O družbeni samozaščiti
V zadnjem obdobju, zlasti pa po
13.	seji predsedstva CK ZKJ in lanski skupni seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS jn izvršnega odbora RK SZDL smo dosegli vidne premike pri uresničevanju in organiziranju družbene samozaščite. Dosežki so rezultat pospešene družbenopolitične aktivnost Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikata in drujph družbenopolitičnih ter družbenih organizacij. Pri vsem tem je pomembno, da smo prenesli vsa vsebinska in organizacijska vprašanja ursničevanja družbene samozaščite v temeljna samoupravna okolja. Ta kvantitativni premik uresničevanja družbene samozaščite je omogočil tudi novosprejeti zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, ki je nastal na podlagi spoznanj razvejane družbenopolitične aktivnosti, zlasti znotraj frontne družbenopolitične organizacije SZDL
Ocenjujemo, da postaja družbena samozaščita in varnostno ukrepanje v temeljnih samoupravnih skupnostih že sestavni der samoupravnega življenja in odločanja. Tolikšno stopnjo v uresničevanju in organiziranju družbene samozaščite pa smo dosegli zlasti v tistih okoljih, kjer je Zveza komunistov nenehno pobudnik akcije in kjer v Socialistični zvezi in sindikatu uspešno usklajujejo družbenopolitično in. samoupravno vamostnopolitično delovanje in ukrepanje. Skratka, uresničevanje
družbene samozaščite je odvisno predvsem od organiziranosti in usmerjenosti družbenopolitične akcije.
V sedanjem trenutku lahko ugotovimo, da se je proces organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite močno razmahnil. V mnogih temeljnih samoupravnih skupnostih je družbena samozaščita že dobila ali pa dobiva svoje mesto in pomen v skladu z idejnopolitičnimi izhodišči. Na drugi strani pa imamo okolja, kjer se samozaščitna aktivnost le počasi razvija in ne sledi sodobnemu razvoju samoupravne družbe.
Odgovor na vprašanje, kolikšni so dejanski dosežki v izvajanju sprejetih izhodišč v praksi in kolikšna je
S a vraščenosti v družbene sa-čite h varnostne problematike v samoupravno odločanje in družbenopolitično aktivnost je mo-
foče poiskati le, če razčlenjeno pri-ažemo dosedanje stanje uresničevanja družbene samozaščite v posameznih temeljnih samoupravnih skupnostih, oziroma v krajevnih skupnostih in 'temeljnih organizacijah združenega dela.
Na podlagi takšne temeljite in poglobljene analize so člani komiteja občinske konference ZKS Moziije na svoji zadnji seji, 13. oktobra razpravljali o uresničevanju aktualnih nalog družbene samozaščite v občini. Po tehtni razpravi o predloženi oceni so sprejeli naslednje sklepe in stališča:
•	Komite občinske konference ZKS sprejema oceno uresničevanja aktualnih nalog na področju družbene samozaščite. Pri tem ugotavljamo, da v določenih sredinah zelo zaostajajo v uresničevanju postavljenih nalog. V teh sredinah morajo komunisti v osnovnih organizacijah ZKS in drugih družbenopolitičnih organizacijah takoj vspodbuditi ustrezno akcijo za uresničitev postavljenih nalog.
•	Osnovne organizacije ZKS bodo na prvih sestankih obravnavale vsebino knjižice „Družbena samozaščita“ št 4. Ob tej priliki morajo komunisti temeljito oceniti, kako se uresničujejo naloge v njihovi sredini. Če je potrebno morajo določiti posamezne člane za pomoč pri uresničevanju konkretnih nalog.
•	Na osnovi ocene stanja morata svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter koordinacijski odhor pri OK SZDL podvzeti konkretno akcijo v sredinah, kjer aktivnost ni ustrezna. V ta namen se morajo organizirati ustrezni razgovori z odgovornimi dejavniki v TOZD in v krajevnih skupnostih.
•	Posebno pozornost in aktivnost je treba nameniti normativni urejenosti in sprejemanju vamostno-pditičnih razmer, kjer v občini najbolj zaostajamo. Prav tako morajo manjše temeljne organizacije in dislocirane enote takoj izvršiti ustrezne dogovore s krajevnimi skupnostmi o organiziranju in izvrševanju nalog narodne zaščite.
Ob dnevu mrtvih
Verjetno ni človeka, ki se na ta dan tako ali drugače ne zamisli in obudi spomin na vse tiste znane in neznane, ki jih ni več med nami. Srčna kultura narekuje globoko spoštovanje spominu minljivosti, ki je resnica vseh resnic. Morda neizprosna, vendar pravična je narava, ki ne dovoli izjem in ne razlik. Prav ob tem dejstvu se zamislimo tedaj, ko skušamo biti objektivni, nehumani in prevzetni dobrin, ki nas več ali manj obdajajo. Minljivo je vse kar je živega Živimo, da bi delali, ustvarjali in tudi zato, da izkažemo pozornost v naših čustvih takrat, ko gre za spomin na preminule. Živimo tudi zato, da ustvarjamo življenje, da vzgajamo mladi rod v duhu dobrote do sočloveka in plemenitega spomina na vse tiste, ki jih več ni. Kako plemenito se zdi dejanje človeka posebej takrat, ko se ta pokloni spominu neznanega sočloveka, ki počiva zapuščen in na katerega grob nihče ni položil cvetke, ali prižgal svečke v spomin. Kako lepo je gledati naše najmlajše, ki krasijo grobove pozabljenih. Ali se ne kaže zgledovati po njih, takrat ko naletimo na zapuščene grobove. Včasih se vsiljuje misel, zakaj še po smrti tolikšne razlike med tistimi, ki imajo za drago cvetje in med tistimi, ki položijo na gomilo le nekaj poljskih rožic svojemu najdražjemu v spomin. Smo res pravični, takrat, ko gremo brezbrižno mimo zapuščene gomile?^ Ali nas morda ne obide misel, iako hudo je biti zapuščen in ali rri časten in plemenit-spomin na vse mrtve moralna obveza, da se prav vseh spomnimo? Smo to storili? Ali smo dovolj poskrbeli za pomnike padlim borcem in vojakom iz preteklih vojn? Smo v mislih preleteli trnovo pot vseh tistih, ki so pred nami ustvarjali, daje nam lepše? Skratka, zamislimo se ob Dnevu mrtvih, sprašajmo se globoko v sebi, če smo izkazali spomin vsem tistim, ki so tako ali drugače omogočili nam živeti. Bodimo humani, izkažimo plemenitost duha in z dejanji počastimo spomin mrtvih. Ne bodimo brezbrižni v tem, saj bomo le ob našem rahločutnem ravnanju vzor tistim pokolenjem, ki bodo nekoč obujali spomin na nas, najbrže tako, kot smo storili in delali mi.
v__________________y
Tudi prostovoljno delo mladih in njegove pridobitve so prispevek k obrambnim pripravam in h krepitvi varnosti
Sklic seje skupščine
Seja vseh treh zborov Skupščine občine Mozirje bo v sredini meseca novembra 1977.
Delegatom bo dano v obravnavo in sprejem naslednje gradivo:
—	Poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja;
—	Poročilo inšpekcijskih služb občine Mozirje;
—	Poročilo Krajevne skupnosti Mozirje o delih in potrebnih sredstvih za ureditev „Savinjskega gaja";
—	Poročilo o delu komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu Skupščine občine Mozirje;
—	Poročilo o doseženih dohodkih proračuna občine Mozirje do 30/9-1977;
—	Predlog za ustanovitev Vzgojno varstvenega zavoda Mozirje;
—	Odlok o določitvi roka do katerega morajo občani, organizacije združenega dela, druge organizacije ter skupnosti in državni organi oskrbeti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi;
in
—	Soglasje k razširitvi izobraževalnih oblik DU Mozirje.
Denarne težave godbenikov
z Rečice ob Savinji
Občani naše občine vedo, da že dalj časa obstoja na Rečici ob Savinji godba na pihala, ki se je vrsto let borila z organizacijskimi finančnimi in kadrovskimi težavami. Največji problem je bil v tern, da v naši občini nismo imeli na razpolago ustreznih glasbenih učiteljev oziroma kapelnikov. Zadrg e leto nam je uspelo pridobiti k sodelovanju glasbene učitelje iz Velenja, ki so člani rudarske godbe na pihala. K delu so pristopih resno in s polno mero odgovornosti in discipline. Opravili so selekcijo med godbeniki tako, da so ostali le najbolj vestni, prizadevni in z ustreznim posluhom. Zaradi neustrezne uglašenosti so morah opustiti igranje na obstoječih instrumentih. Postopoma so nabavili nove, pa tudi že rabljene instrumente, torej take, ki ustrezajo zahtevam današnjih godb na pihala.
Rezultati dela novega strokovnega vodstva godbe so bili kmalu očitni, zato je bil na pobudo občinskega sindikalnega sveta Mozirje imenovan iniciativni odbor, sestav|en iz zunanjih sodelavcev z nalogo, da pomaga godbenikom pri reševanju organizacijsko-finančnih
problemov. Na iniciativo odbora je bil organiziran občni zbor, na katerem so godbeniki sprejeli v skladu z zakonom o društvih nova pravila društva in se registrirah pri Skupščini občine Mozirje kot Delavska godba na pihala občine Mozirje s sedežem na Rečici. Izvolili so nov izvršni in nadzorni odbor, katera sestav|ajo zunanji člani in godbeniki sami.
Obstoj in kvalitetnejši razvoj godbe na pihala zahtevata urejeno financiranje, ki pa je prav v naši občini še nerešeno. Kulturna skupnost občine Mozirje ne more zagotoviti finančnih predstav preko Zveze kulturnih Organizacij katere član je godba, ker nima v ta namen zagotovljenih sredstev iz prispevne stopnje od osebnih dohodkov. Vsako povečevanje stopnje namreč vpliva na porast skupne porabe, kar pa ni v skladu s sprejetimi resolucijami. Zato smo predlagali, da naj dobi godba značaj „delavske godbe na pihala“, ki bi jo vsak zaposleni delavec financiral s 5,00 dinarji mesečnega prispevka in to v obdobju 1977-1980. Pripravili smo ustrezni samoupravni sporazum o financiranju godbe, o katerem bodo delavci temeljnih
Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL in volilne komisije sta na skupni seji sprejela program predvolilne aktivnosti.
Program se sestoji iz_ dveh delov:
— o vrednote r| e	dosedanjega delovanja skupščinskega in delegatskega sistema;
-	in iz nalog, kijih je potrebno opraviti do predkandidacij-skih opravil.
V vseh osnovnih organizacijah sindikata in v krajevnih konferencah SZDL morajo takoj oživiti delo koordinacijskih od-
borov za vohtve oziroma jih ustanoviti na novo.
Koordinacijske odbore za vohtve imenujejo OOS oziroma krajevne konference SZDL, v njih pa morajo biti predstavniki izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljati a temeljnih samoupravnih skupnosti (delavskega (sveta, sveta krajevnih skupnosti, delegacij) in posameznih pomembnejših družbenih organizacij.
Koordinacijski odbori bodo oprav| ali vse naloge v pripravah in pri izvedbi vohtev. Poglavitne naloge odborov so: vodenje in
sprem| ar|e evidentiranih možnih kandidatov za delegate in druge funkcije, sprotno spremljanje uresničevanja meril kadrovske pohtike, skrb za evidenco evidentiranih kandidatov, pravilna izpeljava posameznih faz predvolilne aktivnosti, ter pravočasno izvedbo evidentiranja.
O nalogah v predvolilni aktivnosti so bili podrobneje seznanjeni sekretaiji osnovnih organizacij ZKS, predsedniki OOS in predsedniki krajevnih konferenc SZDL.
Vohlna komisija pri predsedstvu OK SZDL Mozige
organizacij in dragih organizacij združenega dela ter samoupravnih skupnosti razpravi ah in sklepah pred koncem letošnjega leta.
Ni dvoma, da je družbeni pomen godbe na pihala velik. Najrazličnejših svečanosti, kot so proslave, manifestacije in razna zborovanja si brez godbe na pihala ni mogoče zamisliti, pa tudi budnice in koncerti ter drugi javni nastopi godbe ob državnih praznikih dajejo tem značilen pečat in vzbujajo v našem delovnem človeku spoštovanje do teh velikih datumov naše zgodovine. Nepogrešljiva je tudi udeležba godbe na pihala ob raznih žalnih prilikah kot so pogrebi in komemoracije.
Pričakujemo, da bodo delavci teme|nih in drugih organizacij združenega dela ter samoupravnih skupnosti podprli in sprejeh predlagani način financiranja godbe. Godbeniki so namreč na številnih javnih nastopih že dokazali, da so ob ustreznem strokovnem vodstvu sposobni zaigrati tako, kot se spodobi. Prav bi bilo, da jim omogočimo napredek in da jih podpremo pri njihovih amaterskih zahtevah, za kar nam bodo godbeniki močno hvaležni.
peter Sirko
Ob koncu pa še tale infor-mac|a: razna društva, delovne organizacije ih posamezniki se vse bo| pogostokrat zanimajo za sodelovanje naše godbe na raznih prireditvah. V 12. členu pravil društva je zapisano, da mora naročnik obvestiti godbo o nastopu, na katerikoli prireditvi najmanj 14 dni pred nastopom, za žalne svečanosti oziroma pogrebe pa najmanj 36 ur pred nastopom. Javni nastop godbe odrejata kapelnik godbe Franc Goljuf, ki je zaposlen pri RŠC Velenje (rudarski šolski center) in predsednik izvršnega odbora Peter Sirko, ki je zaposlen pri Elkroju Mozirje.
25-letnica tovarne feritnih materialov
želja smo že uresničili in če bomo tempo razvoja in uspešnosti dela obdobja v katerem proslavljamo 25-letnico obdržali, bomo prav gotovo uresničili še neuresničene želje,“ je v svojem govoru med slavnostjo na Ljubnem dejal med drugim vodja temeljne organizacije Dušan Dolničar.
Prav v letošnjem jubilejnem letu dosegajo Feriti izjemne rezultate. Poleg ostalih uspehov bodo v primerjavi z lanskim letom povečali proizvodnjo za 60 odstotkov in s tem že presegli srednjeročni načrt za leto 1978.
Med pomembnimi mejniki na poti do taksnih uspehov je bilo tudi leto 1969, ko so se po letih hude poslovne neuspešnosti odločili za sanacijo podjetja in jo z velikimi napori uspešno izvedli. Vloženo delo je rodilo sadove in njihovi izdelki so bili vse bolj iskani. Z ljubljanskimi zmogljivostmi niso mogU več zadostiti potrebam domačega in tiijega tržišča in so zato pričeli razmišljati o razširitvi proizvodnje v Ljubljani ali kje na nerazvitem področju. Zaradi pomanjkanja ženske delovne sile v Ljubljani in zaradi problema nezposlenosti žensk v Gornji Savinjski dolini so se odločili za obrat na Ljubnem ob Savi rji. Uspehi,, ki jih je obrat dosegel od leta 1973 do danes, so samo potrdili pravilnost takšne odločitve. Ob uspešnem zagonu obrata na Ljubnem in zaradi zdravih samoupravnih razmerij ob rekonstrukciji proizvod-njesnavitih komponent v letošnjem letu se je delavski svet Feritov laže odločil za novo poslovno enoto v nerazviti in obmejni Solčavi, kjer je problem zaposlovanja ženske delovne sile še zlasti pereč. Ta poslovna enota je zaživela letos maja. V skladu z zakonom o združenem delu so pričeli razprav j ati tudi o statusu obeh poslovnih enot. Junija 1977 so se na skupnem sestanku predstavni-
ki delavskega sveta TOZD Feriti, krajevnih skupnosti Ljubno in Solčava, občinske skupščine Mozirje in sindikalne organizacije dogovorili, da se oddelka Ljubno in Solčava oblikujeta v enakopravni samostojni poslovni enoti, ki delujeta kot samostojni delovni skupnosti vključeni v tozd Feriti. Obema skupnostima in njunim delavcem je s tem zagotovljen razvoj, kije skladen z razvojem celotne temeljne organizacije.
Ob tem seveda ni nobeno naključje, da so dobršen del slavja ob srebrnem jubileju opravili v Gornji Savinjski dolini. V petek so si predstavniki Združenega podjetja Iskra, njene delovne organizacije Industrija elementov in zabavne elektronike, temeljne organizacije Feriti, zastopnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Mozirje in obeh krajevnih skupnosti, skupaj s podpredsednikom skupščine SR Slovenje, Vladimirjem Logarjem in članom predsedstva SRS, Tonetom Boletom ogledali obrat v Solčavi, se tam pomudili v prijetnem pomenku in nato skupno z zaposlenimi krenili na Ljubno.
Tam so svečano proslavili pomembno delovno zmago. Otvorili so lastne obratne prostore, ki so jih odkupili od bivšega SGP Gradbenik in jih preuredili. Varje so se preselili iz doslej najetih in za nadaljnji razvoj neprimernih delovnih prostorov. V novem obratu bo v prihodnje zaposlenih do 70 delavk, skupaj s solčavskim v perspektivi torej 110.
Svečani del programa ob otvoritvi so s svojim prijetnim nastopom popestrili ljubenski osnovnošolci, ki so se gostom predstavili s pesmijo in recitacijami ter najmlajši v domačih narodnih nošah celo s prikupnim folklornim nastopom. Zaposleni iz obeh obratov in gostje so se zatem zbrali na prijateljskem srečarju in z njim proslavili srebrni jubilej.
Delavke obeh obratov in goste so s plesi pozdravili najmlajši člani folklorne skupme
Vodja temeljne organizacije Dušan Dolničar med govorom
ISKRINA tovarna feritnih materialov je pred kratkim slavila 25-let-nico svojega obstoja. Za nas v Gomji Savinjski dolini bi ta dogodek verjetno minil več ali manj neopazno, če ne bi prav Feriti v zadnjem času odločilno posegli v razreševanja problema proste ženske delovne sile v naši dolini, zlasti v rjenem zgornjem delu, in s tem znatno pripomogli k njenemu hitrejšemu razvcju. Zato kratka predstavitev verjetno ni odveč.
Od skromnih začetkov v Črnučah leta 1952 do sodobne tovarne danes je preteklo' četrt stoletja delovnih naporov, uspehov in neuspehov, iskanja pravilnih proizvodnih usmeritev in kar najbolj ustreznih samoupravnih oblik. Prehojena pot današnjih Iskrinih Feritov je bila vse prej kot lahka. Iz prvotne skromne zamisli se je razvila sodobna tovarna, danes poznana po vsej Jugoslaviji in širom po Evropi. Ob nenehnem spreminjanju tehnologije in proizvodnega programa sta vzporedno naraščala obseg dela in njegova kakovost. Od feritnih palčk in anten kot klasičnih feritnih izdelkov so prešli k navitim komponentam s feritnimi jedri za elektronske telefonske centrale. Takšen napredek j e lahko omogočila samo spreminjajoča se miselnost članov kolektiva, ki je vedno sledila času v katerem so živeli. Samoupravljanje je v njihovem primeru uspešno prestalo tudi najtežje preizkušnje. „Danes so za nami časi, ki se jih starejši člani kolektiva dobro spominjamo, ko smo se sramovali povedati, kje smo zaposleni in danes lahko ponosno povemo, da delamo v Feritih in namesto prejšnjega pomilovanja smo deležni pohval in simpatij. Da pa smo to lahko dosegli smo se morali v preteklosti marsičemu odpovedati. Odreči smo se morah solidnim osebnim dohodkom, primernim delovnim pogojem in ustreznim pogojem družbenega standarda. Veliko naših
Koristen
izlet
V soboto, dne 10. 9. 1977, je priredila Celjska turistična zveza strokovno ekskurzijo za predsednike in tajnike turističnih društev v Gornjo Savinjsko dolino. Udeležencev je bilo za poln avtobus, zastopanih pa 22 do 26 društev, kolikor jih je združenih v Celjski turistični zvezi.
Udeleženci so si ogledah Gornji grad ter Kremser-Schmidtove slike, prelepo zakladnico v Radmirju, prijazne turistične kraje Ljubno, Luče in Solčavo, tam še posebej zanimivo zbirko iz časa narodnoosvobodilne borbe ter lepo lovsko razstavo. Ekskurzijo so končali s strokovnim razgovorom o delu turističnih društev in s sprehodom do slapa Rinka. Zlasti pozorno so si v Gornjem gradus ogledah Presečnikovo domačijo, ki s svojim kmečkim turizmom slovi že širom po naši domovini. Predstavnik Zgomjesavinjske kmetijske zadruge, Jože Prošek jim je ob kmetiji orisal razvoj kmetijstva in kmečkega turizma na tem področju.
Ekskurzija je po zaslugi prizadevnih delavcev gomjesavinjskih turističnih društev Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava odlično uspela.
Z. V.
(--------------------^
OBVESTILO
Združenje šoferjev in avtomehanikov „Avto šola“ Mozirje, obvešča vse občane - voznike motornih vozil vseh kategorij, ki žehjo preizkusiti znanje iz cestno prometnih predpisov na testnih polah, da so ti preizkusi vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu od 8. do 11. ure v učilnici „Avto šole“ v Mozirju.
Preizkus je za člane društva brezplačen, za nečlane pa velja testna pola 5 dinarjev.
Izvršni odbor^
* Ljubno ob Savinji * Ljubno ob Savinji * Ljubno ob Savinji * Ljubno ob Savinji
Ljubno kot po navadi...
Bogata preteklost
Več kot sedem stoletij že stoji trg Ljubno na prelepem, geografsko in strateško pomemben stičišču rek Ljubnice in Savinje. Skupaj z naselji, raztresenimi niže po dolini in po obronkih okoliških hribov, sestav| a krajevno skupnost Ljubno ob Savinji. O njegovi daljnji preteklosti pričajo ostanki gradu na bližnji Rajhovki, zapiski v urbarjih, cerkve in njihovi starinski predmeti, stare hiše in ljudsko izročilo. Še pomembnejša je vloga kraja iž polpretekle zgodovine. Gozd, zemljepisna lega in drugi pogoji, ki jih je narekovala narava sama, so ljubnemu omogočili, da je postalo pravo splavarsko središče. Prav splavarjenje je Ljubnemu in Ljubencem vtisnilo neizbrisen pečat, bilo je vir zaslužka in teme| blaginje tukajšnjih ljudi vse do druge svetovne vojne. Časi so se spremenili, ljudje in njihov delovni vsakdanjik z njimi vred. Gozdovi še.danes režejo vsakdanji kos kruha velikemu številu občanov, v krajevno skupnost pa vse bo| prodirajo tudi druge dejavnosti, ki krajevni skupnosti zagotavljajo boljši jutrišnji dan..
Osnova dobrih obetov za v prihodnje pa so prebivalci sami, njihova zavest o skupnem bivanju in skupnih nalogah, tvorno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, predvsem pa tesnai povezanost in sodelovati e vseh teh. Tako vsebinsko bogsio
obliko dela so doslej potrdili ob vseh akcijah, od dolgoročnih do reševanj a sprotnih problemov in nalog. Res malo je takšnih krajevnih skupnosti.
Obilni načrti
Odraz takšnih hotenj je tudi srednjeročni načrt dela krajevne skupnosti. Poleg številnih manjših in skoraj vsakdanjih problemov, ki sojih in jih bodo tudi v prihodnje sprotno in učinkovito reševali, je v njem tudi precej obsežnih in zahtevnih nalog, ki bodo zahtevale veliko časa, denarja in dobre volje vseh prebivalcev, tudi tistih, ki jim je danes skrb za lepše skupno življenje v krajevni skupnosti "kaj malo mar. Sreča je v tem, da je takšnih prav malo in da je delovno zavzeta večina veliko močnejša od njih. Med najpomembnejše naloge sodijo:
—	ureditev in asfaltiranje vseh občinskih cest
—	ureditev in razširitev pokopališč na Ljubnem in ' v Radmirju
—	izgradnja mrliških vežic v obeh krajih.
—	napeljava elektrike do kmetij, ki te še nimajo
—	izgradnja avtobusne postaje
—	napeljava telefona na - področju celotne krajevne
skupnosti
—	pomembno mesto zavzema tudi skrb za čisto okolje, kamor sodi ob čiščenju kraja in okolice tudi urejen odvoz smeti.
Ustvaijalno delo
Naštete naloge sodijo med najpomembnejše. Vendar ti cilji niso le želje na papirju, so obveza, ki so jo v veliki meri že uresničili. Zato ne bo odveč pregled že opravljenega dela in tistih del, ki so se jih lotili prav v tem času.
Ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga na Ljubnem slavijo 19. maja v spomin na prvi napad na Ljubno, ki ga je v
noči med 18. in 19. majem 1942 izvedla prva Savinjska četa, so svečano otvorili šest moderniziranih	cestnih
odsekov. Za ta dela so sredstva, poleg krajevne skupnosti v veliki meri prispevali krajani sami, bodisi v obliki denarnih prispevkov ali prispevkov v obliki lesa, bodisi v obliki neštetih udarniških ur. Ti odseki so:
-	od Foršta proti Primožu. Dolg je 700 metrov, njegova «edinost je bila 300.000 dinarjev, od tega so jih krajani prispevali 120.000. Ob tem so uredili že kanalizacijo za bližnjo gradbeno cono (vrednost
50.000	dinarjev) in odcep do pokopališča (200.000 dinarjev).
-	1500 metrov ceste v Melišu. Od skupne vrednosti
860.000	dinarjev jih je krajevna skupnost prispevala 550.000, ostalo prebivalci.
-	v novem in starem delu Okonine so položili 1700 metrov asfalta. Predračunsko vrednost 900.000 dinarjev so občani s prispevki in delom zmanjšali na 600.000.
-	kilometer ceste v Juvanju je veljal 200.000 dinarjev manj kot so načrtovali, ob tem pa so krajani sami uredili tudi kanalizacijo.
-	poleg tega so asfaltirali še 500 metrov ceste do Gradbenika in položili asfaltno prevleko na še 5000 kvadratnih metrih priključkov k stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. Celotno vrednost
KDO JE KDO
Predsednik zbora KS Predsednik sveta KS Predsednik pododbora KS v Radmirju Predsednik delegacije v zboru KS Predsednik splošne delegacije Predsednik krajevne konference SZDL Predsednik IO KK SZDL Predsednik krajevne organizacije SZDL Radmirje
Sekretar osnovne organizacije ZKS Predsednik krajevnega odbora ZB NOV Predsednik osnovne organizacije ZSMS Predsednik aktiva mladih zadružnikov Predsednik osnovne organizacije ZRVS Tajnik krajevne skupnosti Predsednik turističnega društva Predsednik gasilskega društva Ljubno Predsednik gasilskega društva Radmirje Predsednik gasilskega društva Okonina Predsednik društva upokojencev ' Predsednik planinskega društva Predsednik prosvetnega društva Predsednik društva prijateljev mladine Predsednik krajevnega odbora Rdečega križa Predsednik lovske družine Predsednik ribiške družine Predsednik TVD Partizan Predsednik NK Gradbenik Predsednik odbojkarskega kluba
OSKAR SLATINŠEK FRANC TRBOVSEK JOŽE PODBREŽN1K JOŽE KRALJ ALOJZ JUVAN JOŽE PRISLAN
franc Štiglic
FRANC TRBOVŠEK
vida Štiglic
ZDRAVKO MAROVT JOŽE JAKOB MAKS SLATINŠEK CVETO MAROVT MARTINA MICIN STANKO MIKLAVC STANKO MIKLAVC MAKS POLlCNK JURIJ PRIČA FRANJO BUDNA ALOJZ MKEK MAJDA URANK IVICA MAROVT
EMIL SPRAJC JURIJ KLADNIK FRANC BUDNA BRANKO MEDIC CIRIL VRATANAR SREČO SKOK
ob Savinji
* Ljubno ob Savinji * Ljubno ob Savinji
* Ljubno ob Savinji
500.000, sem spadajo samo priključki, so plačali naročniki sami.
Za razširitev pokopališča in ureditev poti do njega so na Ljubnem razpisali krajevni samoprispevek. Tisoč dinarjev
---------------------------\
KRAJEVNA SKUPNOST LJUBNO
R) višina:	7550 ha
Prebivalcev:
Zaposlenih:
Kmetov:
Osnovnošolcev:
Upokojencev:
Prebivalci po krajih
Ljubno Ter
Primož Savina Planina Radmirje Okonina Melise Juvanje
na družino je doslej plačalo preko 60 odstotkov upravičencev. Zaradi obilnih sadov del, ki jih izvajajo na podlagi samoprispevka, pričakujejo, da bodo svojo obveznost poravnali tudi ostali krajani. Z doslej zbranim denarjem so že asfaltirali odcep do pokopališča in opravili vsa drenažna in ostala zemelj ska dela za novi del pokopališča. Običajno pot do njega urejujejo prav te dni in bodo z večino del zaključili do Dneva mrtvih. Preostali del (stopnice) in druge pešpoti na Rasulje bodo popravili prihodnje leto, ker jim je letos zmanjkalo denarja. Krajevna skupnost je tudi poskrbela, da bo pokopališče ob bližnjem prazniku lepo urejeno.
Trenutno je v polnem razmahu tudi akcija za modernizacijo 5 km ceste od Ljubnega proti Rastkam in poldrugega kilometra od Kolovrata proti Fludemiku. Oba odseka bosta nared za naslednji krajevni praznik.
V teku je tudi akcija za napeljavo telefonskih priključkov v naseljih Radmirje, Okonina, Grušovlje, Hom in Meliše, ki bo veljala 70 starih milijonov. Ostale zmogljivosti bodo na voljo takoj, ko bo na Ljubnem preurejena telefonska centrala.
Razumevanje in sodelovanje
Letos so torej opravili ogromno dela. Uspehi in zag-
nanost so porok, da bodo uresničili tudi ostale cilje, ki so si jih zastavili v srednjeročnem načrtu in da se bodo lotili še novih. Vsega tega pa' ne bi mogli doseči, če se v zadnjem času sodelovanje med družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami, društvi in krajevno skupnostjo ne bi znatno okrepilo in doseglo visoke ravni.
Socialistična zveza je ustvarjalno prisotna na vseh področjih dela in življenja krajevne skupnosti. Poleg sodelovanja z organi krajevne skupnosti zavzeto izvršige vse svoje naloge in se v tem trenutku aktivno ukvarja z nalogami, ki jih terjajo priprave na volitve in evidentiranje	delegatov.
Osnovna organizacija zveze komunistov je osem let uspešno delovala pod vodstvom sekretarja Stipeta Rađana. Zaradi uspehov, ki jih je dosegla in vloge, ki si jo je pridobila ni bojazni, da ne bi bila kos vse bolj zahtevnim nalogam tudi v prihodnje. Ob številnih mladih v krajevni skupnosti je dokaj čudno, da osnovna organizacija ZSMS ni bolj ah pa dovolj aktivna. Mladi so sicer delavni na vseh področjih v krajevni skupnosti, le kot organizirana politična sila se pojavljajo vse preveč občasno. Volja do dela torej je in mogoče bi mladim vejalo ponuditi več pomoči in konkretnih spodbud. Neobjektivno kritiziranje in posploševanje posameznih slabosti to prav gotovo ni. Vse to
pa ne velja za aktiv mladih zadružnikov, ki resnično združuje interese in uresničuje želje svojih članov. Tudi borci, upokojenci in vsi drugi dejavniki tvorno sodelujejo pri delu krajevne skupnosti in uspešno opravljajo svoje lastne naloge.
Tudi društva so v krajevni skupnosti Ljubno nadvse aktivna. Turistično društvo je poleg svojega običajnega dela lahko še zlasti ponosno na 17-letno tradicionalno prirejanje Flosarskega bala, s katerim oživlja in ohranja bogato ljudsko izročilo doline in kraja. Močni in delavni so lovci in ribiči, ki oboji pri svojem delu posvečajo veliko skrbi varstvu okolj a. Ribiči gradijo svoj dom, katerega okolico bodo opremili z ribnikom in vsem kar sodi poleg. Planinci so se letos posebej izkaz ah.
Z veliko dobre volje in truda so postavili bivak na Travniku, ki bo prijetno zatočišče planincem na poti med Smrekovcem in Raduho. Uspešni so bili tudi gasilci. Na Ljubnem so letos končno lepo prenovili dom, radmirski pa so s svojimi uspehi že itak znani širom po dolini in izven nje. Slednji se pri svojem delu ne omejujejo zgolj na lastne naloge, aktivno se vključujejo tudi v razreševarje problematike Radmirja in Radmircev. Svojo dejavnost sta v zadnjem času znatno okrepila tudi društvo prijateljev mladine in prosvetno društvo. Pivo je lepo poskrbelo za malčke ob
pustnfem rajanju in jim ob šoli zgradilo igrišče, drugo pa je pripomoglo k oživitvi knjižničarstva na Ijubnem, sodelovalo in priredilo je nekaj razstav v prostorih osnovne šole in oživilo delo moškega in ženskega pevskega zbora. Ne zaostajajo niti športniki. TVD Partizan je letos opravil predvidene trim akcije, dejavnost nogometašev je poznana vsem, kraj pa je ob odličnem delu odbojkarskega kluba pridobil celo republiškega hgaša v ženski odbcjkarski ligi. Po lanskem zagonu je nekoliko zastala le dejavnost smučarsko-skakal-nega kluba, sicer pa zima šele prihaja.
Ob vsem naštetem ne smemo pozabiti na dvoje. Na osnovno šolo in ravnatelja Jožeta Prislana, ki vedno znata prisluhniti željam in potrebam kraja in na združeno delo v kraju - na kovinarje, gradbenike in obrat Iskrinih Feritov - ki pomoči kraju prav tako skoraj ne znajo odreči.
Še vehko bi lahko pisah in še veliko bi bilo uspehov, nalog in želja. Tudi brez.problemov na Ljubnem niso, le odločili so se, da jih bodo vse reševali sproti in v zadovoljstvo vseh. Res je, da je to le bežen pregled dela krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji in njenih krajev, res pa je tudi, da je že to dovolj tehtno zagotovilo, da bodo v svojih razvojnih težnjah in v svojem stremljenju po boljšem jutri tudi uspeh.
2850
600
140
338
370
722
341
332
419
145
402
187
62
126
Zveza socialistične mladine Slovenije se na vseh ravneh svoje organiziranosti pripravlja na deseti kongres, ki bo prihodnje leto. Kje, v katerem kraju, bo kongres še ni jasno, saj se za njegovo organizacijo potegujejo štiri občinske konference ZSMS. Sestavljeni so že vsi organi za pripravo kongresa, ki so že pričeli z delom. Pripravljajo osnutek resolucije, poročila in osnutek statuta. Vsi ti in ostali materiali bodo dani v javno razpravo najkasnge do marca naslednjega leta. Razprava po osnovnih organizacijah in občinskih konferencah bo osnova gradiva za dokončno izdelavo predlogov dokumentov za deseti kongres. Odbor za pripravo kongresa je sprejel tudi predlog rokovnika za izvedbo volilno programskih konferenc na vseh ravneh organiziranja in delovanja ZSMS. V osnovnih organizacijah bodo konference potekale aprila in maja, po občinskih konferencah pa junija in v začetku julija. Kongres ZSM Slovenije bo konec oktobra ali v začetku novembra 1978.
Republiška konferenca je že lani novembra obravnavala in ocenila delo v prvem mandatnem obdobju po devetem kongresu. Ocenilaje,da smo po njem dosegli pomembne uspehe, zlasti na področju organizacijske in idejne krepitve mladinske organizacije. Pri nadaljnjem uresničevanju sklepov devetega kongresa,. ustave in zakona o združenem delu ter po knjigi Edvarda Kardelja -Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja bo . potrebna vsestranska zavzetost vseh mladih, in kar največja mera poli-
tične odgovornosti vseh dejavnikov,
ki so povezani v ZSMS. Najvažnejši pogoj za uspeh v pripravah na deseti kongres pa je nadaljnja rast zavesti, krepitev organizacijske in akcijske enotnosti mladih.
V priprave na deseti kongres seje aktivno vkjjj učila tudi mladina mozirske občine. Prav sedaj so v teku priprave na redne letne programske konference po osnovnih organizacijah in na sejo občinske konference ZSMS. Na konferencah po osnovnih organizacijah bodo mladi obravnavah dosedanje delo in pripravili ocene družbenopolitičnih razmer na področju svojega dela. Poseben poudarek bo dan delu mladih v družbenih organizacijah in društvih, ki so kolektivni člani ZSMS ter organiziranemu političnemu delu mladih v osnovnih sredinah. Pri sestav j arg u akcijskih programov osnovnih organizacij bo potrebno v večji meri zajeti uresničevanje ustave in zakona o združenem delu in vključiti še smernice knjige Edvarda Kardelja. Akcijski programi osnovnih organizacij bodo osnova za izdelavo delovnega programa občinske konference ZSMS Možine. Redna letna konferenca OK ZSMS Mozirje bo v začetku novembra.
Več in konkretneje o uspehih in problemih, o razumevanju in nerazumevanju in o ostalih pogojih s katerimi se mladi v naši občini srečujemo pri delu bomo zapisah v naslednji številki, ko bodo končane letne konference po vseh osnovnih organizacijah ZSMS in na ravni občine.
VOJKO HREN
Ostro oko in mirna roka
Domačini najboljši
V	počastitev krajevnega praznika Rečice ob Savinji je bilo športno srečanje v malem nogometu in streljanju.
Osnovna strelska organizacija Rečica je v soboto 8. oktobra organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovalo je šest ekip za prehodni pokal krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Največ krogov so nastreljali tekmovalci osnovne strelske organizacije Rečica, sledijo jim mladinci OSO Rečica, LD Rečica, OSO Mozirje, ŠD Mladost Rečica in mladinci OSO Šmartno ob Dreti.
V	nedeljo je športno društvo Mladost pripravilo turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Najboljša je bila ekipa ŠD Nazarje, sledijo pa ji ekipe športnih društev Ljubno, Rečica in Lipa iz Šmartnega ob Dreti.
(-----------------------
Za
boljše
obveščanje
V začetku oktobra je pripravila Repubhška konferenca ZSMS v Bohinju mladinsko politično šolo, ki so se je udeležili predstavniki vseh centrov za obveščanje jn propagando pri občinskih konferencah ZSMS. Namen in cilj mladinske politične šole je bilo usposabljanje mladih novinarskih kadrov v ZSMS. Sistem obveščanja je sestavni del družbenopolitičnega življenja in s tem tudi sestavni del ZŠMS.
Premiki, ki nastajajo v družbi, uveljavljanje ustave, zakona o združenem delu in druge pomembne dejavnosti zahtevajo dobro in razumljivo informacijo, za takšno informacijo pa se moramo kar najbolje izobraževati. Primerna obhka za to je nedvomno tudi mladinska politična šola.
Predavatelji so v svojih nastopih mladim orisali pravo vlogo informiranja v ZSMŠ, ki zajema tri • področja:	informiranje v
organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah. Vsa tri področja seveda nimajo
enakega načina obveščanja, imajo pa isti namen - čim bolje in v čim krajšem času informirati mladino o vsem, kar se v njihovem okolju in izven njega dogaja in to na najbolj razumljiy način. V zagotovitev tega bo treba vložiti še vehko truda. Tu ne mislimo samo na mladino, ampak na celotno družbo, kajti sama mladina ne bo mogla uresničiti svojih zadanih nalog, če ne bo pravega odziva celotne družbe in pomoči ostalih družbenopolitičnih organizacij.
V	mladinski politični šoh pa niso1 bile podane samo naloge s področja informiranja, ampak tudi z vseh ostalih, kajti približujemo se X. kongresu ZSMS in
~ prav zaradi tega je naša največja naloga, da temeljito pregledamo naše delo, ocenimo naše dejansko stanje in si začrtamo nove naloge.
V	knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je Edvard Kardelj prikazal vlogo mladine kot enakopravne družbenopolitične organizacije. Ta vloga pa danes še zdaleč ni zadovoljiva; niso namreč doseženi tisti_ cilji, ki smo si jih zadah na našem devetem kongresu. Vzrokov za tako stanje je več, mnogo v naši organizaciji, nekaj pa tudi v neustreznem odnosu ostalih družbenih subjektov do organizirane mlade generacije.
Na kratko rečeno, udeleženci te mladinske politične šole so odšli iz Bohinja bogatejši za določeno znanje, ki jim bo zelo koristilo pri aktivnem delovanju v okoljih iz katerih so prišli in kamor so se vrnili, obilnim nalogam naproti.
Radmirske
zanimivosti
Po tem, ko je bila s pomočjo kulturne skupnosti Mozirje h z župnijskimi sredstvi urejena zbirka iz cerkvene zakladnice v Radmirju in tako postala dostopna širšim množicam, vzbuja vse več pozornosti domačih in tujih obiskovalcev d dine. Zato je prav, da se nekoliko podrobneje seznanimo z nekaterimi zgodovinskimi podatki o cerkvi in o razstavljenih predmetih.
Cerkev, ki je posvečena Frančišku Ksaveriju, stoji na hribu imenovanem „na Straždi“. Tod je nekoč stala druga cerkev, domnevno „kužna“. V teh krajih ie namreč v letih 1447, 1474 in 1543 razsajala kuga.
Iz cerkvenih podatkov je razvidno, da je bil že v prejšnji cerkvi postavljen oltar v čast Frančišku Ksaveriju. Sliko za oltar je narisal Ivan Mihael Reinwald leta 1715. Razmišljati so začeli o gradnji nove, večje cerkve. Tako je 8. junija 1721 takratni ljubljanski škof Viljem grof Leslie položil temeljni kamen za sedanjo cerkev. Po cerkveni razporeditvi je namreč spadalo Radmirje pod Gornji grad, ta pa pod ljubljansko škofijo. Leta 1725 je bila cerkev zgrajena in posvečena Frančišku Ksaveriju. Današnje župnišče je bilo zgrajeno v letih od 1730 do 1734. Cerkev sama je stilno zanimiva je bila leta 1860 obnovljena. Takrat so zvonik prekrili z bakreno pločevino in odstranili štiri male piramide, ki so vidne na starih slikah na vrhu strehe cerkvene zgradbe. Poseben videz dajejo cerkvi odprti mostovži in sorazmerno visok zvonik.
Tudi notranjost je izredno zanimiva in lepo negovana. Vse je skrbno ohranjeno in restavrirano tako, da obiskovalcu nudi izreden pogled. Današnji oltar je bil postavljen sele leta 1769. Že za postavitev marmornatega oltaqa so takrat darovali denar razni ugledni ljudje izven naših meja. Predvsem se omenja poljski dvor. Marmornati del oltarja je bil izgotovljen v Robbovih delavnicah v Ljubljani, ki jih je vodil Franc Rottman. Slednji je izklesal kip umirajočega Frančiška Ksaverija v letih 1764-65. Bogato okrašen oltar je bil leta 1793 oropan. Zanimivo je, da so bili prej pod slikami nemški napisi, ki pa so jih zamenjali za slovenske že leta 1860, kar kaže napa-rodno zavednost takratne duhovščine in prebivalstva. Orgle so v letu 1889 postavili bratje Zupan iz Kamne gorice.
Kot že rečeno je prihajala denarna in materialnajpomoč iz domala vseh takratnih dežel Evrope. Zato ni čudno, da je bil nekoč v cerkveni lasti pravi zaklad. 24. marca 1786 so popisali, naslednje dragocenosti: 3 zlate kelihe, 1 zlato detece, 1 srebrno taso, 5 pozlačenih src, 161 raznih darovanih predmetov, 2 srebrna keliha, 22 zlatih prstanov in še veliko drobnih dragocenosti. Večino navedenih predmetov so morali 7. februarja 1789 predati državni oblasti.
Sedaj je obiskovalcem omogočen pogled na zbirko mašnih plaščev, ki so izredno lepi, dragoceni in predstavljajo veliko zgodovinsko vrednost Med imeni darovalcev najdemo nadvojvodinjo Magdaleno - 1744, avstrijsko cesarico Marijo Terezijo,
poljski kraljevski dvor - 1753, Saškega princa Ksaverija Avgusta -1757, nadvojvodinjo Marijo Elizabeto - 1757, poljsko kraljico Marijo Jožefo - 1759, _ francoski kraljevi dvor - 1763 in druge. Vse navedene letnice lahko razumemo kot leto darovanja. V letu 1739 je cesarica Elizabeta darovala posamezna obredna oblačila, prav tako grofica Breiner. Žal so se ti predmeti izgubili. Župnijske matice so tudi pnčeli voditi, krstne leta 1782, poročne in mrtvaške paleto dni pozneje.
Za vladavine Jožefa II. je bilo omejeno število duhovnikov in, kot smo že omenili, zaplenjeno precej cerkvenega premoženja. Dotedanja božja pot postane župnija, ki so ji pripadali kraji Radmirje, Brezje, Hom in del Slemena, del Savine, Juvanje, Terski vrh, Tajna, Slemenski vrh, Hpmec, Melise, Okonina in Ne-gojnica.
Zelo zanimiva je radmirska podružnična cerkev v Okonini. Prvič je omenjena že leta 1455. Po videzu je morala takratna cerkev imeti gotske oblike. Ta cerkev je bila dograjena leta 1722. Prezbiterij so na novo pozidali leta 1731, iz te dobe so tudi oltarji. Križev pot je iz leta 1826 in je delo slikarja Goetžla. Zunanjost cerkve je za naše kraje dokaj nenavadne gradnje, saj daje videz bizantinske podobe. Leta 1934 je stara cerkev, Id je bila v toku let večkrat obnovljena in spremenjena, pogorela. Tako je cerkev dobila današnjo podobo.
ALEKSANDER VIDEČNIK
VIRI: Župnijski podatki Radmirje, Ljubno nekoč in danes
-------------------^
Smešnice, ki to niso
STATISTIKA - Iz zanesljivih virov je bilo ugotovljeno, da je Mozirje pred osvoboditvijo štelo 2842 prebivalcev, ki so lahko kupovali živila v 9 (devetih) trgovinah. Današnje Mozirje ima 3333 prebivalcev, ki pa imajo priliko kupovati živila le v 2 (dveh) trgovinah. Torej statistično rečeno: leta 1939 je na 315 prebivalcev odpadla ena trgovina, danes pa pride na eno trgovino 1666 prebivalcev.
Tudi svojstven napredek!
DOBER GOSPODAR -
Ta pojem srečujemo med drugim tudi v naši zakonodaji in opredeljuje vse vrline vestnega in skrbnega uprav-ljalca premoženja, ki ga je nekomu zaupala družba. Tega mnenja ne more biti obiskovalec našega turistič-no-rekreacijskega centra ko vidi, kako skrbno je shranjen stroj za teptanje snega, ki mimogrede rečeno ni poceni. Postavljen je kar pod smreko. Se sreča, da je ta
tam še ostala. Slabše pa gre priključkom, ki so pod milim nebom. Gasilni pribor je sicer v zaboju na steni hotela, pa še ta zaboj je brez stekla. Skratka — slabo vzdrževan.
Odgovorni morda mislijo, da tudi vsem tem predmetom koristi planinski zrak!
DIPLOMA NI VSE - V
neki delovni organizaciji je nekoč delal diplomirani ekonomist, v katerega sposobnosti niso dvomili tam, kjer je bil zaposlen pred tem. Kako drugače se mu je godilo v novem podjetju, kamor je prišel z veliko volje do dela! Ni opravljal opravil, ki odgovarjajo njegovi strokovnosti, veljal je skratka kot neperspektiven in je zavoljo tega tudi šel s trebuhom za kruhom drugam, kjer so ga radi sprejeli. Nič čudnega, saj sodijo o visokošolski diplomi ljudje, ki te nimajo!
Prešeren bi dejal: „Le čevlje sodi naj kopitar.“
ES	'Ste-	N	OVICI
Prvi uspeh in poraz
alke
Igralke odbojkarskega kluba Ljubno - din so letos, po dokaj kratkem času obstoja in delovanja, že dosegle pni veliki cilj, ki so si ga zadale. Ta cilj je bila uvrstitev v prvo slovensko ligo in to uvrstitev so načrtovale šele za prihodnjo sezono. Ob spremenjenem sistemu tekmovanj v naši republiki in ob ustanovitvi H. zvezne odbojkarske lige za ženske pa se jim je nepričakovano ponudila priložnost, da ta cilj dosežejo že letos.
Seveda uvrstitev v slovensko ligo ni in ne more biti le splet srečnih okoliščin. K temu je v največji meri pripomogel razmah odbojkarskega športa v Gornji Savinjski dolini, za kar imajo prav igralke Ljubnega največ zaslug, zaslugo za to imajo številne tekme in uspeli turnirji, ki so jih na Ljubnem pripravili ob različnih priložnostih in z njimi na najboljši možni način ljudem predstavili lepoto in atraktivnost odbojke in končno so k temu veliko pripomogli znatni tekmovalni dosežki domačih igralk.
Glj so torej dosegle, zdaj jih čaka veliko dela. Nastopanje na tako visoki tekmovalni ravni zahteva obilo resnosti, zavzetih treningov in trdo delo vodstva kluba, katerega vrste so na Ljubnem za šlo izpolnili. Treninge, ki so v telovadnici na Ljubnem, obiskuje več ali manj redno trikrat tedensko 16 igralk. Problem predstavljajo zlasti dijakinje in študentke, ki jim je v veliki meri onemogočeno redno treniranje. Igral- ■ kam bo v tekmovanju v republiški ligi potrebna tudi širša pomoč, kije
doslej resnici na ljubo ni še nihče odrekel, le obljube bo treba izpolni- • ti. Ob tem seveda gre vsa zahvala lju-
benski osnovni šoB in ravnatelju Jožetu Prislanu, ki klubu vsestransko pomaga. Ljubenski odbojkarski klub vabi v svoje vrste vse, ki bi bili pripravljeni pomagati pri delu in zlasti mlade igralke, ki jih odbojka veseli in navdušuje. Tem bodo v prihodnje morali posvetiti veliko pozornosti.
Igralke OK Ljubno-Glin so se v prvem kolu pomerile z ekipo Kopra m izgubile. Poraza, pa čeprav na začetku ne more biti preveč spodbuden, ne gre jemati preveč tragično, saj v naslednjih kolih pridejo na vrsto ,nekoliko slabše nasprotnice: in prvenstvene točke bodo ostale ali prišle tudi na Ljubno.
Gostje iz Kopra so pred 150 gledalci zmagale s 3:0 (-11,-6, -9). Priznati je treba, da so gostje boljša ekipa in so točki osvojile zasluženo,
„Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon 063-830-017 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
velja pa tudi, da so domačinke plačale davek neizkušenosti in preveliki tremi ob prvem nastopu. Niti zdaleč nar- " Jšo pokazale vsga kar znajo. Hjub temu so se Koprčankam uspešno upirale, kar še zlasti velja za prvi niz, la so ga dokaj nesrečno izgubile. Tekmo sta sodila Zebec iz Braslovč in Božič iz Žalca.
Za Ljubno-Glin so nastopile: Skok, Gračner, M. Jeraj, Slpkan, Podlesnik, Blagojevič, J. Jeraj, Pečnik, Grudnik, Volovšek, Slatinšek in Budna.
Novi predsednik občinske konference SZDL Mozitje
Predsedstvo občinske konference SZDL Mozirje je na seji dne 4. oktobra 1977 sprejelo predlog predsednika OK SZDL tovariša Ivana Kramarja, da ga zaradi zaposlitve izven občine in novih delovnih zadolžitev razreši dolžnosti predsednika občinske konference SZDL Mozirje.
Predsedstvo predlaga (na podlagi evidentiranih kandidatov) za novega predsednika občinske konference SZDL Mozirje inž. Jožeta Kumerja.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
DAVČNE6A INŠPEKTORJA II
Poleg splošnih pogojev se zahteva, da so kandidati moralnopolitično neoporečni in da imajo visoko, višjo izobrazbo pravne, upravne ali ekonomske smeri, 2 leti oziroma 3 leta prakse.
Stanovanje zagotovljeno.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Mozirje.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Dežurstvo živinozdravnikov
13. 11. mag. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830—978 20. 11. dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001 27. 11. dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025
Uspelo kolesarjenje
»r 1'	,	' jt *
iL* -i

I * li I ü I T;

Tudi najmlajši so vzdržali. Na sliki je družina Potočnik iz Kraš. Poleg očeta sta še Marja in Vesna.
nim, da se je o tem že veliko pisalo, za udeležbo in organizacijo pa je potrebno malo več korajže.
Med udeleženci je brez težav tudi 72 letni Jože c. Med potjo je na vprašanje, kako se počuti in km misli o akciji, povedal naslednje: „Med mladimi se počutim sam mlajšega, akcija mi je všeč in še se je bom udeleževal.“
Po končanem kolesarjenju je vsak udeleženec dobil TRIM nalepko, značko h bil pogoščen z odlično pripravljeno obaro. Izžrebali so tudi nekaj praktičnih nagrad.
Šmarčanom za množično udeležbo in odlično organizacijo vse čestitke!
IVO NOVAK član komisije TTKS Mozirje
Nedelja dopoldan. Bil je lep sončen dan. Odbor športnega društva LIPA Šmartno ob Dreti je pripravil TRIM akcijo kolesarjenje. Že nekaj dni pred štartom je v vseh zadrečkih trgovinah zmanjkalo verig in plaščev za kolesa. Nič čudnega,ob zares odlični organizaciji akcije se je na štar-tu prijavilo 150 udeležencev. Starejših in mlajših, obeh spolov.
Pedala so potiskali do Nove Štifte i'n nazaj. Vzdušje na poti je bilo zares enkratno. Med kontrolo TRIM akcije je bilo videti in doživeti marsikaj prijetnega. Kolesarili so kmetje; delavci, študentje, pri družinskih udeležencih pa tudi pet letna Marija in njena sestra Vesna! Družinsko, ekipo je vodil oče Mirko Potočnik iz Kras. V krajih, kjer se prebivalstvo še ni vključilo v naše množične TRIM akcije (Gornji grad) so prebivalci začudeni ugibali od kod tako dolga kača kolesarjev in zakaj. Me-
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje sporočata vsem ljubiteljem dobrih domačih viž in napevov ter prijateljem dobrega humorja iz Gornje Savinjske doline, da bosta organizirali
VESELI VEČER v nedeljo, 6. novembra 1977 ob 17.30 v kinodvorani v Mozirju.
Nastopata ansambel Franca Miheliča in humorist Brane Ivanc.
Med veselim večerom boste lahko kupili plošče in kasete s posnetki ansambla Franca Miheliča; na željo se bo vodja ansambla, Franc Mihelič, podpisoval na plošče.
Vstopnice prodaja blagajničarka kina Mozirje.