kopu spravila v zelo slab položaj, tako zelo, da mu je princ Napoleon moral vzeti naoelstvo politienega oddelka. Markiz jc svoj dvor vzdr* ževal s slehernimi sredstvi. Tisti dan, ko so Daubrccqa odvedli, ni bilo markiza v klubu med šesto in sedmo kot obieajno. Tisti večer je prišel domov šele proti polnoči in peš. Domneve gospoda Nicole so dobile trdno podlago. Vendar pa ni mogel ne Lupin ne polieija ničesar natančncjšcga zvedeti o avtu, šo* ferju in o štirih zakrinkanih možeh. Vprašati se je bilo treba ali ni markiz imel prijateljev, ki bi imeli skrivne kote, kjer bi lahko Dau* brecqa držali vjetega. Tudi na to stran niso poizvedbe nie ugotovile. Lupin, ki je markiza opazoval na vseh njegovih potih, je mogel le dognati, da se markiz ni ganil iz Pariza. Tako je potckal dan za dnem in vedno bližje je prihajal dan obsod* bc. Le še petdeset dni je bilo do ti* stega dne, ko je markiz obiskal voj* vodo montmaurskega, ki je eesto* krat prirejal v svojih gozdovih pri Durlaineu love na ture. »Nikakor ni mogoče,« jc dejal Prasville, »da bi bogati vojvoda Montmaur, ki se bavi le z lovom in svojimi posestvi, bil udeležcn pri protipravni kršitvi osebne svobode poslanca Daubrccqa.« Lupin je bil istega mnenja. Ven* dar pa ni ničesar prepustil slučaju. Ko je ncko jutro videl iti Albufexa v lovski obleki ven, je sei za njim do severnega kolodvora in je vsto* pil v isti vlak. Peljala sta se do po* staje Ceumale. rI"u je čakal na Al- bufexa voz, ki ga je peljal do gradu Montmaur. Lupin je popolnoma mirno po* zajtrkoval. Potem si je sposodil ko* lo in je privozil pred grad ravno v hipu, ko so gostje na konjih in v av* tomobilih prišli iz parka. Markiz d' Albufex je bil med niimi. Tekom dneva ga je Lupin še tri* krat videl. Zvcčer pa je naletel nanj na postaji. D' Albufex je bil na ko* nju: z njim je bil tudi oskrbnik. Poskus je bil torej odločilen; v tej smeri ni bilo ničesar sumljivega. Čemu se je pa Lupin odloeil, da bo v tej smeri dalje zasledoval? Le za^ to, da bi ostal zvest staremu nacinu, da je treba vse možnosti izčrpati. Lc Balluja je poslal v montmaursko okolico n-i oprezovanje. Tretji dan je dobil od njega se* ziinm vseh gostov in mantniaurskih gozdarjev. Eno ime med gozdarji L>a je osupilo. Brž je brzojavil: »Poizvcdovati za gozdarjcm Se* bastianom.« Le Biillu je koj poslal odgovor: 'Scbastijana, doma iz Korzikc je vojvodi Montmauru priporočil mar* kiz d' Albufex. Stanuje uro peshoje v stran od gradu v neki lovski hiši, ki je sezidana poleg razvalin ded* nega gradu družine Montmaur.« »No, zdai vemo, pri čem smo!« je triumfiral Lupin proti Klarisi, ko ji je kazal pismo. »To ime Seba* stiani mi je koj udarilo v oči in me je spomnilo, da je d' Albufex rojen Korz.« »Kaj mislitc ukreniti?« »Če je Daubrecq zaprt v teh raz* valinah, born stopil z njim v zvezo.« »Pa vam nc bo zaupal.« (Dalje.) >GOKISKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Voice. Vse kar je dobrega nas zapušča. Od nas je odšel tukajšnji g. nad* učitelj Josip Močnik. Premeščen je na Ponikve. Prišel je bil v Voice pTvo leto po vojni, ko ni bilo še sta* novanja dobiti. Tudi razne druge zapreke so bile takrat. Skromni g. nadučitelj je vse težave zmagal. Skupno s tedanjim g. župnikom Otis lijem Medvešem sta orala ledino povojnega dela. G. nadučitelju želi* mo hvaležni Volčani na novem mestu vse najbojEe. Da bi tudi na Phnikvah uspešno deloval v blagor in dobrobit ljudstva. — Tudi pri nas sc izseljujejo, po- sebno ženske, ki odhajajo v razna mesta za zaslužkom. — Draginjo čutimo še vedno. Tisto malo, kar ima ubogi kmet na prodaj, je padlo pa na polovično ceno. S skrbjo glc* damo v bodočnost, kako bomo zma« gotvali velike stroške. Dornberg. (Odhod učitelja Novacca.) V ne= deljo se je odpeljal z jutranjim via* kom od nas gospod Novacco, ki je poučeval več let v Dornbergu; po odhodu nadučitelja Rojca je postal tudi voditelj ljudske šole. Tekom svojega službovanja je prišel navz* križ s starši šolskih otrok, z občin* skimi voditelji in tudi s tukajšnjimi Italijani. Radi neprimernega ravna* nja z otroci se je moral nedavno zagovarjati pred goriškimi sodniki, ki so ga tudi obsodili. Tako je ostal njegov položaj v Dornbergu ne* vzdržljiv. Premeščen je bil v bli* žino svojega rojstnega kraja v Re* ziii. Vse občinstvo je sprejelo skliep šolskih oblastev z velikim odobra* vanjem. Dornberžani mu svetuje* mo, naj na svojem novem mestu z otroci obzirnejše postopa. Iz tolminske okolice. Zadnja povodenj in neurje sta tudi v naši okolici napravila precej škode. Po senožetih in strminah se je vtrgalo dosti usadov. Celi plazovi zemlje so vsled velike moče zdrčali v dolino. Marsikateri kmet je pri tem prizadet. Nekatere stranske ob* činske ceste so postale tako razdra* pane in na več mestih z gramozom zasute, da kmalu ne bo mogoče s praznim vozom po njih. Sicer pa je upanje, da bo za iste naš g. občinski načclnik dr. Marsani kmalu kaj več poskrbel. Letina kaže na splošno še precej dobro. Sena se je nakosilo za do? mačo potrebo, in tudi drugi pridel* ki so boljši kot prejšnja leta. Po? sebno krompir lepo obeta; če bo imel primerno ceno bo marsikateri posestnik dobil od tega lepe dohod* ke. Vsekakor kaže, da se pri nas iz= med poljskih pridelkov še najbolj izplača saditi krompir, posebno še, ker imamo zanj trg, ter se spomladi za seme lahko proda. Sicer pa tvori glavni naš dohodek živinoreja, ka* tera pa izkazuje danes v primeri z drugim blagom jako nizke cene. lsto jc z mlečnimi izdclki: z maslom in s sirom. Posebno sir moramo prodajati pod ceno, okoli 6.50 L, kar je gotovo zasluga raznih pre* kupccv, ki hočcjo imeti pri tem mastne dobieke. Tomaj. V pondeljek 26. septcmbra smo spremili k večnemu počitku časjti* vredncga moža Alojzija Šonca. Umrl je v 92. lctu, previden s svefci* mi zakramenti. Bil je skrben in lju= beč družinski oče. Vzgojil je v stro? go verskem duhu svoje otroke. Po? daril je narodu 3 sinove in 2 hčeri. Najstarejši sin vlč. g. Henrik je duhov. svetnik, Alojzij je nad* učitelj v Koprivi in Viktor je pro* fesor glasbe. Kot cerkveni stareši* na je 40 let vestno vršil svojo dol* žnost. Od rane mladosti do pozne starosti je bil izvrsten in priden cerkveni pevec. Kako ganljiv prizor je bil, ko je blagopokojnik svojemu sinu duhovniku orglal in odpeval pri sv. maši ob velikih praznikih. Nje* gova vescla in šaljiva narava mu je pripomogla, da je učakal tako viso* ko starost in ohranil čilost do zads njih let. Ril je pošten, um en in pri* den gospodar. Zato so ga občani zaporedoma volili v obcins'ki za* stop, kjer je deloval kot starešina blizu 40 let, in več dob tudi kot pod* župan. Kljub silnemu delu trgatve je imel veličasten pogreb. Sprevo* da, ki ga je vodil vlč. g. župnik ob asistenci dveh sosednih duhovnikov, so se udeležili zastopniki tomajske in dutovske občine, g. občinski na* čelnik Serafini, učitcljstvo iz obeh občin, čč. šolske sestre, šolski otro* ei iz Dutovelj, sorodniki in obilo Ijudstva iz obeh občin. Domači g. župnik se je v lepem nagrobnem go* voru poslovil od rajnega, proslavlja* je njegove zasluge. Domači pevci so mu pod vodstvom g. Kosovela zapeli v slovo tri žalostinke. Več* no blaženost podeli, Gospod, nje* govi duši, našemu narodu pa mnogo tako vernih, treznih in značajnih mož. Ledine. Pošto, ki je bila prenešena iz Le* din, smo dobili nazaj. Isto naj bi se zgodilo tudi s trafiko. Saj so s tem, da je trafika tako oddaljena od va* si, prizadeti vsi naši možjc. Prej so si lahko v nedeljo, ko so prišli k sv. maši, preskrbeli' tobaka za ves teden, sedaj pa jim ne kaže hoditi še četrt ure dalcč, ko so eni že itak po eno uro in še dalje prišli. Zato morajo pošiljati svoje otroke po to* bak, kar pa ni priporočljivo. Prodajalna naše gospodarske za* druge pod skrbnim nadzorstyom načelnika in spretne poslovodkinje dobro napreduje. Žal, da se še do* bijo nekateri kratkovidneži, ki bi še radi zabavljali čez zadrugo. Čla* ni, oprimimo se še trdneje naše za* druge, ker le potem bo mogla res uspešno delovati v našo korist. Letošnja letina je pri nas splošno še precej zadovoljiva. Žita je tako srednje, krompirja in fižola pa že več let ni bilo toliko. Le za sadje bo bolj piškava, pa se bo že pobotalo; mogoče bo pa drugo leto boljše. Drežnica pod Krnom. Dolgost življenja našega je krat* ka, a dneva ne pove nobena pratka. __V soboto 24. septcmbra ob osmih zvečer ie preminul priljubljeni mla* denič Pavlin Blaž iz Dre/nice. Po* greb se je vršil v pondeljek. Pevci so zapeli več žalostink, n. pr. Vigred se povrne, Nad zvezdami, in druge. Naj počiva v mim! V nedeljo smo imeli veliko slav* nost, namreč prvo sv. obhajilo. Gospod župnik je govoril lep go vor in nas vzpodbujal k vztrajnosti. — Drugič kaj več! Erzelj nad Vipavo. Pri nas smo imeli na nedeljo presl. imena Marijinega 11. sept. popol* dne lepo slovesnost, namreč sloves* ni prenos dveh kipov Marijinih v dvc prcnovljcni kapeli. Kip iz ka* pelice pri pokopališču, zelo star in lep, ie bil potreben prenovitve vsled starosti. Zdaj jc kip osnažen ter je dobil lepo novo obleko. Vzrok pre* novitvc kipa Brezmadežne iz kape* lice na Lenevcu pa je, ker ga jc nek divji človek o priliki javnega plesa razbil. (v:utili smo dolžnost, da damo za to oskrumbo Brezmadežni javno in slovesno zadoščcnie. To se je iz* vršilo, ko se je kip prenescl na kras* no ozaljšanih nosilnicah spremljan od deklet in deklic s šopki in venci. Tik pred kipom so sie tri male de* klice — angelčki s perutnicami, no* seče lep venec. Domači dušni pastir je pri kapelici pojasnil pomen slo* vesnosti ter mladino svaril zlasti pred javnimi plesi, o priliki katerih se godijo raznovrstni zločini, kar potrjuje prav dogodek oskrumbe kipa v kapelici na Lenevcu. Fantje in dekleta so lepo ozaljšali kapelice z venci in mlaji. Udeležba je bila velika. V velikem številu so se ude* ležili tudi verniki iz sosednjih žup* nij, zlasti iz goške. Vsem udeležen* cem kakor tudi dobrotnikom naj Brezmadežna povrne. Ljubinj. Na praznik našega cerkvenega patrona se je od nas poslavljalo spet več naših ljudi, trije naši fantje bivši društveniki, med njimi pred* sednik bivšega društva. Vsa de* kleta v vasi so na ta dan v slovo in za spomin pristopila k obhajilni mi* zi. Fantje odhajajo v dalnjo Argen* tinijo. Bog blagoslavljaj vse nji* hove stopinje! Manče pri Vipavi. 12. sept. ponoči se je tu smrtno ponesrečil 69 letni Franc Fabčič, že* lezničar v pokoju. Lani si je nogo zlomil, od takrat je bolj težko ho* dil. Ker je moral v svoje stanovanje po stopnicah, je najbrže vsled bol* ne noge omahnil ter se poncsrečil. Drugi dan se je hotel preseliti na drugo stanovanje ter je tudi iskal potni list za v Ljubljano, kjer ima hčere. Pa smrt ga je sprevedla v sta* novanje vecnosti brez potnega lista. Imel je lep pogreb; peli so mu več žalostink pevci iz Goč. Dobri mož naj počiva v Bogu! Bača pri Sv. Luciji. Te dni je tukaj umrla 48 letna Magdalena Manfreda iz h. štev. 55. Pokojnica je bila blaga krščanska žena, vzorna gospodinja in skrbna mati svojim otrokom. Pred enajsti* mi meseci so ravno iz iste hiše in družine odnesli prvo staro mater, oziroma taščo, pred dvema mesece* ma pa drugo, to je mater gospodar* jevo. V teku enajstih mesecev so torej odnesli z ene in iste hiše kar tri gospodinje. — Težko prizadeti družini naj bo tem potom izrečeno naše iskreno sožalje. Sv. Lucija. Tukajšnja uradnika pri blagov* nem prometu na železniški postaji gg. A. Gollmayr in K. Bürklcr sta prestavljcna, prvi v Divačo, drugi v Trst. Oba gospoda službujeta in bi* vata s svojimi družinami že več let med nami. Ker sta oba zmožna tudi našega iezika in ker sta napram številnim strankam zelo postrežlji* va, sta mod našim ljudstvom zelo cenjena in priljubljcna. Želimo za* to, da bi ostala še nadaljc med nami. idrijske novice. Smrtna kosu. V petck dne 23. pr. m. je umrla g.a Marija Prelovec, bivša gostilni* čarka in soproga vpokojenega sod* nega oficijala. Pokojnica je bila mačeha odličnega glasbenika Zor* kota Prelovca. Večni ji pokoj. Vsem ostalim iskreno sožalje. — Dne 28. pr. m. sta umrla g.a Antonija Se* ljak in posestnik g. Andre j Logar. — Naj v miru počivata. Družinam sožalje. V petek, dne 30. pr. m. se jc v Idriji usmrtil 30 letni samski rudar Novak Matevž. Tik zadružne go* stilne se je naslonil na karbidov sod, del v usta patrono ter zažgal. Silen pok je takoj privabil ljudi, akoravno je bilo že pozno v noč. Vso glavo mu je razmesarilo. Kaj je nesrečnika gnalo do tega koraka, se ne ve. Pisma n15ih izseljencev. Slovenci, ki dclamo v San Marti* no v Dolomitih, pošiljamo srčne pozdrave vsem znancem, prijate* ljcm, zenam in otrokom. Bolčina Anton, Polanc Ivan jn Alojzij, Kra* pcž Ivan in Franc, Žigon Franc, Pi* žent Ivan in Leopold, Vidmar Ivan, Likar Ivan, Bratina Anton, Cerni* goj Franc, vsi z Otlice. Slovenski dclavci iz Combloux na Francoskem pozdravljamo svo* jc domače, znance, sorodnike itd. Pavlin Silvester, Vrtojba; Primožič Franc in Anton, Oslavje; Pavlin Anton in Zimič Henrik, Grgar; Manfreda Franc, Tolmin. Listnica Kmeckesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Žerjul Alojzij, Št. Vid: Finan* čna intendanca v Gorici je dobila nalog, da Yarn izplača mesto danas* nje pokojnine, naslednjo pokoj* nino: a) lir 600 + 200 od 1. 10. 1922 do 30. 6. 1923; b) lir 756 od 1. 7. 1923 do 3. 5. 1925; c) lir 1026 od 4. 5. 1925 dalje stalno. 2. Bolko Ignacij, Lokavec St. 49: Morate še čakati na rešitev rekurza. 3. Baudaž Katarina, Kai št. 62: Ko imate drugo opravilo v Gorici, zglasite se v Gorici v tajništvu radi Vaše pokojninske prošnje. 4. Magajna Franc, Otalež št. 154: Tekom 90 dni, odkar stc prejeli ne* gativni odlok, morate vložiti re* kurz, če mislite, da se Vam je zgo* dila krivica. 5. Malik Marija, Slap St. 4: Vaša prošnja se nahaja v pregledu. Manj* kajo pa še naslednji dokumcnti: a) mrtvaški listmoža; b) notorični akt sina Andreja o njegovi vojaški služ* bi; c) vojaški dokumcnti sina An* dreja. Poskrbite, da odpošlje žu* panstvo čimprej navedene doku« mente. 6. Škvarič M., Col ši. 17: Začasna pokojninska podpora se Vam je ustavila, ker je bilo Vaše bivanje pokojninski komisiji v Rimu nezna* no. Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem rešena, ker je Vaše biva* nje sedaj znano. 7. Pislar. Fr., Godovič št. 14: Vaša prošnja se nahaja v pregledu. Po* drezajtc pri županstvu, da odpošlje čimprej vse dokumentc, ki jih je pokojninska komisija v Rimu že večkrat zahtevala. 8. Fratnik Ivan, Idrsko: Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem re* šena. Dne 30. 5. 1927 je bil predlo* žen likvidacijskemu odboru ugodni pokojninski načrt. 9. Miklavič T., Idrsko št. 9: V Vaši zadcvi smo prejeli iz Rima od* govor. Na rešitev rekurza morate še čakati. 10. Stibelj 9n., Sv. Križ št. 184: Upati je da bo Vaš rekurz v krat* kem rešen, ker je županstvo pred kratkim poslalo pokojninski komi* siji potrebne podatke. 11. Kanalec Lucija, Trnovo (Km baridji Upati je, da bo Vaš rekurz v kratkem rešen. 12. Bresčak Raf., Modrejce št. 12: V Vaši zadevi dobite v kratkem od govor iz Rima. Tajništvo. Valuta. Dne 4. oktobra si dobil: za 100 franc, frankov 71.(55 do 72.15 Ur za 100 belg. frankov 252.25 do 257.25 n za 100 švic. frankov 351.20 do 355.20 „ za 100 češ.-slov kron 54.05 do 54.55 za 100 dinarjev 32.02 do 32.52 „ za 1 sterling 88.90 do 89.29 „ />a l dolar 18.2") do 18.35 „ Novci po 20 frankov 70.50 do 72.50 „ za 100 avst. kron 0.0253 do 0'02f}3 „ Vojno * odškodninske obveznice: 70.20." Dp. ta Smepchinich Radfolog Diagnoza in zdravlienje z žarki X (Prej zdravnik v Rudolfspitahu na Dunaju I in /dravnik sanatorija S. Giusto in mestne bolnice v Gorici.) sprejema od 1. oktobra vsaki clan od 8.30 do 12. in od 15. do 18., v ncdcljah od 9. do 12. OORICA - Via Sesninorlo 24 (hiša Bader.) Stran 4.__________________________________________ »GORISKA STKA2A« Koledarček. 10. okt. ponedeljek, Fr. Bor^ija. i 11. okt. torck, Firmin, šk. i 12. okt. sreda, Maksimilijan, sk. 13. okt. četrtek, Edvard, kr. 14. okt. petek, Kalist, papež. 15. okt. sobota, Terezija, d. 16. okt. nedclja, Posv. cerkva. ZAHVALA. Podpisana se vsem, ki so na ka* kršcnkoli način prispevali in poma* gali pri pozidavi po lanski povodnji podrte hiše, kar najtoplejše zahva* ljujcva in kličeva vscm: Bog stote* ro povrni! Spodnja Idrija, dne 29. sept. 1927. Jožef in Marija Tusar. Slike zlate maše prevzv. goriske* ga knezonadškofa slikanega v asi* stenci treh škofov in stol. kapiteljs na, kakor tudi samcga, spre.jem v Ccrknem, v Novakih, proccsija v Gorici, rojstna hiša itd. se dobc v Katoliški knjigarni v Gorici, Via Carducci St. 2 (Montova hiša). Ženitna ponudba! — Želim zin- nia z dekletom ali mlado vdovo v starosti 20—30 let z denarnim pre= moženjem od 2 do 5 tisoč. — Na* hajam se v Ar^entiniji z denarnim premoženjem 40 tisoe. Star sem 35 let. — Na željo dotične osebe pri* dcm domov ali pa dotiena oseba dol. Sprejmem le resne ponudbe s sliko na naslov: »Ženitna ponudba« Estacions Centrade, Prov. Mendo^ sa (Rep. Argentina). V Kanalu je na prodaj radi izse* litve sobna in druga oprava. Ivan Bajt. POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% ceneje kot povsod dm* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. V odlikovani kamnoseški delav? nici JOSIP*A TRAMPUS Via Camposanto St. 43 v Gorici do= bite veliko zalogo NAGROBNIH KAMNOV. Gene zmerne, brez konkurcnce. Lloyd Sabaude IVihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 14. 10. 1927. »Conte Biancamano« 4. 11. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Amerikot »Principe di Udine« 13. 10. 1927. »Principessa Maria« 21. 10. 1927. »Maria Cristina« 28. 10. 1927. »Tomaso di Savoia« 10. 11. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13Va dneh. v Avstralijo: I »Re d' Italia« 10. 10. 1927. Inforrnacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za? stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle Si. 4. I ^ivinorej cl I Vsaki živinorejec, ki vsled oddaljenosti ne more nositi mleka v mle- karno, si mora nabaviti posnemalnik. To je kmetijski stroj ki se najbo- Ije izplača. „DIABOLO" posnemalnike z 10 letnim jamstvom kupite lahko na obroke in po najnižjih cenah le pri meni. Just Ušai Gorica. Piazza della Vittoria. 4. Odlikovana krojačnica A. KRUs ŠIČ & SIN, Corso Vitt. Em. St. 37, Gorica se priporoča cenj. občin* stvu, posebno č. duhovščini v me* stu in na deželi. Delo solidno in tocno, cene zmerne. Odlikovana hamnosešhn delüunicn Franc Fodberslg Gorica Via Trieste 17 (znotraj) je pripravila za vse Svete veliko zalogo nagrobnih kamnov od 80 lir naprcj. Spomeniki z izboCeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Obiščite in prepričajteFse! ACOUA OELL'AUBARBl proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po- sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni C&- stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Hišo 20 minut od Gorice « Trav* nika, obstoječo iz 7 prostorov in shrambe proda za L 12.000. J. Fon, klobučar v Gorici. I Zavod Dr. »Nfl-FINETTI TRST, Via Fablo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trgünje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10 12 in od 15-17. PUUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti RaJiologični kabinei je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Üdravnik za zobe in usf a Dr. LGJZ ERAIGH1R sprejema v GORECI Piazza della Vittoria štev. 20 ======= Velikc* lovarne =--- Po znižanih cenah —============^ (At RIBASSO) ===b=== UDINE — Via Savorgnana S — UDINE Največja izbera — najnižje cene!! Bodite pozorni na današnii seznam cen, in boste takoj ugotovili, da so se od zadnjič znatno znižale. Prtičl za čaj...... L.-.60 Robcizroboni,,ažuru . . . „ -80 Prtiči za v sredino mize. . „ -.90 Robci trije.....za „ l.— Navadni laneni prtiči . . . „ 1-— Bnnače „Reclam" .... „ 1 25 Otroški povoji..... „ 125 Plenice na pol lanene. . . „ 1.50 Plenice gobaste..... „ 1.50 Brisače zakuhinijo.... „ 1.60 Madapolan „Piave". . . . „ 1.75 Moške nogavice „Fantasia*4 . „ 1.75 „Oxford" za srajce. . . „ 1.80 Brisače za Kuhinjo na pol iz konoplja...... „ l.so Domače moške nogavlce . . „ 2.25 Brisače eobaste..... „ 2.25 Domače platno..... „ 2.40 Ženske siooavice z dvojno peto „ 2.50 Pravo platno „Madonna" . . „ 2.50 Mosierčki....... „ 2.50 Jajčasta koža M. B. ... „ 2.95 Brisače „Crep4<..... „ 3.25 Naramnice (ivojno elaslicne . „ 3.50 Plaino „Scuola" 80 cm. . . „ 3.50 Dvoiiitnik za matrace . . . „ 3.50 Ženske svilene nogavice . . „ 3.50 Obposteljne prcproge „Reclam" „ 3.60 Domačc platno 150 cm. . . „ 4.90 Pletene ženske spodnje hlače „ 5.50 Blaflo za prte svetlo 1F0 cm. „ 5.50 Platno „Scuole' 15öcm . . „ 7.50 Žamet za lovce..... „ 7.50 Kombine iz bombaža za zimo . „ 7.50 Moške ma je iz baržunaste bombaževine za zimo . . „ 8.50 Vezene srajce..... „ 9,— Posteljno preflrinjalo barvano „15— Servis za 6 oseb .... „ 17.50 Rjuhe z robom „Ajour" za eno osebo..... »19.50 Posteljno preßrinjalo trikot . „23. Odeja iz temne volne „35.— Kovtri barvani..... „36.- Žimnica....... „40. Pri iioi.upu nod ZDD lir 5 popusta, pn nahupu nod SDD lir 10 popusta oü zgoraj naznacenih cen. Se spre|ertT0ijo nc&eroeilai tmcJI po poSH- N. B. - Blago s katerim bi ne bil odjjemalec zadovoljen, se sprejme nazaj. CE9SE STALNE —=— Poseben popust razpredajalcem Nihcii ni prisiljen hupiti blap, če ysfopi u trgovino. Postrežba v sloyenshem in nemšhBm jeziku. VIDEM - Via Savorgnana S - VIDEM Kdor pride u Videm z namenom, da hupi pri nnsi tvrdki ter se izhaže i ž leznEšhim lisfta, dobi plačano uožnjo.