Slovensko šolstvo v tr- žaški okolici v dobi kon- kordata. Spisal Ferdo PlemiS. (Dalje.) •*• Javne izkušnje, premije, klasifikacija, izpričevala. Šolsko leto je bilo razdeljeno v zimski ln poletni tečaj (polletje), koncem vsakega 'e^ja so se vršile javne izkušnje, ozi[°ma .očitno izpraševanje". Čas teh izkušenj je okrožni ogleda v okrožnici natančneje do¦°Čil. Prisostvovali so jim okrožni šolski °gleda. Povabilo se je k njim tudi mestni -"agistrat in občin. načelnika po § 404. šol8kega reda. Akte, ki jih je moral učitelj o Pr'liki izkušnje predložiti, sem že omenil fcogl. VII.). hvleček javnih izkušenj se je ¦^oralo vposlati potem šol. oblasti z izpitnimi P'8nimi vajami učencev vred. Te preizkušne Jal?8e so od 1. 1846. naprej učenci izdelo•'l in duplo, en duplikat je potem ostal v ""vu dotične šole, Od istega leta naprej bl*e te naloge tudi samoslovenske. L 1862. nalaga okrožnice okr. šol. oglede učiteljem, naj se poleg javnih izkušenj vrše tudi mesečne male izkušnje, ki jim naj prisostujejo ravnatelji (župniki) dotičnih šol. Koncem šol. leta so se delile premije med pridne učence. Magistrat, kakor patronat okol. šol, je za vsako šolo dovolil gotov pavšal za nakup premij, ki so bile navadno knjige. Posebno skrb je obračal škof. konzistorij, oz. škof. ordinarijat na kakovost teh knjig. Naslove za premije določenih knjig je bilo njemu naznaniti, in le z njegovim odobrenjem so se stnele potem razdeliti med učence. Leta 1846. je škof. konzistorij tudi preskrbel seznam slovenskih, za premije sposobnih knjig. To ga pa ni motilo, da je z okrožnico 25. julija 1848 priporočal za premijo slovenskim učencem v okolici i t a 1 i j a n s k o knjigo »Precetti di agricoltura", in to mnogo let prej, preden se je italijanščina uvedla kakor obvezen predmet v okoliške šole! Jedva 1. 1856. je izpodrinila to knjigo po vsebini slična slovenska knjiga ..Zvedeni kmet", (spisal trž. okr. šol. ogl. Aleš), ki je služila hkrati kakor učna knjiga. Po navadi in posebno učencem nižjih oddelkov so pa kakor premije delili molitvenike. V mestu Trstu se je delitev premij vršila posebno slovesno ob prisotnosti zastop- nikov šolskih, cerkvenih in politiških oblasti. Tudi troblje glas in drugi zunanji pomp nista manjkala. V okolici se je vršila ta svečanost bolj skromno. L. 1858. pa izraža magistrat v posebni okrožnici željo, da bi se uvedlo tudi na vseh okoliških šolah svečanostno delitev premij, ker Bdelitev premij je šolski praznik, ki ni brez koristi". Opozarjam pri tem, da so bile premije v naši okolici tedaj tudi edini vnanji znak v napredku in pridnosti učenca, ker šolskih izpričeval se v oni dobi v trž. okolici ni delilo. Končno so pa tudi šolska izpričevala slednjič vendarle premija, dasi v drugi obliki. Pristavek v magistratni okrožnici ni bil tedaj brez podlage. Klasificirali so v tej dobi prav temeljito. Že v poglavju o »uradnih spisih" smo srečali razne kataloge za dnevno, mesečno in polletne redovanje učencev. Klasifikacijo vseh učencev so morali predložiti po sklepu vsakega polletja Šol. oblasti, ki jih je pregledala, večkrat toaliono pomanjkljivost grajala ter vračala. Učenci so prejemali izven redov iz predpisanih predmetov (glej pogl. IX.) še redove za nadarjenost, marljivost in vedenje. Prepis vseh štirih četrtletnih klasifikacij morajo učitelji tržaških občinskih šol še danes koncetn šol. leta predložiti šol. oblasti. Ta navada, ki ne velja za nobeno drugo kro- novino, je bržkone preostanek iz konkordatske dobe. Leta 1868. preidejo okoliške Ij. šole v roke magistrata. Ob tej priliki razpošlje 18. marca 1870 magistrat okrožnico, v kateri pravi: Po ministrski odredbi bi se moralo deliti namesto letnih in polletnih izpričeval četrtletna, in bi morale odpasti polletne izkušnje. Ker pa okoliških šol še niso mogli reorganizovati v smislu te odredbe, in ker na vseh teh šolah dosedaj niso delili niti polletnih izpričeval, naj se zasedaj še vrše polletne izkušnje. O velikonočnih praznikih pa naj se zbero učitelji v konferenco in naj predlože način, kako izpolniti inin. odredbo. Tudi ni še potrjen deželni zakonski načrt o pouku, nadzorstvu, organizaciji, oskrbi in pravu učiteljstva mestnih ljud. šol v Trstu; nasprotno je mestni svet, oziroma deželni odbor odbil tozadevni vladni zakonski načrt Notranjo uredbo šol bo določila deželna zakonodaja še podrobneje — zato ni mesta za novotarije v okoliških ljudskih šolah, niti kar se tiče sklepčnih izkušenj in premij. Sčasom so odpravili izkušnje in premije ter uvedli izpričevala. Na deželni šolski zakon za Trst in okolico pa še danes — 1. 1911. — čakamo. (Konu.)