GLAS Leto XLVIII - št. 11 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 7. februarja 1995 Zimske radosti je zmotil veter Z gondolo gor, z avtobusom dol Veter je na Krvavcu zadržal skoraj štiristo, na Veliki planini pa čez trisopetdeset smučarjev. Podobno je bilo na Voglu, zato pa so na Kobli prodali več popoldanskih kart. Kranj, 6. februarja - Kar Qekaj let zapored zime niso več to, kar so včasih bile. Letošnja se je sicer začela sPodbudno, saj je že na prvi krnski dan padlo kar nekaj snega. Zal (ali pa za nekatere tudi ne) je pri prvotni količini snega tudi ostalo, fistega v dolini je že pred casom pobralo sonce, k sreči 8a je vsaj nekaj ostalo v J^alo višje ležečih smučiš-c,h. Smuka je torej možna, razen... Razen če ne začne pihati veter. Zadnji konec tedna je na skoraj vseh gorenjskih ^nučiščih kar dobro vleklo. Tako je na Krvavcu veter kar nekajkrat potegnil hitreje od 70 kilometrov na Uro, kar je običajen znak v°dji žičnice za zaustavitev naprav. Tako so morali se-dežnico na Zvoh precejkrat ustaviti, jo kasneje spet Eognali, na splošno pa je ilo smučanje z Zvoha možno na obroke. Na Krvavcu so nam pojasnili, da je letošnje leto med najbolj vetrovnimi v zadnjih letih, kar je potrdil tudi Hidrometeorološki zavod Slovenije. Prave težave so se na Krvavcu začele proti večeru, ko so bili sunki vetra tako močni, da so morali zaustaviti gon-dolsko žičnico v dolino. Na smučišču je tako ostalo med tristo in štiristo smučarjev. Nekaj se jih je v spremstvu žičničarjev odpravilo peš v dolino, večina pa se je del poti na smučeh del pa peš odpravila do Ambroža. Otroke, starejše ljudi in najbolj utrujene smučarje so do tam pripeljali s teptal-ci ter terenskimi vozili. K Ambrožu je nato pripeljalo pet avtobusov, zadnji pa je odpeljal v dolino ob osmi uri ter prispel v dolino ob pol devetih. Hujših poškodb na smučišču ni bilo, tako da se je vetroven smučarski dan kar srečno končal. Z enakimi težavami kot na Krvavcu so se srečevali tudi na Veliki planini. Sunki vetra so bili med najmočnejšimi v zadnjih tridesetih letih, največ preglavic pa so povzročili zvečer, ko so se smučarji začeli vračati domov. Zaradi izredno močnih sunkov so sedežnico morali zaustaviti, ljudi, ki so ostali na njej pa so rešili, kakor hitro se je dalo. Na smučišču je tako ostalo 361 ljudi, ki so jih razmestili po bivalnih kočah. S smučišča so o tem obvestili vse svojce smučarjev, poleg tega pa so smučarjem omogočili todi telefonske pogovore domov, danes pa so vsi že lahko zapustili smučišče. Poškodb ni bilo, vsi smučarji pa so bili z oskrbo zadovoljni. Podobno je bilo na Voglu. Okrog enajste ure je začelo močno pihati, tako da so okrog poldneva smučišče zaprli. Smučarje so nato počasi spuščali v dolino, tiste pa, ki so prihajali na smuko, pa so preusmerjali na druga smučišča predvsem na Koblo. Na Kobli so tako prodali nekaj več popoldanskih kart, kar petsto smučarjev od sedemstotih se je pri njih odločilo za popoldansko smuko. Med vsemi smučišči so imeli še najmanj težav na Zelenici. Veter jim skorajda ni nagajal, tako da so smučarji pri njih preživeli lepo smučarsKO nedeljo. • Uroš Špehar ravniška zbornica je razsodila Zdravnici so izrekli opomin J*ol leta po tragičnem dogodku, zaradi katerega je umrl Gašper i^ttielič iz Podbrezij, je zdravniška zbornica izrekla opomin zdravnici 2 kranjskega zdravstvenega doma. Sodna preiskava je ustavljena. vjranj, 7. februarja - Sedemčlanski senat zdravniške zbor-?Ce J.e pretresel okoliščine, v jperih je umrl Gašper Mihe-^ Pretepenega na Kranjski bil« . °c> so z reševalnim avtomo- »h?!?1 P"PeUa'* v dežurno J^bulanto kranjskega ler*vstvenega doma, in ker t. °H nemiren, je dežurna od v.n'ca odredila, da ga 4j pijejo na policijsko post-J~ "i tam umirijo. I^enat zdravniške zbornice, 2 Je razsojal o odgovornosti pQj?\nice, se je strinjal, da llClJska postaja ni primerno mesto, kjer naj bi umirili ranjenca. Dr. Mariji Gašper-lin Kuralt, dežurni zdravnici v tisti noči, je zato zdravniško razsodišče izreklo javni opomin. Na obravnavi je bila navzoča tudi družina Mihe-lič. Zdravnici in njenim zagovornikom so naslovili tudi nekaj vprašanj o tem, zakaj v usodni noči ni ravnala drugače, na kar so dobili odgovor, da fantovo vedenje ni kazalo na tako hude poškodbe. Miheličevi so vztrajali, da se ukrepanje dežurne zdravnice razišče. Gašperjev oče Stane Mihelič je večkrat poudaril, da nimajo kakih maščevalnih nagibov, terjajo pač osebno zdravnikovo odgovornost, če je bila storjena napaka. Opomin, ki ga je zdravnici izreklo stanovsko združenje, že kaže na to. Sicer pa naj bi o "primeru Gašper Mihelič" razsojalo tudi sodišče. Toda preiskava, ki jo je tožilstvo v Kranju uvedlo zoper zdravstvo in policijo, je bila januarja ustavljena z utemeljitvijo, da je prvo ravnalo v skladu s stroko, drugo pa po zakonu. • D. Ž. Nove znamke Ljubljana - Pošta Slovenije je sporočila, da danes, v torek, 7. februarja, izidejo štiri nove priložnostne znamke. Tri so posvečene znamenitim osebnostim: arhitektu Ivanu Vurniku (vrednost 70 SIT), A.T. Linhartu (20 SIT) in Lily Novy (70 SIT). Z znamko ljubezni (20 SIT) pa pošta obeležuje zdaj že tudi pri nas uveljavljeno "Valentinovo". Ob vsaki znamki so izšle tudi priložnostne kuverte z žigom prvega dne 61106 Ljubljana. Dve od teh novih priložnostnih znamk iz serije znameniti Slovenci-o arnitektu Vurniku in A.T. Linhartu - bo Pošta Slovenije predstavila v petek, 10. februarja, ob 18. uri v galeriji Stvčeve hiše v Radovljici. ♦ L. M. Obtoženi se »ovaria "Mateje nisem nbfl!" rn'm °* Košir prihaja na kranjsko sodišče. - Foto: L. Jeras iT «* stran 28 Foto: Lea Mencinger Še en črn vikend na gorenjskih cestah Gorenjska Banka * W d.d. Kran| Danka«/ posluhom r.\ . V v CfK . 'l J. 8. feBruar - slovenski kuCturni praznik^ Ž>dimo Vam Up praznični dan. Uredništvo ® SPAR - MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel.: 0043-4227-23-49 moka, 1 kg, čokolada, 300 g, Rama margarina, 500 g, Konica, 24 posnetkov, olje, 10 litrov, export ATS 4,45 exportATS 17,00 export ATS 13,50 export ATS 24,20 export ATS 113,60 prašek Genie automat, 6 kg, export ATS 99,00 486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! Til./Past 064/ 22 10 4* Uradni V* Uit©« prodajalec rm 064/225-060 DOBAVA TAKOJ mobitel BEŽKOVA VILA - arti. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 't* J m orj Pr, vai ko šol na Us tei un do v na J« na Že te, bt br vr se ja ds va sp ja ke le So je Vs 211 Zl iz n< P< ia: s bis »k pri ken 2 ( opr 'los se gla gre obi so t kih Prv *bt dru da, tele Sla: •asi vic *a< dn Prj irn. ( eni »ia kr oV$ l5enl 3 i insl mce"', »trju]( estrp; >ennal<»' arne"' < *m vojj ■»s lastninjenje v Triglavskem narodnem parku Sporne turistične zadruge j^jhovo ustanovitev predlagajo Slovenski krščanski demokrati, ^ Savni zbor pa je v prvi obravnavi zakona njihove pristojnosti stveno zmanjšal. O problemu in namenu zadrug govori poslanec 0venskih krščanskih demokratov in predsednik komisije za nadzor ^oblikovanja družbene lastnine IZIDOR REJC. p Ljubljana, 4. februarja - j*edlog zakona o lastnins-2ern preoblikovanju podjetij družbenim kapitalom, ki Pravljajo turistično dejav- n°st in katerih nepremičnine nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka gre v drugo parlamentarno °°ravnavo. Predlog zakona ?? Predlagali poslanci Slovens-*ln krščanskih demokratov, v Pj^i obravnavi pa je državni *b°r sklenil, naj zakon za Jngo obravnavo pripravi vla-?*» vendar naj bodo iz njega xi °čene vse posebne pravice f'anov turističnih zadrug pri 'astninjenju podjetij, in pra-Vlce, ki naj bi jih imele te zadruge kot investicijske Qrnžbe. Problem je torej v Pravicah in pooblastilih tako lfnenovanih turističnih zadrug. se ? tem smo se pogovarjali z enim j v y^BKjyaiiai1 ' «n od predlagateljev zako- • ' Poslancem Slovenskih drž »nskih demokratov v JEM *vnem zboru IZIDOR- REJCEM, ki je tudi "mik državnozborske vani, St II nadzor Preobliko-anJa družbene lastnine. Kaj naj bi počele turistične zadruge? "Sporne so predvsem turistične zadruge na območju Triglavskega narodnega parka, ki bi sodelovale pri upravljanju in razvoju Triglavskega narodnega parka, vendar jim nekateri nasprotujejo. Menijo namreč, da bi dobile te zadruge enak položaj kot pooblaščene investicijske družbe, kar pa ne drži. Poo- ,ritv« m P0HIŠ1V0, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 LJ«GOVlNA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81J ---———------SICUCT blaščene investicijske družbe delujejo na celotnem območju države, zadruge pa bi delovale samo na območju Triglavskega narodnega parka in bi bile v svojem delovanju omejene. Zdi se mi prav, da se ljudje organizirajo v zadruge, zbirajo tudi denar in tako vplivajo na svoj razvoj. Pravice in dolžnosti take zadruge naj določi zakon, zanesljivo pa turistične zadruge ne bodo kmetijske ali njim podobne zadruge. Smisel turističnih zadrug je zbiranje kapitala za posege v Triglavski narodni park, za razvoj in ohranjanje podobe izredno lepega ter dragocenega območja države. Pričakujem, da se bo spor glede položaja predlaganih zadrug vlekel še nekaj časa." Gre za lastninjenje podjetij Z družbenim kapitalom oziroma njihove nepremičnine na območju parka? Za katere nepremičnine gre? "V poštev prihajajo nepremičnine, ki so družbena lastnina. To se nekateri hoteli in drugi objekti, zemljišča, žičnice in vlečnice, ki jih posedujejo in upravljajo podjetja z družbenim kapitalom. V kompleks teh neprimičnin bi kazalo vključiti še nekatere druge objekte na tem območju, na primer stare vojaške kasarne, ki imajo tudi zgodovinsko vrednost in propadajo. Tako bi jih rešili. Če pa to ni več mogoče, pa gre vsaj za zemljišča." J.Košnjek, slika G. Šinik 'eto leto lastnega programa TV Medvode Prednost pred opremo ima vsebina Televizija Medvode, ki je bila zgrajena pred dobrimi desetimi leti, je po razsežnosti največja v Evropi. Medvode, 7. februarja • Pred dobrimi desetimi leti so skupaj z izgradnjo telefonije na takratnem območju bivše občine začeli graditi tudi kabelski TV sistem. Zapletov in takratnih težav glede soglasij in dovoljenj se prav gotovo se posebno dobro spomni najbrž tudi takratni predsednik gradbenega odbora dr. Jože Duhovnik. Televizija Medvode, ki ima 2.300 priključkov, je danes na območju 50 kvadratnih kilometrov in s petimi daljšimi kraki, od katerih ima najdaljši kar 16 kilometrov, med največjimi v Evropi. Ni čudno, da so si sistem že ogledali številni upravljala tovrstnih sistemov, saj je ena od priznanih značilnosti TV Medvode, da ima tudi zadnji imetnik priključka zelo kvalitetno sliko. Vendar pa odgovorni urednik TV Medvode Iztok Pipan rad poudari, da v primerjavi z nekaterimi drugimi lokalnimi televizijami v okolici, v TV Medvode namenjajo največjo (tudi materialno) skrb vsebini in kvaliteti lastnega programa. "Pri nas so "hiper" produkcija, prostori, oprema, bolj drugotnega pomena. Veliko pa smo vlagali v kadre. Tako smo si vzgojili svoje novinarske in tehnične sodelavce z organizacijo posebnih tečajev skupaj z /KO Slovenije in RTV Slovenija. Na podlagi redne programske sheme tako danes oddajamo vsak dan v tednu po 20. uri predvsem lastni program; razen ob sobotah in ponedeljkih, vendar načrtujemo, da bomo v kratkem pokrili tudi ponedeljke." Televizija Medvode je danes sestavni del Zavoda v zasebni lasti. Lastniki so vsi naročniki. Območje sedanje nove občine je tako v pretežni meri pokrito, vendar imajo v programu, da bi priključke slej ko prej dobili tudi tisti občani v več-stanovanjskih objektih. "Prvič so lastniki priključkov kabelskega sistema dobili sliko na internem kanalu 1987. leta. Dobre tri leta smo vrteli video strani. 1990. leta, ko so tudi Medvode doživele poplavo, pa smo se predstavili z lastno oddajo in od takrat redno oddajamo lasten program. Vsebinsko, v primerjavi z drugimi, je naš program zelo pester. Najmanj pa imamo pravzaprav filmov. Smo namreč televizija, ki dosledno spoštuje avtorske pravice. Zato na primer filme praviloma nadomestimo z informativnim programom." Televizija Medvode ima za uresničitev programske zasnove poleg dveh redno zapo slenih kar 21 honorarnih novinarjev in 10 tehnikov. Za gospodarstvo in socialo na primer skrbi Silvana, za komu nalo in politiko Sandi, za "nenavadne" športe (jamarstvo, gumi...) Ulla (Ulla-hop). Lojz ima na skrbi krajevne novice, Andreja in Vili mladinske, razvedrilne oddaje Ttu-tuu), Jure ima glasbene (Na juriš), Nasta in Vojka otroške (Vsi smo face), Branka in Boštjan pa skrbita za filme in grafično podobo TV Med-vode.Njihove redne oddaje so postale zelo priljubljene, odgo vornega urednika Iztoka Pipa na pa ne preseneča, da jih večkrat "citirajo" tudi veliko večji mediji. "Na žalost je tako, da se zelo gledana TV Medvode z lastnim programom, kjer daje mo poudarek kvaliteti, samo financira. Nekaj prispevajo naročniki priključkov, nekaj pa dobimo skozi reklame Pričakujem pa, da bo občina Medvode "bolj radodarna Upam, da bodo občinski svet niki držali besedo o tovrstnih obljubah. Zadnje čase, mimo grede, so namreč najbolj gle dane oddaje na naši televizij prenosi zasedanj občinskega sveta občine Medvode. A. Žalar Z GORENJSKIH OBČIN 7 Tanja Vidmar - Hschlerjeva nagrajenka Jesenice, 6. februarja - Narodni svet koroških Slovencev in Koroška katoliška zveza sta letos že šestnajstič podelili Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujejo mladim, perspektivnim ljudem. Letošnji zmagovalec bil Blaž Potočnik, Ischlerjevo nagrado za govorniške sposobnosti pa so podelili 17-letni dijakinji Zveze trgovs-kin akademij iz Celovca Tanji Vidmar, doma v Planini pod Golico. Tanja Vidmar, ki se je natečaja udeležila prvič, je bila zmage zelo vesela. Izbrala si je temo Spomin kot ovira ali odskočna deska za pot v prihodnost, v svojem nastopu pa je govorila predvsem o miru in spravi med ljudmi. Tanja Vidmar je tudi drugače Že precej nastopala v raznih šolskih kulturnih in dramskih krožkih, piše pesmi in knjigo, predvsem pa ji je lastna velika ljubezen do slovenske besede. Nagrado in diplomo za prvo mesto govorniškega natečaja so Tanji Vidmar podelili na slavnosti, ki je bila 23. januarja v Celovcu, njen uspeh pa so zabeležile kamere avstrijskih televizijskih postaj in avstrijski časopisi, med katerimi so nekateri njen spis tudi objavili. • D*S. Kulturni dan kriških šolarjev Križe, 7. februarja - Današnji dan bo minil za učence osnovne šole Križe povsem dugače kot ponavadi. Namesto pouka imajo namreč celostni kulturni dan, med katerim bodo spoznavali razne prireditve. Zjutraj bodo vsi šolarji v svojih razredih prisluhnili Šolskemu radiu, na katerem bodo predvajali krajši slavnostni program pred slovens-kim kulturnim praznikom. Prvošolčki si bodo nato v domači šoli ogledali lutkovno predstavo Gledališča 3 Peter Klepec, učenci drugega razreda pa bodo obiskali ljubljansko lutkovno gledališče, kjer jim bodo predstavili igrico Cirkus. Za učence od 3. do 5. razreda bodo v Prešernovem gledališču v Kranju uprizorili Špeckahlo na kahli; pe-tošolci si bodo zatem ogledali še kulturne znamenitosti Kranja. Za učence od 6. do 8. razre-da*bodo v tržiškem kinu predvajali film Ledena steza. S. Saje Osnovna šola Matija Valjavec v Preddvoru Šolski okoliš "razkosan" med tri občine Od štirih šol, ki sodijo k matični osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru, je ta še najmlajša, le 30 let šteje. Vse tri podružnice so že davno prekoračile stoletje: šola na Jezerskem pred 35 leti, šola v Olševku pred 20 leti n pred desetletjem tudi tista v Kokri. Vse skupaj štejejo 517 učencev, v treh vrtcih, ki sodijo v organizacijski okvir sole, pa je 114 otrok. Čeprav je v osrednji soli skoraj enako število učencev kot pred tremi desetletji (tedaj 468, danes pa 414), so vendarle precej utesnjeni. Prva dva razreda zaradi prostorske stiske gostujeta kar v vrtcu. Četrt učencev namreč obiskuje šolo v dveh izmenah. Če naj bi izmenskost sčasoma odpravili, potem bi potrebovali štiri učilnilnice, še najmanj dve pa, če naj bi že čez dve leti začeli z devetletno osnovno šolo, je povedal jajo 7 od 12 milijonov tolarjev stroškov, kolikor jih ima šola letno. Nova lokalna samouprava je podružnice pre-ddvorske šole razdelila med dve občini, in če bo obveljala še občina Jezersko, celo med tri. Ker novim občinam pri- Pred glasbenim poukom ravnatelj preddvorske šole Luka Karničar. Med pre-ddvorskimi šolarji sta domala dve tretjini vozačev: pada tudi plačevanje nekaterih materialnih stroškov za šole, ravnatelj v Preddvoru upa, da bodo nove občine Da preddvorska šola živi s krajem, dokazujejo tudi dejavnosti v krožkih, ki negujejo krajevno izročilo. Imajo kmetijski krožek, ki se ukvarja s šolskim vrtom in sadovnjakom, krožek pletenja košar, ročna dela, ki jih uči ena od domačink. Vsega imajo 32 krožkov. 26 otrok pa v domači šoli obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se učijo klavirja, harmonike in glasbene teorije. najbolj oddaljeni so tisti z Jezerskega, ki jih je letos 49. Za bližnje, ki se vozijo z Visokega, Hotemaž, Bašlja in Bele, so se s prevoznikom dogovorili za tako imenovane "zimske vozovnice", ki veljajo od novembra do marca. Vožnje otrok v šolo so zaradi velikega šolskega okoliša precej drag zalogaj, pravi Luka Karničar, saj predstavl- manj mačehovske, kot je bila prejšnja, ki je zadrževala amortizacijo in materialne stroške na prav nizki ravni. Zaradi tega si niso mogli privoščiti večjih naložb. Tako menda kot zadnji na Gorenjskem še kurijo na premog, za nekatere učne pripomočke (kopirni stroj, grafoskopa in komplete za geografijo) pa so za "sponzorstvo" zaprosili pri Pred 3. sejo občinskega sveta v Tržiču Župan namerava delati poklicno Tržič, 7. februarja - V četrtek, 9. februarja 1995, ob 17. uri sc bo sestal na svoji tretji seji občinski svet občine Tržič. Tokrat bo na sporedu 13 točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 2. seje bodo svetniki obravnavali predlog sistemizacije delovnih mest v občinski upravi, ki je predviden kot začasni akt. Po njem naj bi imela občinska uprava poleg tajništva še štiri organizacijske enote; to so oddelki za pravno-administrativne zadeve, za gospodarstvo in družbene dejavnosti, za urejanje prostora in varstvo okolja in za finance. Začasno je sistemiziranih 15 delovnih mest, od tega 5 višjih upravnih delavcev, 6 upravnih „delavcev in 4 strokovno-tehnični delavci. V nadaljevanju se bo svet odločal o predlogu, da bi bila funkcija župana profesionalna. Župan namreč ugotavlja, da je občina Tržič postala po reformi lokalne samouprave teritorialno največja občina na Gorenjskem, v njej pa so prisotni tudi veliki gospodarski in socialni problemi. Prav zaradi njih je župana doslej obiskalo že okrog 300 občanov. Tako sam Župan kot občinski tajnik Tomaž MikoliČ menita, da si ni moč zamisliti uspešnega reševanja zahtevnih nalog brez profesionalnega opravljanja županske funkcije. Po imenovanju načelnice za pravne in administratitvne zadeve bo svet potrdil sklep o organiziranosti civilne zaščite in se seznanil z imenovanji poveljnikov ter štabov CZ. Župan bo podal tudi informaciji o problematiki deponije komunalnih odpadkov v KS Kovor in projektu srednje Šole v Tržiču. Med drugim bodo obravnavali Še predloga za povrnitev stroškov volilne kampanje kandidatom za župana in političnim strankam, predlog za dotacijo političnim strankam in predlog za plačilo sejnine članom občinskega sveta. • S. Saje Luka Karničar starših. Za dober odziv so se zahvalili s predstavo Snegulj-čice. Ena od posebnosti osnovne šole v Preddvoru je 36 otrok iz bližnjega vzgojnega zavoda, ki so bodisi integrirani v redne šolske razrede, bodisi z nižjim normativom (12 otrok) sestavljajo samostojne razrede. Čeprav so zavodskih otrok v šoli vajeni več desetletij, ravnatelj pravi, da gre z njimi veliko energije. Z drugačnimi otroki se v razredih veliko ukvarjajo, z njimi v šoli zdaj dela tudi specialni pedagog. D.Z.Žlebir, foto:G. Šinik Plesni klub Urška tekmovalnih parov Kranj ima že dvanajst Šport, ki je tudi zabava Klub bo v nedeljo v dvorani na Planini priredil kvalifikacijski plesni turnir v latins-koameriških in standardnih plesih za pionirje, mladince m člane Kranj, 7. februarja - Mal-okateri šport se po lepoti more kosati s plesom; glasba, ritem, bogata oblačila, pari, ki lahkotno drse po parketu... V Kranj se športni ples spet vrača. Da bo tokrat tudi ostal, zagotavljajo v plesnem klubu Urška, ki trenutno združuje dvanajst obetavnih tekmovalnih parov. Recept, kako postati športni plesalec, je preprost. Najprej je treba "diplomirati" v plesni šoli Urška, ki jo vodi znani plesni učitelj Janez Borišek, za njim pa talentirane in marljive pare prevzame trener Miran Pritekelj iz Pirnič, nekdaj tudi sam športni plesalec, uveljavljen tudi na tujih parketih. Komur pa ni ravno za tekmovanja, ki seveda pomenijo ure in ure treningov, litre znoja, potovanja s turnirja na turnir, pa plesa vendarle noče kar tako pustiti, je na voljo druga, preprostejša pot: rekreacijska "liga". A ostanimo pri športnem plesu. Plesni klub Urška Kranj, ki prek ljubljanske matice širi svetovni plesni program na Gorenjsko, ima Kado ži le Mil I«kc *upa, obči, ukva Jazi l * »ene «ain spos *an< Ke samt ;eja o Bit Na smučišča ali na vlak smrti ...ali pa, če ste brez smučk, je za vas v Kranjski Gori poskrbljeno. Prijaznost Kranjskogorcev je poznana in tudi njihova ponudba ne zaostaja dosti za tem. Nanjo naletiš tako v restavracijah kot v izposojevalnici smuči ali v agenciji, kjer se željni česa novega lahko organizirano podajo na turno smuko ali na vznemirljivo nočno sankanje. Turistični delavci iz Poreča pa so v Kranjsko Goro pripeljali nekakšno kabino, ki vas popelje na vznemirljivo vožnjo z vlakom smrti ali z letalom. vidimo, kakšen je turizem pri vas. Za Slovenijo prej nisem vedela, sem pa zelo zadovoljna z vašo prijaznostjo. Tukaj ostajamo en teden, vse kar manjka, je le debela snežna odeja." Catrinus Seinstra z Nizozemske, delavec: "Tukaj stanujemo v apartmajih in turistično-gostinska ponudba je na dobrem nivoju. Cene se mi ne zdijo previsoke, kar se Tudi obiskovalci in zaposleni v tem zimskem letovišču, ki smo jih povprašali o turistični ponudbi ter o smučini, so bili zadovoljni. Pretekle dni je bila Kranjska Gora precej obiskana, obiskovalci pa so prišli iz mnogih različnih držav. Laura Mertius z Nizozemske, srednješolka: "V Kranjsko Goro smo prišli s turistično srednjo šolo, da Laura Mertius Ćatrinus Seinstra Andrej Belovič Marjan Ulčar v mmm m trenutno dvanajst tekmovalnih parov v latinskoameriškili in standardnih plesih v pionirski, treh mladinskih iij članski konkurenci. Nekateri pari dosegajo na kvalifikacij« kih turnirjih po Sloveniji vs« boljše uspehe, članski paf||*ejši Andreja Hočevar in Mar Pevec, denimo, sta bila svojem razredu že štirikratue p, zmagovalca. fjasu Sekretar plesnega klub« Sanje Urška Danijel Pangeršič pra; po d j vi, da je cilj kluba oblikovati 2aprt gorenjski plesni center, ki t" bil za plesalce odprt tak" rekoč 24 ur na dan. V klubi1 je za to dovolj volje, z njo bodo slejkoprej zagotovo prišli tudi do primernega prostora. Plesni klub Urška Kranj, I finančno živi predvsem o& denarja svojih članov, zlasti starši plesalcev nosijo ogromno breme, je včlanjen v plesn" zvezo Slovenije in njeno sekcijo za standardne in latins-koameriške plese. Zveza m11 je zaupala organizacijo državnega kvalifikacijskega turnirja. Turnir bo v nedeljo * športni dvorani na Planini. ^ latinskoameriških in standard; nih plesih bodo tekmoval' pionirji, mlajši mladinci, mladinci, starejši mladinci in Člani. Prireditev, ki so jo ka# ogledati, bo trajala od 10. i° 21. ure. Pričakujejo udeležb" okrog 250 plesnih parov. , RJelovča^^ J,e.stal - ilnk« pa tiče smučišč, so pa le m^yUUi preveč ledene." F.dsi Andrej Belovič iz Ljulja jane, študent: "Ponudba WM< sicer v Kranjski Gori pes^^v/l'< vendar je premalo snega ^T"^ res dobro smuko in gledeS p. to se mi zdijo karte pre |v rage." jfj, Marjan Ulčar, delavec L kranjskogorski menjaln'l^Cdi "Mislim, da je v tem k?« ui|a, letos še vedno največ fuJ |jrW Italijanov, vsaj dnevnih, JL^ prihajajo sem na srnu% Sicer pa je veliko tudi r*]Josred zemcev, nekaj manj pa ^rJkeni žarov. Kar pa se tiče menjajo^ tuje valute, menim, da Jvjjj hotelski gostje premalo .^gle^ nanjeni z ugodnejšo menja, stavil v drugih menjalnicah, ne hotelskih." * . ^^Post, yvrs , Za M Poln; ultu dravi Jied Kranj Vit0; svetr Lnšel £bra Pred preurejanjem so le izločili iz uporabe med 300 do 400 enot neaktualnih gradiv, predvsei*.. zgodovini in družbenih vedah. Najvidnejša pridobitev so nove police v čitalnici, kjerseg% po periodiki in priročni biblioteki mlajši in starejši obiskovalci. Prve dni februarja soJL med branjem občasno še zmotili delavci pri zaključnih delih. Kogar zanima nova po^°\d knjižnice, lahko izkoristi "Dan oprtih vrat" 9. februarja 1995; za prvi obisk bodo br** podarili članarino, vsi zamudniki pa bodo lahko vrnili knjige brez plačila zamudnin* Besedilo in slika: S. Saj*/ sPor veče ]c v na IZ GORENJSKIH OBČIN Predlog radovljiškega župana Ne uprava, ampak županstvo Občinska uprava bo enovita, brez oddelkov in služb, in bo Predvidoma štela 17 do 20 ljudi. ioval riškib pio-ih n caterL acijs- ^oovljica - Ko je radovljis-ji vse ;> župan Vladimir Cerne pat »ejšnji torek na seji občins-arjan jega sveta poročal o svojem ila voe|Umed prvo in drugo sejo, rikrat e priznal, da se je v tem največ ukvarjal z vpra-club8»njem> kam naj Di javno !pra;hdjetje Komunala po :ovati iaprtju deponije na Črnivcu župan ni hitel z odločitvami in predlogi, ki zadevajo oblikovanje občinske uprave, in zato na torkovi seji tudi ni predlagal tajnika obč'ne, kot je bilo sicer predvideno z dnevnim redom. Občinska uprava bo, kot pravi, predvidoma štela od 17 do 20 pi|y -j----r—.j- . uslužbencev. Predlaga, da bi tako j! komunalne odpadke, se uprava imenovala županst-klubu Vh - v.se k^e, se bo s tem vo in da bi bila enovita, brez z njo j£rasa.njeni (v sodelovanju z oddelkov, služb in šefov. Žu-° Pri' oh^n' sose(mJih m okoliških pan naj bi bil vsaj na začetku c,n) moral po sili razmer inj, k| n pi zlasti »rom-»lesno > sck-atins-a mu Iržav-urni'- u? j pr°s ukvarjati tudi v prihodnje. Razlog je v tem, da bo Komunala lahko vozila sme-z »a kranjsko deponijo v »enetiše le do sredine mese-* >n da bo treba nadaljevati 1 Postopkom iskanja lokacije *a novo (regijsko) deponijo. Ker se bo zakon o lokalni ^noupravi verjetno že v "atkem nekoliko spremenil, tudi zaposlen, pomagal naj bi mu tajnik, v upravi pa bi bili še pravnik ter strokovnjaki za različna področja: za upravne zadeve, finance, gospodarjenje z občinskim premoženjem in za "usmerjanje" gospodarstva, za družbene dejavnosti, urejanje gospodarske infrastrukture in prostorsko urejanje. Občina bo komunalno redarstvo in ne- katere druge službe poskušala organizirati skupaj z bohinjsko in blejsko, skoraj zanesljivo pa ji to ne bo uspelo pri Erostorskem urejanju, kjer ohinjska in blejska občina vsaj za zdaj zagovarjata rešitev, da bi vsaka občina sama organizirala "zavod za prostorsko urejanje". Kar zadeve krajevne skupnosti, naj bi z novim statutom, ki ga že pripravlja posebna komisija občinskega sveta, dobile še večjo samostojnost, kot so jo imele doslej. Župan Vladimir Černe tudi pravi, da se je država dobro organizirala in da je v upravno enoto "potegnila" vse najboljše kadre, medtem ko bo občina lahko zaposlila v svoji upravi preostale, ki seveda izpolnjujejo pogoje. • CZ. Veselo pod marelo Na treh prireditvah 11. Pod mengeško marelo so prišli na svoj račun minulo soboto številni ljubitelji narodno abavne glasbe. Mengeš, 7. februarja - Sobotno popoldne z večerom je bilo v Mengšu ob koncu tedna v znamenju narodnozabavne glasbe in prijetnega razpoloženja. Kar na treh predstavah, ki so trajale vsaka poltretjo uro, so se zbrali domači narodnoza-bavni ansambli od Krima, Borisa Razpotnika, Stoparjev, Naglja, Slovenskega kvinteta in Mengeškega zvona. Med gosti so bili Zoran Zorko, Slovenski muzikantje in gostje iz Avstrije, za smeh pa je poskrbel Boutique Moped shovv. dard;[^ia blejskega občinskega sveta upravi, tajniku, grbu in zastavi uPan predlaga za tajnico občine Sonjo Šlibar. ioval' nul n čl»* kaže .0. i° ležb",, , ,B'ed - Občinski svet občine J?d se bo v četrtek v TV a|°nu Park hotela na Bledu ?.s*al na drugi seji. Župan lnko Gole, ki do sprejetja e rna'"atuta občine in imenovanja redsednika sklicuje in vodi -Je, bo svetnikom poročal o Lju^Jem delu med prvo in ter poslovnika za delo občinskega sveta Franci Kindlhofer pa o dosedanju delu komisije. Na seji bodo razpravljali in odločali tudi o statutarnem sklepu, s katerim bodo do sprejetja statuta urejali organizacijo in delovno področje občinske uprave in določili okviru občinske uprave, ki jo bo vodil župan oz. tajnik, organizirano tudi komunalno nadzorništvo. Svetniki bodo obravnavali tudi začasni načrt delovnih mest v občinski upravi ter predloge za grb in zastavo občine, imenovali pa naj bi Enajsto prireditev Pod mengeško marelo je tudi tokrat po scenariju Ivana Sivca pripravila Mengeška godba v sodelovanju z Razvedrilnim programom Radia Slovenija in ob podpori številnih sponzorjev, med katerimi je bil tudi letos Gorenjski glas. Poleg spodbujanja na področju narodnozabavne glasbe je tradicionalna Mengeška marela hkrati tudi prireditev, s katero si Mengeški godbeniki pomagajo pri uresničevanju svojega vsakoletnega m programa ter delovanja in na ta način danes dosegajo že kar profesionalno raven pihalnih orkestrov v Sloveniji. • A. Žalar iha jfhioo "•" uprave in -------- »«,u.w, ..h™u,«„ va ^, ZJhzz n • ' Predsedn,k komi" načrt delovnih mest. Kot pre- že tudi tajnika občine. Župan PL'^'v^^pnpravo statuta občine dvideva osnutek sklepa, bo v predlaga za to funkcijo začas ?S nr„ l pre^proslave občine Naklo v Pobrezjah .vecf fešernovi verzi kot vzor no tajnico občinskega sveta, diplomirano ekonomistko Sonjo Šlibar z Bleda, ki je bila pred razdelitvijo radovljiške občine sekretarka občinske skupščine in izvršnega sveta Občine Radovljica. Župan bo na seji zaprosil ob- kr3)(oi|ai^enj ln brez razprtij naj ljudje živijo tudi v • u4p»db <*r^avi' Je za^e,el Viktor Jesenik. ^^'icd^inu^6'.4, februarJa - SP°- P^ učiteljice, s katero sta ob činski svet za pooblastilo pri Dn naJve*ie8a slovenske- poznejših srečanjih večkrat go- dogovorjanju glede plinifika-' .if^sreH^'!8 Je °',a nan»cnjcna vorili o njenem pisate'jevanju. cije in kabelske televizije, svetniki pa se bodo seznanili tudi z informacijo o urejanju občinske stavbe na Cesti svobode 13 in s stroški ure- 1 Ma!ke^dl!ja P"r«siava ob slovens-ienjajobf[n. u,turnem prazniku v d« >iliT *akl°> U so jo pripra- lo S Slede ™db/ezJah- Sv°Je P°-ienjat slavji na Prešerna je pred- , n* Mj| v1«* pisateljica Mirni Vididostn^-K1" Je ohranila mla-v v,/!? doživetja iz Podbrczij Nbr rV0J'h dcL NekaJ soJih domači šolarji. brej m^hcn kraJ> kot so Pod-pr0Je' le osrednja občinska Mna Hve,ik d°g°dek- Zato Je kultu Vorana domačinov v dravi[nem domu prisrčno poz-nied 1? tudi Soste od drugod, krani ?tenmi so bili nakelski in Vitom ' ŽUpan Ivan ^tular in i svetniil- os' nakelski občinski cnšek • Plsate,Jica Mirni Mal-| MaleJI ™en P°'brat Danijel Kbran ter dru8i povabljenci, pred "'T1 Je izrckcl dobrodošlico »or j!dnik KS Podbrczjc Vik- PreSer k' ki >e kot Prcvaia,ec Hajp. ,na v francoščino spomnil na Pomen verzov v ^dinIlJIC'-- Zaže,el Je> da bi tudi h1 ln brcz razprtij živeli sl0Veiranašnji rodovi v mladi Prcser 1 drŽavi' KaJ vedo ° Pcsmi m koliko njegovih Prerij ,.a3°' pa so starejšim iov 31' učenci štirih fazrc- Prir J-rCŠkc osnovnc šole. ?ikavS.'ieV ie bila P°sebno prcživliki' ]e v Podbrezjah PogovrT 3 8V°J° mladost. V ferVse " S Stanctom Mihcli-Sf)0mini^0!> mizi s Petrolejko večer~, • tudl Miklavževega jc v v^ Pn "jenih štirih letih, ko na ]utSl prvič zasvetila clcktrič-c' Pozabila ni niti svoje Janja. • CZ. Adaptacija ali novogradnja šole v Kokri? Ministrstvo za šolstvo in tije Valjavca v Preddvoru se šport je v svoj program naložb uvrstilo tudi podružnično !olo v Kokri, ki že močno kliče po obnovi. Ministrstvo ponuja dve možnosti: rušenje stare šole in postavitev nove stavbe, kar naj bi veljalo 14 milijonov tolarjev, ali pa le adaptacijo, ki bi znesla 4 milijone tolarjev. Polovico naložbe pokrije ministrstvo, polovico obveznosti pa mora prevzeti občina. Občinski svet Preddvor je svet krajevne skupnosti Kokra pooblastil, da imenuje odbor, ki bo proučil obe možnosti. ubada s prostorskimi težava mi. Če bi hoteli uvesti en-oizmenski pouk, bi potrebovali tri ali štiri dodatne učilnice. Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta, bi prostorsko stisko lahko začasno rešili v prizidku gasilskega doma, ki ga začenjajo graditi letos. Ponuja pa se še ena možnost, če bo Vzgojni zavod Preddvor izpraznil graščino. V tem primeru bi do prostorov ne prišla samo šola, temveč tudi vaška knjižnica, nemara celo občinska uprava Ne le podružnica, tudi in še katera od sedaj brez-osrednja osnovna šola Ma- domnih občinskih dejavnosti. Pritekli štirje, odtekli trije milijoni Do konca januarja se je na žiro račun občine Preddvor nateklo za 4,1 milijona tolarjev denarja. To so bila sredstva za vse občine, ki so bile prej del kranjske, ki pritekajo iz državnih virov. Številka je slišati visoka, vendar se je v tem času nabralo že za tri milijone tolarjev računov, je na drugi seji občinskega sveta Preddvor dejal župan Miran Zadnikar. Plačati je namreč treba ogrevanje šolam, prevoz šolskim delavcem ih tudi otrokom, subvencionirati oskrbnine v vrtcih in podobno. Kolikšen bo letni proračun nove občine, za zdaj še ni docela znano. Po okvirnem programu naj bi sredstva, ki bodo na voljo za delovanje občine, razdelili na dvanajs-tine in jih razdeljevali v okviru te orientacije. Za vse (številne) potrebe občine ne bo dovolj denarja, zato bo z njim treba pametno gospodariti. Prednost asfaltu od Tupalič do Olševka Iz presežka proračunskih sredstev, ki so bila v občini Kranj namenjena financiranju krajevnih skupnosti, je preddvorska občina dobila 15 odstotkov. V denarju je to znašalo 2,4 milijona tolarjev. Glavnina denarja naj bi namenili asfaltiranju ceste Tupaliče - Olševek (900 tisoč tolarjev) in za turistične namene, ostalo pa naj bi po sorazmernih deležih razdelili med krajevne skupnosti. Tako so se predstavniki KS dogovorili na srečanju z županom. Občinski svetniki pa predlagajo, naj denar dobijo tiste krajevne skupnosti, ki so za leto 1995 oddale svoje programe dela. ■o*' šefi*!. cania a.2aradi ponovnega sre-kovo P*31?1^« Mirni Malcnš- Prebivalce Podbrezij je razveselila z obiskom pisateljica Mirni Malenšek. • Foto: S. Saje Le-to sc je začelo s pisanjem in objavljanjem preprostih zgodbic, iz katerih so prebrale nekaj odlomkov učenke višjih razredov Anja Mihelič. Lučka Pirih in Ana Goličič. Plodno ustvarjanje pisateljice Malenškove, ki ga je ponazorila tudi razstava njenih knjig v dvorani, je zaokrožilo obsežno delo o Prešernu. Kot je menila avtorica, je v knjigi Pesnikov nokturno predstavila poeta v novi, celoviti podobi. Iz te knjige je sama prebrala sklepni del o bližajoči sc pesnikovi smrti. Prevajalec Jesenik jc pogovor obogatil s sedmim Prešernovim sonetom v francoščini, govorjeno besedo pa je dopolnilo več pesmi v izvedbi mešanega pevskega zbora iz Podbrezij. • S. Saje Velik praznik za ljubiteljsko kulturno dejavnost v Predosljah Dvorana, da se "šika" Pred poldrugim letom je v upravnem odboru predoscljskega kulturnega društva dozorela pobuda za obnovo dvorane... Predoslje, 7. februarja - V soboto zvečer so dvorano, vso izboljšano in polepšano, svečano odprli. Zahvalo najbolj zaslužnim za obnovo so združili s podelitvijo zlatih Linhartovih značk Zveze kulturnih organizacij Slovenije in z uprizoritvijo Mo-lierove komedije Scapinove zvijače. Glavno besedo na svečani otvoritvi prostorov KUD Predoslje je imel njegov predsednik Jakob Vreček. Povedal je, da jc načrte za obnovo brezplačno izdelala arhitektka Mojca Basaj Kos predlansko jesen, nakar sc je začela trnova pol zbiranja denarja. Člani kUD so vsa dela, razen tistih, ki jim sami niso bili kos, prav tako opravili brezplačno. Za obnovo elektroinštalacij jc poskrbel Bogo Grašič, strop in stene je lično oblekel v les Marjan KovaČič, zavese so ukrojile in sešilc upokojenke Scapinove zvijače na predoseljskem odru. iz krožka, Vera Krč in Ivanka Pozvck sta v domu vodili pravcato šiviljsko delavnico, obnovljen je oder, pod, oder na balkonu, kjer so pridobili 45 dodatnih sedežev, obnovljeni so tudi močno načeti zidovi pod oknom in odrom, pod odrom so igralci pridobili 60 kv. metrov velik prostor, skratka, ljubiteljska kulturna dejavnost v Predosljah je pridobila dvorano, kijih daleč naokoli ni para. Jakob Vreček se je ob tej priložnost zahvalil vsem, ki so omogočili obnovo: kranjska občina, zavarovalnica Triglav, Protokolarni objekti Brdo, Oljarica, podjetji Opeka, Iskom, mesarija Ar-vaj, pleskarstvo Močnik, IBI, gostilni pri Johanci in Krištof, elektro Logar. Posebej pa se je Jakob Vreček poleg že omenjenih članov Kuda še Franciju Koželju, Bogu Grašiču, Andreju Krču, Nacetu Krču, Franciju Sircu, Milanu Pernetu, Janezu Lcbanu in drugim. Na slovcsnosi je Janko Eržen predoseljskim igralcem, ki vztrajajo na odru že več kot 30 let, izročil zlate Linhartove značke Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Za več kot 30-letno zvestobo gledališkim deskam so značke prejeli Andrej Kerč, Franc Koželj, Franc Bajželj in Cveto Le-bar, za več kot 40-letno Nace Krč in za več kot 50-letno Rozka Kern. Po uradni slovesnosti so domači igralci uprizorili Mo-licrovo komedijo Scapinove zvijače in tako zaokrožili prijeten večer v prenovljeni in polni dvorani. • II. Jelovčan orek Praznovanje na Kokrici Kokrica - Pod naslovom Bliža sc železna cesta bo drevi (7. februarja) ob 18.30 v Osnovni Soli na Kokrici pri Kranju prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Program bodo pripravili učenci Osnovne sole. • A. Ž. Druga seja občinskega sveta Kamnik Kamnik, 6. februarja - Predsedsednik občinskega sveta občine Kamnik Igor Podbrežnik je za četrtek, 9. februarja, sklical drugo sejo občinskega sveta. Tokrat dnevni red sestavlja kar Štirinajst točk. V zvezi z organiziranostjo in delovanjem nove občine so na dnevnem redu Predlog statutarnega sklepa občme Kamnik, Predlog sprememb in dopolnitev začasnega poslovnika, Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter delavcih v občinski upravi in odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini za letos ter imenovanje vršilca dolžnosti tajnika občine Kamnik. Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnika bo kot tretja na dnevnem redu točka: pobude in vprašanja svetnikov. Predlagan je Bojan Mlakar (roj. 195$) iz God-iča 65/G. Pri točki Ugotavljanje in dajanje soglasij k delovni uspešnosti direktorjev zavodov občine Kamnik, katerih ustanovitelj je občina, naj bi občinski svet za to pooblastil župana občine. Na dnevnem redu pa so tudi predlogi treh odlokov, ki se nanašajo na urejanje prostora in sicer Predlog odlo-ka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, nadalje o prostorsko ureditvenih pogojih in o sprejetju zazidalnega načrta območja K-7 Al-prem. Zeleni Kamnika pa predlagajo ustanovitev komisije za ugotovitev javnega interesa za delovanje podjetja Velika planina, Zaklad narave, d.o.o. Na seji pa naj bi sprejeli tudi sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje kandidatov za Župana in Ust kandidatov za občinski svet. • A. Ž. Predstavitev ponatisa Tržič, 7. februarja - Zavod za kulturo in izobraŽevanje Tržič prireja v četrtek, 9. februarja 1995, ob 18.30 v knjižnici dr. Toneta Pretnarja predstavitev ponatisa knjige Viktorja Kragla Zgodovinski drobci župnije Tržič. Današnji pogledi na zanimivo delo iz leta 1936 bo opisala kustosinja v Tržiškem muzeju Mateja Gašpirc, psiholog Tone Brejc pa bo spregovoril o pomenu zgodovinskih drobcev za Trži-čana izven domačega kraja. Besedam bo dodal nekaj domače glasbe harmonikar Vital AhačiČ, ki bo po dolgem premoru spet nastopil v domačem kraju. • S. Saje Proslavili kulturni praznik Vračanje v rodni kraj V avli gorenjevaške Osnovne šole Ivana Tavčarja je bila v nedeljo proslava ter otvoritev dveh razstav ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev sta letos že tretje leto zapored organizirali Krajevna skupnost Gorenja vas ter tamkajšnja osnovna šola. Gorenja vas S. februarja - Zbrane je najprej nagovoril župan Jože Bogataj, v bogatem programu pa so nastopili Moški pevski zbor Trata, Gor-enjevaški oktet, osnovnošolski dekliški pevski zbor ter mladi glasbeni talenti: Urška Čadež, Anka Jurjevčič in Ana Bohinc na klavir ter Gorazd in Neža Buh, prvi s trobento, sestra pa ga je spremljala na klavir. Proslavo je spremljala otvoritev treh razstav: osnovnošolci so pripravili cel sklop razstav o Zali, zakonca Simončič sta v stalni fotografski galeriji v avli osnovne šole razstavila svoje fotografije o Zali, Metod Bohinc pa je poleg predstavitve svoje knjige V rodni kraj pripravil sočasno še razstavo fotografij Jakoba Kalana. Knjiga V rodni kraj naj bi predstavila življenje Bohin-čeve družine v avtorjevi mladosti. Pri Bohinčevih doma so imeli neke vrste hotel, poleg tega pa je bil oče organist ter vodja pevskega zbora, tako da se je pri njih doma vedno kaj dogajalo. Vse to je pustilo v spominu Metoda Bohinca polno vtisov, iz katerih Je izoblikoval dvanajst zgodb. Ko je knjigo napisal, je začel iskati fotografsko dokumentacijo. Spomnil se je slik iz otrotva, jih nekaj našel doma, nekaj pri sosedih, znancih, vse to iskanje pa mu je prineslo veliko fotografskega gradiva. Knjiga je družinski projekt Bohinčevih. Vse ptrebno so naredili sami doma, od urejanja in obliko- Metod Bohinc vanja do iskanja sponzorjev. Ko je bila knjiga že končana, je v muzeju v Skofji Loki našel negative Jožeta Kalana, gorn-jevaškega fotografa amaterja iz njegove mladosti. Fotografije, ki dokumentirajo življenje v Gorenji vasi v času dogajanja knjige, je predstavil na razstavi vzporedno s predstavitvijo knjige, saj se knjiga in razstava praktično dopolnjujeta. Matjaž Slabe, učitelj glasbenega pouka, je dejal, da na šoli delujeta en otroški in en mladinski pevski zbor, poleg tega pa delujeta še dva pevska zbora na podružničnih šolah. Nastopi otrokom veliko pomenijo, saj to poleg spodbude predstavlja še njihovo potrditev pred starši. V glavnem so vezani na nastope na šolah, zato se z drugimi šolami skušajo dogovoriti za čim več zborovskih revij, na katerih bi lahko nastopili, pri delovanju pa imajo precejšnjo podporo vodstva šole. V kraju je kar nekaj mladih glasbenih talentov, ki skupaj z zborom lahko pripravijo dober program. Mentorica turističnega krožka na šoli, Milena Pisk, nam je povedala, da je skozi celo šolsko leto potekal projekt V Zali, ki naj bi ljudem približal lepote tega dela Poljanske doline. Turistični krožek se je posvetil raziskovanju mlinov v Zali, posebej najstarejšega Bu-dlovega mlina. Mlin je star že več kot sto let, zadnjič pa so v njem mleli žito leta 1978. V Mlinu je še vsa mlinarska oprema. Prav zato, predvsem pa za zaščito mlina pred nadaljnjim propadanjem, so učenci predlagali, da bi se v njem organiziral muzej na prostem. Ob kulturnem prazniku pa je bil včeraj prav tako v osnovni šoli tudi literarni večer. Na njem so Franček Bohanec, Jože Drabik ter učenci pripravili literarni večer, na katerem so predstavili pisatelja Ivana Tavčarja ter njegovo delo V Zali. Tako so imeli v zadnjih dneh v Gorenji vasi zares bogat kulturni program. S prireditvami bodo nadaljevali tudi v prihodnje, vsekakor pa bodo razmislili o širitvi publike iz dosedaje Krajevne skupnosti na celo novo občino, saj, kot je na začetku proslave ugotovil župan, kultura povezuje. Uroš Špehar 2. seja žirovskega občinskega sveta Sprejeli statut občine ter se pogovarjali o proračunu Žiri, 3. februarja - Občinski svetniki so se pred kratkim zbrali na drugi seji občinskega sveta. Po sprejemu zapisnika je za začetek seje dosedanji predsednik KS Ziri Anton Beovič pripravil poročilo o dosedanjem delu Krajevne skupnosti. Ta je po njegovih besedah v zadnjih letih delovala kar uspešno, saj se je v tem času v kraju uredilo precej stvari, poleg tega pa je tudi njena zaključna bUanca pokazala precejšnji presežek sredstev. Svetniki so se nato lotili sprejema statuta občine. V razpravi so se najprej pojavili dvomi o ustreznosti sprejema statuta že na tej seji, saj so nekateri predlogi kljub že končani javni razpravi do predsednika statutarne komisije prišli praktično pred samo sejo. kljub temu so ugotovili, da z odlogom statuta praktično ne bi spremenili nobene stvari, tako da so statut soglasno sprejeli, pred samim sprejemanjem pa je predsednik statutarne komisije Vilijem Eržen nove predloge na kratko predstavil tudi drugim članom sveta. Poleg statuta občine pa so svetniki sprejeli še predlog statutarnega sklepa. To je začasni akt, ki določa organizaci-jo skupnih služb občin naslednic stare škofjeloške občine. Sprejem tega dokumenta je bil za občino nujnost, saj bi nesprejem ohromil delo skupnih služb v Škof ji Loki, to pa bi škodovalo tako Žirem kot tudi ostalim občinam v škofjeloškem koncu. Župan je svetnikom v nadaljevanju seje informativno predstavil okvirni načrt proračuna. Prav proračun je po županovih besedah temeljni akt, ki ga mora občina sprejeti, za svoje nemoteno delo. Na račun občine Žiri zaenkrat še ne prite- kajo nobena sredstva, vsa sredstva so nakazana na skupni račun občin. Sredstva bodo začela pritekati šele, ko bo občina začela delovati kot prava občina, eden temeljnih pogojev za to pa je sprejeti proračun. Prav zaradi pomembnosti proračuna je pozval vse svetnike k čimboljšemu sodelovanju pri njegovi sestavi. Ob koncu seje pa so svetniki sklenili, da bodo od skupnih služb v Škofji Loki zahtevali poročila o njihovem delu ter popis aktov, ki veljajo na prostoru nove občine, od direktorja škofjeloškega Komunalnega podjetja poročilo o kompletnem koncesionarnem sklopu, s katerim upravlja. V prihodnje se bodo zavzeli, da se uvede zaščitna znamka žir-ovske čipke, ki bo temeljila na stari žirovski čipkarski šoli. Uroš Špehar SLOVENSKE ŽELEZARNE A^BBk - TOVARNA VIJAKOV 4m plamen y Mm kropa d.o.o. RAZPRODAJA - univerzalni rezkalni stroj, tip 6 M 12 P - I. izd. 1961 - kompresor FMA POKORNY, tip V2 30 E - I. izd. 1969 - povozna tehtnica 20 ton - centrifugalna stiskalnica FLOTVVEG tip Z 1 L -I. izd. 1976 - kratkohodni skobelni stroj rip KB 350 - I. izd. 1958 - stružni avtomat, tip AD 25 - I. izd. 1972 - ekscentrična stiskalnica HASENCLEVV - I. izd. 1935 - škarje za rezanje paličastega železa - I. izd. 1919 - dvoplaščna cisterna za kurilno olje 3 m3 - razstavljivi MOBILARO blok (bivalni prostor) -I. izd. 1982 - varilni transformator za polavtomatsko varjenje po MIG in MAG postopku, tip P 10 - 400 (nov) - razne vrste ležajev, klinastih jermenov, elektro materiala - rezervni deli za stare tipe tovornih vozil FAP in TAM CENE PO DOGOVORU! Informacije: vsak delavnik od 7. do 15. ure v nabavnem oddelku tovarne. Telefon: 064/736-461. Srečanje lovcev dveh dežel Preddvor, 7. februarja - Danes, 7. februarja 1995, ob uri se bo v hotelu Bor v Preddvoru začelo redno letflO srečanje podpisnikov mednarodnega dovora o gojit* jelenjadi v Karavankah. Člani lovskih družin pod obronjj tega gorstva pri nas, strokovnjaki zavoda Kozorog I Kamnika in lovci iz koroških organizacij prek meje bodo obravnavali aktualne probleme v zadnjem obdobju Povsod namreč ugotavljajo, da odstrel jelenjadi & naprej upada. * S. Saje It u 0h( EMO ETERNK 0^o*oc/a za trse ca*e j KSIUTA I NIZKA VSEBNOST PEPELA I USTREZNA GRANULACIJA I UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU I KONKURENČNA CENA LASTNOSTI KSIUTA KURILN0ST ŽVEPLO GORLJIVE SNOVI PEPEL SKUPNA VLAGA l3 000kJ/kg 0.47 g/MJ 59.0 ut % 1.9 ut % 39.1 ut % LASTNOSTI KSIUTA *5§ Premog i vsebnostio gori|ivega žvepla pod 0.5 g/MJ ie a uporabo v malih m individualnih kuriSCih ekološko ustrezno gorivo Minimalni negorljivi ostanek INFORMACIJE: RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312. 853 864 FAX: 063 / 854 986 nn-run^j-p) Z N I k I KOVINARSKO PODJETJE, p.o., Železniki na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo delavniškega in skladiščnega prostora v pritli^ stavbe Na Racovniku 35, v skupni izmeri 203,35 m2., pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, na pare. št. k.o. Železniki. . Izklicna cena je 110.000 DEM v tolarski protivrednosti na o* plačila, po prodajnem tečaju Gorenjske banke. & Javna dražba bo v petek, 17. 2. 1995, ob 8. uri v sejni s°v podjetja NIKO Železniki p.o., Otoki 16. t Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež ^ območju RS in fizične osebe, ki so državljani RS. PooblaščerL pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblas11 za javno dražbo. . t Na delu nepremičnine, ki je predmet dražbe, je sklenj6^ najemna pogodba do 30. 9. 1998. Če kupec ne bo najer^Lj se izklicna cena poveča za vložek najemnice v višini 50-° „ DEM v tolarski protivrednosti in za dodatno vložena de najemnice. .. $ Varščino v višini 10 % od izklicne cene plačajo dražite^ ^ dneva dražbe na žiro račun NIKO Železniki, št. 51510-6^ 1079 pri SDK Škofja Loka. Pred dražbo morajo predi0' dokazilo o plačilu varščine. Varščino bomo uspešneži ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili brez obf* v 3 dneh po končani dražbi. . pi Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po konc3 dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. Kupec mora kupnino plačati v roku, določenem s pogodp0^ Kupec mora plačati prometni davek in vse stroške, W povezani s prenosom lastništva. Nepremičnino prodajamo po načelu videno-kupljeno. m Nepremičnine si je mogoče ogledati na podlagi predhodn^/ dogovora. Informacije v zvezi s prodajo dobite po telefonu 0 66-221 int. 56. f^K 7. februarja 1995 ja m GOSPODARSTVO OBČINE GORENJA VAS- POLJANE 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Premalo delovnih mest, imočni pa v kmetijstvu in turizmu bju 1 || , ob letno gojit; >ronK 7 fobju tdi # Občina Gorenja vas - Poljane je med novimi štirimi občinami najbolj kmetijska, sicer pa naJbolj "revna". Država bo morala največ primakniti. i l/kg TvIJ % .% .% aimfi J renja vas - Poljane, februarja - Vsaj tisoč delovnih mest niorali imeti v novonastali občini Gorenja vas - Poljane j Qc' P* bi bili na konju, ocenjuje župan Jože Bogataj. Zato Litet °ki*ev novih delovnih mest v prihodnje glavna V^ritev. Pri tem pa seveda ne bo slo brez podpore aii°n,va državnega denarja. Občina Gorenja vas-Poljane je ^)reč med štirimi novimi občinami na območju nekdanje l~!De Škofja Loka najbolj "revna". Je nabolj kmetijska .IQa> hkrati pa ima najmanj delovnih mest. Na 14.913 - tarjih ima 6.417 prebivalcev. Število delovnih mest na rok?111 območju pa predstavlja le 16 odstotkov celotnega reb«valstva občine. ri*f'«? "Prav bi jim zato HJ* takšna razdelitev, da tO1?01501 SovodenJ sPada' JP j 78 »nje 864 986 j0 občino, ne pa v občino Pa ne gre, mimogrede, državne opredelitve, lDrr?rJ° P°d Zin' da bod° gpostopek, da Kopriv- P Pnde pod občino Goren- l aj - Poljane. Imajo pa še Va takšna nerazumna jud.btvena primera, kjer >iJG PraviJ°> da so se jim v resi"* V LJub,Jani "roke e » ko so meje risali. Nnik. 8°sPodarska jama LŽ? sedanjo gospodarsko CL0DČme Je med najpo-^bnejšimi Marmor Ho-9n'je z okrog 150 f J»Ji znan doma in v t Jv-J NaJbolj popuplaren pa Ob zapiranju rudnika se je veliko domačinov odločilo za zasebne dejavnosti. Z driavno pomočjo bo občina Se naprej podpirala odpiranje novih delovih mest Turizem, ki pomeni dolgoročno vlaganje, bo treba razvijati tudi v dolini. Odgovor, kakšni so rezultati vlaganj vanj, najdemo onkraj meje v Avstriji. Občina Gorenja vas-Poljane ima po županovem prepričanju za to vse možnosti Vlaganja pa bodo potrebna tudi kmetijstvo. Prav gotovo Rudnik s 137 vlaganja so *l!L V PnttMostl name £»* v oskrbo z vodo in v , 'ne povezave. Vendar VednZadeva slednje, Še L«n° 24 kilometrov lo- £'*'A in 3J0 krajcih deU Takadamu- Veliko čann,iih čaf<« t^i v zaposlenimi, kjer je s programom Ministrstva za obrambo bilo prezaposlenih 20 ljudi. Včasih je bilo v Rudniku zaposlenih 450, zdaj je gotovo le to, da bo zapiranje trajalo še lep čas. Še bolj pomembno ob tem pa je, da bo v njem treba najti program, ki bo občini "odprl" nova mesta. Rudnik, če bo prava usmeritev, bi bil lahko gospodarska jama občine. Med pomembnejšimi obrati na območju občine so še Jelovica z obratoma na So-vodnju (29 zaposlenih) in v Gorenji vasi (63). V obeh izdelujejo stavbno pohištvo. V Termu v Poljanah, kjer je 34 zaposlenih, izdelujejo izdelke za izvoz iz poliestra za gradbeništvo, avtomobilsko industrijo in ladjedelništvo. Interes občine bo, da se to podjetje, kar zadeva zaposlovanje, čimbolj razvije. 34 zaposlenih ima tudi LTH motorji, ki naj bi se prav tako čimbolj razvil. Gidor je žal trenutno podjetje, kjer je bilo marsikaj narobe pri odločitvah, vendar si bo po županovem zagotovilu občina prizadevala, da v njem pridobijo nova delovna mesta.Razvoj podjetništva se je že začel: Karel Jezeršek na Hotavljah - proizvodnja stopnic, Plasteks Hotavlje -proizvodnja medicinskih pripomočkov, Stanonik v Poljanah - strojna in kovinska proizvodnja. Precej je novih lokalov, nekaj poznanih obrti. Prednost bosta še naprej imela obrt in podjetništvo. V Poljnah ie 3 hektarje prostora za obrtno cono, možnosti pa so morda tudi v okviru rudnika. Močna na kmetijskem področju Kar zadeva kmetijstvo, je občina Gorenja vas - Poljane najmočnejša med štrimi nanovo nastalimi občinami. Na podlagi popisa iz leta 1991 ima 764 kmetij, kar predstavlja 33 odstotkov vseh kmetij bivše občine Škofja Loka. V 626 kmetijah je vsaj en član tudi redno zaposlen v fospodarstvu. V občini je 1.257 hektarjev kmetijskih in gozdnih površin v zasebni lasti, 4.638 hektarjev pa je obdelovalnih površin. Velike možnosti v turizmu V povezavi s kmetijstvom ima danes občina tudi največ turističnih postelj in sicer pod Blegošem v KS Javorje. Glavni nosilci razvoja na tem področju (pod Starim vrom) danes so Frenk Dolenc, Tončka Logar, Franc Urh, Milena Kržisnik, Marko Dolenc, Janez Dolenc, Matej Demšar, Marija Jelovčan in Lado Debeljak. V občini je 71 sob prve in druge kategorije in 2 apartmaja. Imajo dve kmetiji odprtih vrat. V okviru programa CRPOV pa je načrtovanih trenutno 8 sob in 10 apartmajev. Na območju Starega vrha je danes več različnih turističnih poti, imajo bazene, teniška igrišča. Pozimi je Stari vrh idealen Za smučanje. Občina Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka pa imata ob skupnem dogovoru možnosti, da Stari vrh z umetnim zasneževan-jem postane resnično najlepše smučišče v državi Sloveniji. Še neodkrite so tudi turistične možnosti tudi na območju Leskovice, Lu-čin, Javorij... Imajo vrelec tople vode (Topličar). V občini je vrsta dobrih gostiln (Lipan, nova gostilna pri Sedmici, v Lučinah), doma in v tujini je poznan Penzion Rezka z bazenom (Hlavče njive), na Trebiji je poznana Diskoteka. Več kot 140 obrtnikov danes zaposluje 190 delavcev. Vseh podjetij oziroma obratovalnic v občini pa je danes 95. Na kmetijah imajo prek 4.900 glav goveje živine in blizu 1.700 prašičev. Lani so na kmetijah v občini proizvedli 2,682 milijona litrov mleka in 687 ton mesa. Prostorsko in urbanistično se občina s kmetijstvom pravzaprav kaže kot rezervirana za turistično usmeritev in razvijane dejavnosti na tem področju. Primanjkuje ji sicer prostora za stanovanjsko gradnjo, vendar na prostoru, ki je za to že namenjen, po županovem mnenju ni razlogov za bojazen, da mladi občani ne bi mogli na različnih področjih razvijati gospodarsko moč doma. ,1 *P lež nj »lastil ,rr,25 d AVTOMEHANIKA KRMELJ CIMOS CITROEN SERVIS ^^okleparstvo • avtoličarstvo • avtoelektrika Gorenja Dobrava 7, 64224 Gorenja vas Tel./fax: 064 681 094 POLJANE tel. 65 771 Penzion Rezka Mi vemo za kotiček, kjer boste našli: - osvežitev v vodi - odlično hrano, - zabavo, - neokrnjeno naravo, - prijazne ljudi... Gorenja vas - Hlavče njive 1 a JEZERŠEK HOTAVUE 64 64224 GORENJA VAS tel.:064 681-660 cementni izdelki Izdelujemo STREŠNIKE in POHODNE ali TALNE PLOŠČE KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. ŠKOFJA LOKA ENOTI: POLJANE nad Škof jo Loko GORENJA VAS • reprodukcijska trgovina $5*702 • špecerijska trgovina In blagajna - špecerijska trgovina 65-603 Zadružne hranilno kreditne ¥ 1 službe tel.'.68hm MARMOR HOTAVLJE p.o. Gorenja vas TEL: 064/681-100 TRGOVINA: 064/681-010 TELEFAX: 064/681-640 PEKARNA Gorenja vas 64224 GORENJA VAS TEL: 064 681-629 DISCOTEKA FAJN KLUB GORENJA VAS Tel.: 064/681-107 PRODAJALNA ŽELEZNIMA, GORENJA VAS 94 TEL: 064/681-701 FAX: 064/681-573 GOSTILNALIPAN TILKA FILIPIC HOTAVLJE 5 tel.: 064/681-310 64224 GORENJA VAS pE JE MXEBLIN ZVONE PETERLIN Gorenja vas 244 tel./Fax 064 681 257 Mobitel 0609 613 835 MIZARSTV Izdelava stopnic TEL. FAX:064 681 693 Jezeršek KARELJEZERŠEK Hotavlje 3 64224 Gorenja vas esp Servis elektromotorjev, transformatorjev in hladilnih naprav Franc Debenec, Gorenja Dobrava 13 64224 Corenja vas, tel. (064) 682 076 frizerski •••salotto ZEVNIK OLGA Poljane 66 tel. (064) 65-832 Od 8-12 in 14-18 PONEDELJEK ZAPRTO KULTURA UREJA: LEA MENCINGER ->»rek KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1994. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja slike in plastike akad. slikar Peter Abram. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike, akvarele in objekte akad. slikar Klavdij Tutta. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja slikar in grafik Silvester Plotajs-Sicoe. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Galija. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. VRBA - Prešernova rojstna hiša je s februarjem znova odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. do 16. ure. RADOVLJICA- V galeriji Šivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljne slike Franc Rant, član likovne skupine Domel iz Železnikov. PRIREDITVE OB PRAZNIKU KRANJ Pevci Prešernu Kranj - Tako kot že vsa leta doslej se tudi danes, v torek, na predvečer kulturnega praznika kranjski pevski zbori s pesmijo klanjanjo pesniku Prešernu. Začetek bo z APZ France Prešeren ob 17.30 v Prešernovem gaju, kjer bo govoril prof. Franc Drolc, prireditev pa se bo nadaljevala s podoknicami ME OZ Iskra pred Prešernovo hišo in zaključila od spomeniku pesniku pri Prešernovem gledališču, kjer bo pel MoPZ dr. Janez Bleivveis. Proslava ob prazniku Kranj - V kinu Storžič bo danes, v torek, ob 19. uri osrednja kranjska prireditev v počastitev kulturnega praznika. Slavnostni govornik bo župan Vitomir Gros, sledil pa bo koncert Komornega orkestra Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca. Danes zvečer bodo proslave tudi na osnovni šoli France Prešeren - recital in likovna razstava, v Kulturnem domu Stražišče, v Kulturnem domu na Visokem, v Prešernovem hramu bo literarni večer KUD Ljiljan Kranj, v Dupljah bosta pela moški in ženski pevski zbor. Jutri, na dan praznika, bo ves dan v kranjski župnijski cerkvi molitveni maraton za mir. Proslava bo tudi na Trsteniku, kjer bodo nastopili trije pevski zbori, v galeriji Dežman bodo odprli slikarsko razstavo Marjana Belca, v kranjski župnijski dvorani pa bo prof. France Pibernik predaval o zamolčanem pisatelju Karlu Mauserju. V četrtek, ob 18. uri bo v dvorani gradu Kieselstein srečanje z akademikom prof. dr. Borisom Paternujem in prevajalcem dr. Klausom D. Olofom ob izidu nemške monografije o Prešernu. PREDDVOR Preddvor - Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v domu krajanov občinska proslava ob kulturnem prazniku. Nastopajo umetniki iz občine Preddvor. VRBA Vrba- V Prešernovi rojstni hiši bo jutri, v sredo, ob 18. uri prireditev, na kateri bo z recitacijo Prešernovih pesmi nastopila igralka Milena Zupančič, z izborom pesmi slovenskih in tujih skladateljev pa se bo predstavila ženska vokalna skupina Kvarta. V drugem delu prireditve bodo vrteli na videokaseto posnete filme Božidarja Jakca o otvoritvi Prešernove rojstne hiše iz leta 1939, Rudija Omota in Marjana Foerstera film O.Vrba iz leta 1940 in film Metoda in Milke Badjura ob stoletnici Prešernove smrti iz leta 1949. RADOVLJICA Razstava in predstavitev znamk Radovljica- Osrednja radovljiška prireditev ob prazniku bo v petek, 10. februarja, ob 18. uri, ko bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo Rodbina Vurnik iz Radovljice. Ob tej priložnosti bodo f)redstavili tudi poštni znamki - Vurnikovo in znamko ob 200-etnici Linhartove smrti. Prireditev se bo nadaljevala še v Glasbeni šoli s koncertom "A.T. Linhart med slovenskimi skladatelji" in solistom baritonistom Damjanom Rističem in pianistom Aleksandrom Vremšakom. ŠKOFJA LOKA Glasbene prireditve Škofja Loka - Vrsta izbranih glasbenih prireditev bo pospremila škofjeloški kulturni utrip: v dvorani na Loškem odru bo danes, v torek, ob 19. uri slavnostni koncert Pihalnega orkestra Škofja Loka. Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v kapeli Puštalskega gradu nastopila članica orkestra Slovenske filharmonije flavtistka Patricija Mihelač-Korica. Glasbenica, ki se je začela inštrumenta učiti prav v škofjeloški Glasbeni šoli pri prof. Ažmanovi, je dobitnica vrste nagrad na glasbenih tekmovanjih in tudi študentske Prešernove nagrade. Na klavirju jo bo spremljal Vladimir Mlinaric. V petek, 10. februarja, ob 18. uri pa bo v kapeli Loškega gradu koncert KPZ Loka z naslovom Slovenska in evropska romantika v besedi in glasbi. Prireditev bosta povezovala Alenka Bole Vrabec in Marko Črtalič. ŽIRI Žiri - Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo v kinodvorani zavrteli novi slovenski film Halgato režiserja, žirovskega rojaka Andreja Mlakarja. V petek, ob 19. uri pa bo v galeriji Svobode literarni večer ob izidu knjig žirovskih avtorjev - Tončke Stanonik, Jožeta Peternelja, Franca Kopača in ilustratorja Vlasta Kopača. KAMNIK Kamnik - V razstavišču Veronika bo jutri, v sredo, ob 19. uri literarno glasbeni recital ob kulturnem prazniku: predstavili bodo izid knjige Izbrane pesmi pesnika in dramatika Antona Medveda (1869-1910). Pesmi bo predstavil dr. Emil Cesar, v glasbenem programu bodo nastopili Irena Baar, sopran, Vladka Vremšak, klavir in Samo Vremšak, bariton, klavir. Razstava o rodbini Vurnik KAMNOSEKI, PODOBARJI, ARHITEKTK Radovljica - Čeprav bo uradna otvoritev tematske razstave Rodbina Vurnik iz Radovljice v petek, 10. februarja,! 'oba je razstava v galeriji Šivčeve hiše na ogled že od sredine prejšnjega tedna. Na ta način so organizatorji pravzapn povezali veliko pregledno razstavo o arhitektu Ivanu Vurniku v Cankarjevem domu in razstavo izbranih risb ;seni v galeriji DESSA v Ljubljani v zaokroženo celoto. Obenem pa je razstava o Vurnikih tudi prireditev, ki vsekakor sodi v prireditve namenjene letošnjim radovljiškim jubilejem. Mesto se je na ta način vsekakor oddolžilo ne le spominu in delu arhitekta Ivana Vurnika - po njegovih načrtih je v Radovljici zraslo kar nekaj stavb, na primer hotel Grajski dvor, žal med arhitekturno stroko najbolj cenjenega Vurnikovcga projekta kopališča Obla gorica ni več - pač pa tudi rodbini Vurnik. Prav razstava v Šivčevi hiši se je namreč lepa priložnost, da se z originalnimi načrti, fotografijami in drugo dokumentacijo predstavi Vurni-kove z njihovo kamnoseško in podobarsko delavnico, v kateri jc nastala med njimi še danes ohranjene cerkvene opreme, kot so oltarji, priž-nice, cerkvene klopi, razpela in drugo. V takem okolju, že zgodaj seznanjen z umetnostjo je rastel Ivan Vurnik in se za arhitekta šolal na Dunaju. V razstavo je vključen tudi del izvirnih Vurnikovih načrtov, nekateri med njimi so tudi prvič na ogled javnosti, ter vpogled v dela, ki so nastala v Radovljici v sodelovanju z Vurnikovo ženo slikarko Heleno. Iz Vurnikove delavnice v Radovljici (fotografija ni datirana) Pomemben sestavni del projekta Vurnik so vsekakor fotografije. Potem ko je bil na javnem natečaju izbran za fotografa projekta Vurnik Miran Kambič, tudi sam arhitekt, je v približno letu in pol nastala fotografska podoba Vurnikove arhitekture, ki z načinom fotografske prezentacije in interpretacije dopolnjuje njeno razumevanje. Ne glede na to, da bodo vse naslednje razstave Vurnikovo delo predstavljale še v nadaljnih podrobnostih, pa se je pokazalo, da podoba moderne na slovenskih tleh nikakor ne bi bila popolna brez Vurnika. Prav gotovo se je proces odkrivanja in umestitve njegovega dela začel, vsekakor pa bodo več kot dobrodošle tudi vse nadalnje primerjave in ugotovoitve o vplivu, ki ga je njegovo delo imelo za razvoj slovenske arhitekture. Klemen Rodman "Večino gradiva za razstavo o rodbini Vurnik smo sicer dobili v Arhitekturnem muzeju, v Narodni galeriji Ljubljana, v Foto ateljeju Vengar, nekatere načrte, predvsem pa skice, fotografije pa tudi v še nearhiviranem gradivu v Vur-nikovi hiši," je povedal Klemen Rodman, ki si je skupaj z Renatom Repšetom in Markom Smrekarjem zamislil in pripravil razstavo in jo tudi oblikoval. Pri predstavitvi zapuščine arhitekta Ivana Vurnika se je od prve delovne zasnove v avgustu 1991, zbiranja gradiva na terenu, strokovnega posveta, razstav in zbornika izoblikovala še cela vrsta zamisli o dodatnih predstavitvah arhitektovega dela. Vurnik se je na primer veliko ukvarjal tudi s cerkveno opremo. Pri zbiranju materiala za pregledno razstavo v Cankarjevem domu je pri-pravljalcem razstave odprl vrata tudi škofovski arhiv. Seveda ni bilo vsega odkritega tako načrtov kot eksponatov tudi vključiti v katero od razstav, zato je nastala zamisel o razstavi cerkvene K razstavi sodi tudi srebrna spominska medalja predstavljena že lani v Ljubljani ob 110-letnici Vurni-kovega rojstva, kovanci pa bodo tudi v prodaji na razstavi. Petkova otvoritev prinaša tudi predstavitev Vurnikove znamke in znamke ob 200-letnici smrti A.T. Linharta. Vurnikovo znamko kot tudi spominsko medaljo je oblikoval Klemen Rodman, Linhartovo pa Petra Černe. Znamke bo predstavil mag. Alfonz Podgorelec, direktor Pošte Slovenije. opreme kot jo je zasnoval Ivan Vurnik. Gradivo je že zbrano, trenutno pa se odloča ZIMSKO LIKOVNO SREČANJE Kranj - Minuli petek se je na Krvavcu zaključilo mednarodno likovno srečanje, ki se ga je udeležilo 21 slikarjev iz Avstrije, Hrvaške, Kitajske, Italije, Makedonije, ZDA in Slovenije. Po izkušnjah projekta Slovenija, odprta za umetnost, se je likovno srečanje z udeležbo umetnikov iz več dežel tokrat prvič odvijalo v zimskem času. Ob sodelovanju Gosttura sta organizatorja slikar Klavdij Tutta in Društvo slovenskih likovnih umetnikov Kranj pripravila delovne in bivanjske prostore za udeležence srečanja na Kriški planini. Organizator srečanja Klavdij Tuta je sam povabil večino slikarjev, le avstrijska slikarja je povabila galerija Šikoronija. Štiri dni so v krvavškem zimskem ateljeju ustvarjali: Roland Boeck, Gustav Boehm, Fulvio Juričič. Robert Pauletta, Wang Hui Quin, Nicoletta Leghisa, Marino Casctti, Franco Milani, Dimitar Malidanov, Paul Redfern, Zvest Apollonio, Maja Šubic, Žarko Vrezec, Klementina Kolija, Boni Ceh, Henrik Marchcl, Stane Kolman, Zmago Puhar, Marko Tušek, Vinko Tušek in Klavdij Tutta. Izbor slik nastalih na zimskem mednarodnem likovnem srečanju bo predstavljen na likovni razstavi v Mali galeriji v Kranju spomladi letos v okviru likovne prireditve Risbe v prostoru; razstava sodi v ovir sodelovanje Alpe Jadran. • Z.I. Oton ____sle le še o lokaciji med postav loju, vijo v Ljubljani ali v Stični >dek "Projekt Vurnik nam jc < * sta podrobnosti predstavi vpogled v Vurnikovo de' prg Seveda prav vsega ne j rjpra razstavah niti ne v zborni) \^ ni bilo mogoče predstavi ratej Precejšen del nepredstavlj ili v nega pa sodi še v arhiv1 luzej zapuščino: pisma nekat'ili s načrti, skice, zapiski, vse &spQ gradivo bi bilo potreb' laks temeljitejše strokovne obrado-I nave. Arhitekti, Vurnik" ?c Iz učenci, pa so prispevali 'Slo nekatere nove podatke °slo> objektih po Vurnikovih za dane. Zaradi velikega zanimanja pa bodo koncert v. jJ Por* Adamič. Na sliki: dirigent zbora Tomaž Tozon ob j>xCf.^ Ja< odličja, ob njem predsednica zbora Majda Bogataj in v°> jjiar Adamič. • Lea Mencinger j ^tev 199i ->ek, 7. februarja 1995 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Iseniški Acroni in idrijska Rotomatika sklenila nov triletni dogovor Jolgoročno zavezništvo Rotomatike in Acronija "apr °^ave e'ektropločevine bodo z 38 tisoč ton v zadnjih treh letih povečali na 52.500 ton v naslednji triletki i risb tenke, 2. februarja - Edvard Svetlik, direktor idrijske °tomatike, in Anton Šteblaj, direktor jeseniškega Acronija, - ■ slovesno podpisala nov dogovor o dolgoročnem sodelo v l|Ju, kar seveda najbolje potrjuje uspešnost dosedaniegi »ostavraju, kar seveda najbolje potrjuje uspešnost dosedanjega Stični' ^elovanja. Na tuje trge tako gredo končni izdelki, družno m je' sta obe tovarni po Svetlikovih besedah močna igralca na jstavph Evrope, ZDA in Daljnega vzhoda. de . ?fed slovesnim podpisom so ,nc: pravili ogled Acronijeve ™rn': Podnje na Koroški Beli, , i r.ate$ki dogovor pa so podpi-lst^'J> v prostorih Tehniškega arhiv luzeja na Stari Savi. Prisosto-ckat< ui So mu tU(jj minister za vse -"spodarske dejavnosti dr. rebljlts Tajnikar, ministrica za ; obrt &K> Rina KJinarjeva in posla-irnikgajovleta, ^ - kot 0 je Rotomatiko mikoj »evzelo sedanje vodstvo rcgle! 0renine dolgoročnega stra- isnov gkega zavezništva Rotoma- opafl g in Acronija segajo v leto ni t) *81, ko je idrijska Rotomatika reglej ^ribodom sedanje vodstvene va f ^Pe z direktorjem Svetlikom e v V J čelu doživela zelo velike r J pmembe. Začela se je razvi- v zelo pomembnega por- >™nika elektropločevine ter •aPravila skok s tedanjih 3 !S°Č ton letne porabe na 23 lsoČ ton predvidene porabe 'ektropločevine v letošnjem »tu. £ upoštevanjem zelo strogih Jih, kakovostnih in razvoj-ijh meril se je jeseniškemu že J. poniju pred tremi leti uspe-elo«^ 0 prebiti med najpomemb-je.) 5 e R o t o m a t i k i n e °bavitelje, čeprav so na nje-seznamu zveneča imena, 1 so denimo nemška Alcatel o, v *m5y?sen, italijanska Ilva, Roh? kl DuPont itd. Tako sta etih matik.a in Acroni P° de_ Nnia -,n intenzivnega sodelo-1Ja Junija 1992 podpisala prvi triletni strateški dogovor, ki se je iztekel z lanskim letom. Zadnja tri leta je na začetku zaznamovala globoka recesija tako železarstva kot elektroindustrije v svetu, lani pa se je dokaj hitro zasukala v dolgo pričakovano konjunkturo m dogovor je polno prišel do izraza. Zaradi dobrih medsebojnih izkušenj so sodelovanje razširili tudi na dobave elektropločevine Rotomatikinim partnerjem, na primer največjemu svetovnemu izdelovalcu elektromotorjev Emerson Elektricu. V najtežjih trenutkih krize pa je bilo dobro sodelovanje tudi pot za premagovanje težav pri oskrbi proizvodnje z materiali za njen nemoten potek. Prva tnletka je bila v celoti izpolnjena, dobavljenih je bilo 38 tisoč ton elektropločevine, izboljšana je bila tudi njena kakovost, kar je za razvoj Rotomatike strateškega pomena. Pomemben korak so napravili tudi pri samih dobah, saj so uvedi tako imenovani JIT sistem, kar pomeni, da gre jeseniška pločevina brez skladiščenja naravnost v idrijsko proizvodnjo. V novi triletki za skoraj 40 odstotkov večje dobave pločevine Z novim strateškim dogovorom za obdobje 1995-1997 bodo dobave povečali na 52.500 ton elektropločevine v teh treh letih in jeseniški Acroni bo tako ostal 65-od-stotni dobavitelj hitro rastoče porabe elektropločevine v idrijski Rotomatiki, ki bo tako porabila 30 odstotkov jeseniške elektropločevine. Tržna moč obeh poslovnih partnerjev se bo torej Še povečala, sodelovanje pa bodo nadgradili s finančnim sodelo- '^istični promet v lanskem letu jđkoraj četrtina tujih gostov več štev-1/0 *uJ*n nočitev seje lani povečalo za 23 odstotkov, Km i ^0ma"n Pa Je ostalo na ravni leta poprej - V Slove- turističnih krajih torej odločali ga^jijj'^/ebruarja kak'' Hst^E"0 ,ani 9 odstotkov tu v te^l593,h n<>*"ev več kot leta >nij> * vseni 2ftl° se tuJci» Pred" t/ medtem ko Je an. \ bolj luns"cni promet naj- ensk' rjffraxe,februarJainmarca- odovJ istien*£nčnih Podatkov o turili "'sic^r" .Prometu v Sloveniji Cesf s predK ni' statistiki so postregli tnerj", n0 h nimi' ki Pa se običaj-g» ^Jdokon?^ne razlikujejo od kor^Prornet ,h- Lani Je turistični ibad Poprei V Pnmerjavi z letom —2 izjem rastel v vseh mesecih, zanimivo pa ^'ff'^stotna6 bUa naJvečJa' 20 k, 19 nnVast dosežena marca, 'ajif- februar • otno rastJ° pa sledita j k bilo, ,n.okt<>ber. V celoti pa x tttrtsti??u d°seženih 5.864.814 >ubl! odst 'tctn'b nočitev, kar je bilo 9 čka ? Oorn»xVVečk°t leto poprej. "vci l\ lani z^i turistični promet je izvaj največ0. niha1' Padec je bil ves1?; domJ;1. Januarja, ko je bilo Pr6), k°v •°?itev za 17 odstotni 1993 s,apnJ. kot januarja leta 3se^|tovsj:jr™ U-odstotni aveus- -^ski 11""asxotni avgus-ilt Britof 194, Kranj; 4. Marica Kozjek Predoslje 18, Kranj; 5. Neva __^!llcj Trg Prešernove brigade 6, Kranj. Čestitamo! . 'okrat objavljamo razglednico z datumom 29. julij 1928. Videti je, da o™!!3 tedai nekJe neka Proslava- in da Je moralo biti kar veselo, z r X ki ^0rda ^e J6 b'la Sl'ka P08"613 kaJ S0 'JUdJe 113 Sl'k' r Q ALtk Vl'al'^ Morda kdo k°9a na s,iki prepozna? Odgovore pošljite do Pa rebruarja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 anl- Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Veliko je odvisno od vzgoje Primož Triplat je vaditelj mladih smučarskih skakalcev. Čeprav še ni dopolnil 24 let, kar mu človek sicer tudi na prvi pogled ne bi prisodil, je začel kariero zelo zgodaj in zelo uspešno. Z malce nagajivim nasmeškom, ki je dal vedeti, da se Še ni popolnoma zresnil (navsezadnje, zakaj pa bi se!), mi je odgovarjal na zastavljena vprašanja. Skoke si začel trenirati na Bledu, odkoder si tudi doma. "Da, nekje v tretjem razredu osnovne šole. Najprej sem se navdušil za alpsko smučanje, nato pa sem pristopil h kombinatorcem, ki jih je treniral takratni telovadni učitelj, čez kakšno leto pa nas je prevzel moj oče. Prvi skok pa sem opravil kar na bližnji Straži, kjer smo imeli 15-metrsko skakalnico, skočil pa sem približno 17 metrov. Zakaj sem pravzaprav vztrajal toliko let? Takrat so bili treningi bolj sproščeni, manj zahtevni. V samem svetovnem pokalu nisem tekmoval veliko, je pa omembe vreden skok leta 1991 na planiški velikanki, ki mi tudi največ pomeni. Res sem skočil kot predtekmova-lec, vendar sem setakratno tekmo "odprl", prvi sem popeljal po naletu." Poleg tega, da treniraš mlade pri kranjskem Triglavu, še študiraš na Fakulteti za šport. "Obiskujem tretji letnik na fakulteti in včasih res pridem na treninge naravnost s predavanj. Treniram predvsem začetnike, ki so stan od 6 do 9 let, pomagam pa še pri treniranju malce starejših. Najmlajše, začetnike ie treba naučiti osnov, talne telovadbe, gibe na tleh, ki jim pomagajo obvladati svoja telesa. Treniramo v telovadnici in na Gorenji Savi, kjer je center tega kluba s 7, 12, 22, 45 in 65-metrskimi skakalnicami. Mlade talente vzpodbujamo in treba je reči, da so pridni ter delavni. Jc pa tudi res, da je s starejšimi lažje delati, ker so jim nekatere stvari bolj jasne in jih bolj obvladajo. Z zelo mladimi je treba začeti delati čimbolj zgodaj, ko so še naj- bolj dojemljivi za novosti in se najlažje naučijo potrebnih gibov. " Ali na fakulteti posredujejo potrebno znanje za trenerje smučarskih skakalcev? "V tretjem letniku imamo kot izbiren predmet nordijsko smučanje (skoki, nordijska kombinacija, teki). To je predvsem teoretično učenje, praktično pa se izpopolnjujemo recimo na Pokljuki, kar ponavadi traja par dni. Z mlajšimi bi morali delati več šolanih kadrov, takih, ki so bili kdaj skakalci in so v tej smeri tudi izobraženi. Čeprav menim, da so naši, slovenski trenerji odlični." Kakšni pa so tvoji varovanci? "To so tekmovalci, ki so v svojih kategorijah med najmočnejšimi na vsem svetu , kajti na tekmah so vedno v vrhu. V veliko veselje mi je trenirati tako dobre tekmovalce, kot so Uroš Peterka, Primož Delavec, Robert Kranjec, Marko Šimnic. Poudarjam, da sem omenil le nekatere, kajti veliko je takih, za katere bomo v prihodnosti prav gotovo še slišali." • Špela Vidic EV Jgih ?ami iri Ko se %e vse Xa^0 vztrajno , ' okoli našega novinarstva, <0 K na to televizijske okrogle mize, ne \toores kar tako pišmeuharsko mimo, kot da nič ni. A ie ^naprej se opravičujem, da si fj?!°h drznem o tem reči bese-ilOVV ali dve. Za to je ja posvečeni cvet slovenskega noti BTUVinarstva, ki vse vidi in vse ve in i'° tudi objavi. Še zlasti pa mu je VKCP no- da z™ presoditi, kdo in Zakaj je malo trčen, ker je pvojega novinarskega konja antom |vpe/;a/ v drugačne uzde kot jsebe, Kvefoči šopek najbolj slavnih mentir»'-novinarskih peres na sončni so prerani Alp. loločen«: Tisto, pred časom prikazano seženi *0rnizje o novinarstvu na TV je povedalo vse. Najprej so prika-. 1QQ<;V*a'' eno fletno popotovanje po medijskih hišah po Ameriki in Poizvedovali, kako je z javno °esedo kaj tam. Kako se kaj, rec'mo, politične stranke vtikajo \vpisano besedo in te reči, ki nas \tareio doma. Nakar je preneka-,er' Američan kar pozabil za-> v d«f P/eti usta: politične stranke? Jeh, vse pomagavke tega sveta, ti teria* ' pa imai° politične stranke z lc J mediji? Kazno je zatorej bilo, da jim v Ameriki še mar niso mo obj^po/'"čne stranke, ki naj svoje nastope na TV kar lepo plačajo. , vAmeriki, kjer je vse podrejeno »2 Avmk e,}emu samemu dejstvu: profe-Sl°nalizmu! To - in nič drugega! Te primerjave z Američani me sploh v zadnjem času begajo. Odkar je televizija tja poslala tistega mladega repor-terja in gledamo reportaže o Ameriki, kamera včasih ujame kar srhljive zadeve, nam daljne kot sta daljna Luna ali Mars. Zadnjič je neki senator nekako takole povedal, kako je zavezan volivcem: "Odločam V nasprotju s tem senatorjem se naše stranke in njeni prvaki in poslanci štiriindvajset ur na dan kao posvetujejo s svojo volilno bazo! Kar poglejte, koliko izjav se v teku dnega dneva zašiba v javnost, kar poglejte, kako se ob vsakem -oprostite - pasjem drekcu stranke opredeljujejo v javnosti! Kar seveda še ne pomeni, da imajo svojo volilno bazo tako Tema tedna Skuštrani minister Ameriški senator je izjavil: Kar javnost misli, me ne zanima, delam po svoje, po vesti in poštenju. Pri nas pa moramo dan na dan poslušati, kaj o vsakem pasjem drekcu ali ministrovih skuštranih laseh mislijo stranke, ki smo jih volili. •po terjatve Hato —~ smo padli v Ambroži-0990 Cevo omizje in kazno je bilo, da ni*mo padli v neko miselnost, ki i/D ]l medi)i v Ameriki ne bi m nasr. zapirali pa če bi si še tako se dod^P^Zadevali, da kopirajo. Nis-(T° JPadli le v eno dolino l^ntjlorjansko, ampak dvakrat Incka' ■ P°dna pod dolino Sentflor- i443*S---- se sam, po svoji volji in presoji. Prav nič ne dam na javno mnenje. Veste, javno mnenje nikoli ne ve, kaj se za nekaterimi odločitvami v resnici skriva. Zato se odločam po lastnem poštenem prepričanju in prav nič ne sprašujem svojih volil-cev..." Ali si zamišljate, kako bi gor skočilo pol Slovenije, če bi to izjavil kakšen naš poslanec ali minister? Važič važen! Kaj pa misli, da je, posranec poslanski? radi in se z njo o vseh rečeh tudi posvetujejo. Kje pa! Obsedlo jih pač je, da morajo non - stop filati tiste strani časopisov in radijskih postaj s svojo prisotnostjo in se nenehoma pojavljati v javnosti. Bolj se nas bo slišalo, bolj bomo v ušesih na naslednjih volitvah! V redu - če bi šlo za kakšne pomembne in za narod usodne odločitve! Ne pa da se narodu javijo takoj, ko v večernem dnevniku zagledajo ministra, ki se jim je zdel malo preveč skuštran in ker se jim je zdelo, da je s kakšno ohlapno izjavo cikal ravno na njihovo stranko! Da bi pa se, recimo, naše stranke opredeljevale do kakšnih res hudih reči, do stečajev, kriminala, ki ni ravno ministrski ali funkcionarski, do brezposelnosti ali celo do malih problemov v kakšni mali sredini - ne, tega filma pa še nismo videli! Zakaj ne povzdignejo glasu tudi tedaj, ko kakšna baraba namenoma požene v stečaj kakšno lokalno firmo in tako pokažejo, da se borijo za kruh vsakega volilca? Ali pa na drugi strani: le kdaj je kakšna politična stranka, ki vsak svoj apel zaključi s tarnanjem, da tako pa že ne bomo prišli v evropsko unijo, na kakšni okrogli mizi strokovno razložila, kaj evropska skupnost sploh je? In kakšne možnosti imamo, da nas vzame? In kaj pravijo po mesecu dni izgube svoje nevtralnosti Avstrijci in zakaj so se je ubranili Norvežani? Teme za posvečene ali kaj? Ali teme, ki jih narod ne razume, kajne? Ali pa bo morda celo držalo, da preneka-teri strankarski prvak še sam ne ve, kje so dobrobiti in pasti malih v evropski skupnosti. Tako pa: koalicija gor, koalicija dol, sporočila javnosti gor, sporočila dol: če eden zašiba, da je imel minister skuštrane lase, bo drugi koj odgovoril, da to nikakor ni res. In ves ljubi dan bomo poslušali o skuštranem ministru in si pač svoje mislili o teh napihnjenih koštrunih, ki so res prepričani, da bo svet šel naprej, mi pa se bomo od tod do večnosti mrcvarili v dolini šent-florjanski... • D. Sedej "ZLATI MIKROFON RADIA ZIRI" Oddajo pripravlja: BOŠTJAN RUPAR Na Radiu Žiri začenjamo z lestvico najbolj poslušanih in priljubljenih narodnozabavnih viž. Potekala bo od februarja do novembra. Izmed petih pesmi, ki bodo na lestvici vsak mesec, bomo s pomočjo vašega glasovanja preko oddaje: "V ritmu valčka in polke", ki je na sporedu Radia Žiri vsak četrtek od 18.30 do 19.30 in ob nedeljah od 10.30 do 11.00. Prav ob nedeljskih oddajah pa boste lahko glasovali tudi vi in to v živo. Tisti, ki ne boste dobili telefonske zveze, pa boste lahko glasovali preko kupona, ki ga boste našli v časopisu Gorenjski glas. Tako bomo dobili mesečne zmagovalce, ki bodo konec leta nastopili v kinu Sora v Skofji Loki in se med seboj pomerili za ZLATI MIKROFON RADIA ŽIRI. V mesecu februarju smo na lestvico uvrstili naslednje narodnozabavne skladbe: 1. Pozdravljeni prijatelji - ansambel AS 2. Zdravica Janezu - ansambel Nika Zajca 3. Ko človek se na svet rodi - Miro Kline 4. Danes tu, jutri tam - Gorenjski muzikantje 5. Kjer doma je veselje - Boris Razpotnik To so naši predlogi februarske lestvice "Zlati mikrofon Radia Žiri". Izpolnjene glasovnice pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. GLASOVNICA "ZLATI MIKROFON RADIA ŽIRI" Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: Ml KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedel-jo na valovih Radia Tržič, ob 14.25. jfMi^đMM Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 5. februarja 1995 MEDISAN, specializirana trgovina z zdravili in sanitetnim materialom, d.o.o..Kranj, Kidričeva 47 a, telefon: 064/21-87-87. Nagradno vprašanje: Kaj zajema program za nego bolnika na domu? Odgovore in ime ansambla, ki ga želite slišati v naslednji oddaji, vpišite v kupon. Dopisnice s pravilnimi odgovori pošljite do petka, 10. februarja 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom za "Kolovrat domačih viž". Čaka lepa nagrada. Odgovor: Ime ansambla: Naslov: V prejšnji številki Glasa nam je zagodel tiskarski škrat. Pravilen naslov in ime pokrovitelja je: GOSTILNA KOT, ŠTEFAN in MARTINA KLINAR, Maistrov trg 4, 64000 Kranj, telefon: 064/211-527. Srečno in nasvidenje v nedeljo! Voditelj oddaje Marijan Murko Tržišlci hit vsak ponedeljek ob 17.25 1. COTTON EYE JOE - Rendex 2. DONT CRY DADDY - Elvis Presley 3. BABY COME BACK - Pato Benton 4. ŠKDM - Pop Design Lep pozdravi Tudi ta teden ste nam poslali celo vrsto predlogov. Če bo šlo tako naprej, bomo morali lestvico časovno razširiti. Verjetno se bomo odločili in vsake toliko časa program podaljšali v večer, da bomo uporabili vse vaše predloge. Pa o tem kdaj drugič. Hvala za pošto, pa še se oglasite! Stvar je popolnoma enostavna: izpolnite kupon s svojimi predlogi in ga pošljite na naslov Radia Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje do sobote, 11. februarja. Svoj kupon lahko oddaste tudi v nabiralnik Radia Tržič, na Balosu 4. Pozdrav! Vesna in Dušan KUPON TRŽIŠKI HIT Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec: Moj naslov: Nagradno vprašanje Gorenjskega glasa in TVM ■ Televizije Medvode Poznate svojo občino Medvode? Na videostraneh Televizije Medvode ste že prebrali zapis o nagradnem vprašanju Gorenjskega glasa in Televizije Medvode. V novi občini MEDVODE je 30 naselij in, kot 31., del naselja. Za pravilni odgovor na nagradno vprašanje zadošča, če v kupon vpišete vsaj 4 od 31 naselij, ki skupaj pomenijo občino Medvode. Dobro poznavanje Vaše nove občine bomo tudi nagradili - izmed prispelih pravilnih odgovorov bomo v uredništvu Gorenjskega glasa v sodelovanju s TVM -Televizijo Medvode izžrebali 7 nagrajencev, za katere so pripravljene nagrade v vrednosti po 2.500 tolarjev. Vse o rezultatih nagradne igre in o žrebanju tudi v oddaji TVM -Televizije Medvode! KUPON "Poznate svojo občino Medvode?" V občino Medvode spadajo naselja:__ Moj naslov:__________ Kupon pošljite na dopisnici do 17. februarja na naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. Ta mesec na vrtu Kdor želi konec februarja sejati v toplo gredo, jo mora kakšne tri tedne prej pripraviti in pokriti z okni in s slamovka-mi. Zaprte grede pokrivamo s slamovkami tako, da so po možnosti na zunanji strani pokrite tudi stranske stene. S tem dosežemo boljšo toplotno izolacijo. V sončnih dneh slamov-ko odstranimo, da se pod steklo ulovijo vsi sončni žarki. Slamovke lahko sami izdelamo; navadno uporabljamo pšenično slamo, lahko pa tudi sestavljamo slamo in trstiko. Vse, kar potrebujemo za polnjenje tople grede (gnoj, suho listje, slamo), si moramo pravočasno priskrbeti, tako da jih lahko začnemo sredi februarja polniti. Najprimernejši za hitro segrevanje tople grede je svež konjski gnoj s primesjo kratke slame. Gnoj, ki je bil že dalj časa na gnojišču, se v topli gredi ne segreje več. Podlaga v topli gredi, kamor nalagamo gnoj, ne sme biti zmrzla, ker bi tako šlo v izgubo preveč ustvarjene toplote. Na dno pride plast suhega listja, nato pa sledi gnoj. Če je gnoj suh, ga zalijemo s toplo vodo. Končno obložimo še zunanjo stran okvira tople grede z listjem ali hlevskim gnojem. Čez okvir položimo okna ter slamovke. Slamovke odstranimo samo ob sončnem vremenu, da sončni žarki dodatno segrevajo notranjost. Ko se plast gnoja v topli gredi čez nekaj dni segreje, pripravimo toplo gredo za setev. Najprej temeljito potlačimo plast gnoja in izravnamo površino z udarci lopate. Na vrh gnoja natrosimo približno 5 cm debelo plast listja; ta med drugim skrbi za enakomernejše sproš- čanje toplote. Zadnja plast v topli gredi je prst, v katero bomo sejali ali sadili. Za to uporabimo dobro kompostni-co, samo grobo presejano. Na grobem situ odstranimo le morebitne kamenčke in večje nerazkrojene dele. Tudi ta prst ne sme biti zmrzla, da ne bi odvzela topli gredi preveč toplote. Zato jemljemo kompost-nico iz sredine kompostnega kupa. Ko gredo napolnimo z zemljo, jo spet pokrijemo in zavarujemo pred zunanjimi nizkimi temperaturami. V pripravljeno toplo gredo sadimo konec februarja v za-bojčkih vzgojene solatne sadike, kot vmesno kulturo pa sejemo redkvico. Topla greda je pripravljena za sajenje in setev, brž ko je plast prsti v njej ogreta. Pred sajenjem ali setvijo površino natančno poravnamo z grabljami in označimo vrste. Solato sadimo v vrste na razdaljo 20 cm. Tudi razdalja v vrstah je 20 cm. Pri gostejši saditvi se ne morejo razviti normalno velike glavice solate. Isto se dogaja pri preglobokem sajenju. Solatne sadike ne smejo priti v nobenem primeru globlje, kot so bile prej v gredi setvenici ali v zabojčku. Največkrat imajo sadike še ohranjene klicne liste; če so po sajenju klicni listi tesno nad površino, potem smo pravilno sadili. Vmesni prostor izkoristimo za setev redkvice. Vsakih 5 ali 6 cm posejemo po eno zrno redkvičnega semena. Posamična semena pritisnemo takoj pri setvi s prstom 1 cm globoko v zemljo. Za najbolj zgoden pridelek glavnate solate v zaprti gredi pa izbiramo med sortami, ki so posebno primerne za zgodnje pridelovanje, ali med sortami, ki so vzgojene nalašč za siljenje. V letih, kadar se zgodaj začne pomlad, lahko konec februarja sadimo glavna-to solato tudi v hladne zaprte grede. Zemlja mora biti seveda popolnoma odtajana. Če je površina zemlje sesedena, jo zrahljamo in pri tem po potrebi dodamo že organska gnojila v obliki šote ali preperelega hlevskega gnoja. Solata bo to povrnila z bujno rastjo. Sicer pa hladno zaprto gredo prav tako pripravimo za sajenje kot toplo in tudi sadimo enako. Posebno pazimo na globino sajenja! Seveda ne smemo saditi sort za siljenje, ker je za takšne sorte v hladni gredi premrzlo. Za hladne zaprte grede je najprimernejša sorta glavnata solata "Kraljica maja". Ta namreč prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo, če so sadike dovolj utrjene. V najslabšem primeru se listi obarvajo nekoliko rdečkasto, to pa pri poznejši rasti popolnoma zgine. Na gredice, ki jih bomo prekrili s prenosnimi okenskimi okviri ali zavarovali s plastičnimi tuneli, sejemo špinačo, red-kev in redkvico, brž ko lahko zemljo pripravimo za setev. Kdor hoče v enem letu pridelati posebej debelo čebulo, naj vzgoji sadike v zaprti gredi. Zemlje v hladni zaprti gredi ne prekopljemo, temveč le z grabljami prerahljamo vrhnjo plast. Tudi vsakršen dodatek hlevskega gnoja odpade. Sejemo na široko, toda tako redko, da pride na m2 kvečjemu 5 g semena. Po setvi potrosimo tanko plast prese-jane prsti. Greda ostane pokrita s slamovko do vznika, če ni med tem časom sončnega vremena. Čebulno seme je kalivo le dobro leto, zato uporabljamo sveže seme. Poskusimo še mi v Čebula tako in drugače Čebula ne le da je zdrava, tudi zelo okusna je in uporabna pri različnih jedeh. S svojim značilnim okusom in vonjem čebula spodbuja tek in zboljšuje prebavo. Čebulna juha s toastom 1/2 kg čebule, 1 1/2 l vroče juhe, 1 strok česna, 5 dag naribanega sira, 4 toaste ali popečene rezine kruha, 1 del vina, sol, poper, curry. Čebulo drobno sesekljamo, posolimo in na olju prepražimo. Zalijemo z juho (lahko iz kocke), dodamo strt česen in začimbe. Polijemo po popečenem toastu, na katerega smo potresli sir in juho postavimo še za pol ure v razgreto pečico. Hitra čebulna omleta 2 čebuli, 2 jajci, sol, poper. Čebulo drobno sesekljamo, posolimo in na olju prepražimo. Ko je rumena, jo polijemo z razžvrkljanimi jajci, popramo, solimo in spečemo. Čebulni kolač s skuto Testo: 1/4 kg moke, 1/4 kg skute, sol. Nadev: 1/2 kg čebule, 1 kisla smetana, 1 f4: jogurt, 2 jajci, 3 žlice gust ina, sol, poper, kumina. Iz moke, skute in soli napravimo testo, ki naj pol ure počiva. Nato ga v manjšem pekaču razvaljamo, posujemo z nadevom in spečemo. Nadev: čebulo na olju prepražimo, da nekoliko zarumeni, jo posolimo in posujemo po testu. Vse ostale sestavine razžvrklja-mo.nekoliko posolimo in polijemo po čebuli. Enostaven čebulni kruh 1/2 kg moke, 1/4 l vode, 2 čebuli, 2 dag kvasa, sol, olje ali mast. V enem del tople vode, ki smo jo odvzeli od 1/4 litra, zmešamo kvas z žličko sladkorja in moke ter pustimo stati 15 minut na toplem. Medtem na maščobi prepražimo čebulo in jo posolimo. Iz moke, preostale vode, vzhajanega kvasa in soli napravimo gladko testo, v katerega zamesimo prepraženo čebulo. Testo eno uro vzhajamo, nakar spečemo. Domači zdravnik Čebula pomaga Proti nespečnosti V strojčku za mletje mesa zmeljemo 1 do 2 čebulni glavici. Izcejeni sok pijemo pred spanjem z malo vode in žličko medu. Proti glavobolu in slabemu teku Vsako jutro pojemo na tešče glavico čebule. Proti vnetju jeter V litrsko steklenico ali kozarec vlijemo 700 g belega vina in damo 200 g pretiačene čebule, 100 g medu in 2 žlički pelinovih listov. Pustimo, da stoji na toplem 20 dni, pri tem pa vsebino občasno pretresc-roo. Tako pripravljeno zdravilo pijemo trikrat na dan po eno skodelico. Proti sladkorni bolezni Vsako jutro pojemo ob čaju iz listov zelene in murve glavico Čebule z malo prahu poprove mete. Proti zvišanemu krvnemu tlaku Na drobno narežemo 1 kg čebule, razrežemo čebulne glavice na polovice in jih položimo na 2 kosa platna (gaza in podobno), ki sta tolikšne površine kot stopalo. Pred spanjem ju povijemo ob obe stopali in dobro pričvrstimo s povoji, tako da čez noč ne padejo z nog. Proti slabim živcem Na dan jemljemo 3 do 5 žličk čebulnega soka. SREDA, 8. FEBRUARJA TVS 1 8.40 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 9.05 Pisana frmikula, češki film 10.20 VVindsorski, angleška dokumentarna nadaljevanka 11.15 Iz življenja za življenje 11.40 Ščepec širnega sveta: Kari po svetu, angleška dokumentarna 12.05 Na štirih kolesih, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 14.55 Obiski 15.55 Žena vaškega župnika, ponovitev angleške nadaljevanke 16.45 Podarim - dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Forum 20.20 Slovenske novele: Ivan Cankar: Mira, TV film 21.20 Gledališče poezije: Milan Jesih: Soneti 21.30 Krst pri Savici, TV balet 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Eno leto v Provansi, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.50 Zgodbe iz školjke 14.20 Most, nizozemsko-belgijska nadaljevanka 15.10 Videospon 15.55 Sova, ponovitev 16.50 Severna obzorja, ameriška nanizanka 17.15 Ahiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 17.40 V vrtincu 18.25 Športna sreda: Lillehammer: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 20.30 Moški, ženske 21.30 Pevca pesem sladka, dokumentarna oddaja 22.10 Omizje HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Usodna leta cesarice, avstrijski barvni film 14.30 Glasbena vzgoja 14.45 Uvod v ikonografijo 14.55 Zagrebška šola grafije 15.25 Otroški program 16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Ameriški Cezar, dokumentarna serija 21.45 Podjetniški klub 22.30 Slika na sliko 23.10 Jazz 0.00 Poročila HTV 2 17.45 TV koledar 17.55 Middle-march, nadaljevanka 18.45 Žametna taca, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.25 Nogomet, pokal pokalnih prvakov 22.20 Middlemarch, angleška nadaljevanka 23.10 Star-hngs, angleški barvni film KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.15 Rodeo 14.05 Spot tedna 14.10 CMT 15.55 Spot tedna 16.00 Na velikem platnu 16.20 Male živali 16.40 Upravljanje 17.10 Zadeto, ponovitev 18.05 Divje palme, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Benny Hill 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.10 Dan-nvjeve zgodbe 22.00 Album Show 22.50 Živeti danes - astrologija duha, ponovitev 23.20 Eki- Rurjeve zgodbe, ponovitev 23.55 a velikem platnu 23.45 CMT 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 Naš hrupni dom 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.15 Dolga pot na Kitajsko, ameriški pustolovski film 21.50 Zdravnik, ameriški film 23.50 Čas v sliki 23.55 Rešite tigra, ameriški film 1.30 Videos-trani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 13.05 1000 mojstrovin 14.05 NLP 14.50 Pogrešan v haremu, ameriški pustolovski film 16.15 Moč strasti 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mi 18.25 Vseh devet kijev 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Konec poletja, nemški Tv film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 Šport 22.40 Strah pred idilo, avstrijski film 0.10 Nočni studio 1.10 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 1.40 Delta faktor, ameriški akcijski film 2.35 Videos-trani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 12. Prešernov spominski tek od Kranja do Vrbe '95 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Podelitev nagrade Turistične zveze Slovenije Letališču Brnik 20.33 Kako deluje Letališče Brnik 20.46 150 let Zdravl-jice 20.51 EPP blok - 3 21.00 Zupan z vami (v živo) 21.45 Prešernove plakete občine Kranj '94 22.00 Strel 6, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Primož Grašič (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Moda in mi - oddajo o modi pripravila T. Prezelj 20.00 Šolski mozaik - ponovitev oddaje o zanimivostih z OŠ Železniki 20.50 Brez komentarja AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Živalski vrt 10.15 Žametne roke, ponovitev italijanske komedije 11.50 Men-tawa! 12.15 Zunajepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Palec Nilsa Karlssona 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program LOKA TV Videostrani (non stop) včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposli 12.30 Osmrtnice - zahvale 1 15.00 Moda 13.00 Pesem 14.00 Gorenjska danes Dogodki in odmevi RS Nagradni kviz 17.00 Les diseoteke Gauloises 18.00 enjska danes, jutri 19.30 do Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekve 95 MHz z oddajnika Kovfl' 88,9 Mhz z oddajnika Gn stereo tehniki, In Iz oddi Kovor na srednjem valu KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnet vestilom, ob 16.30 informa Sleid beseda o knjigi in nato pa še zanimivosti iz glasbe. Gost ob 18.30 bo 1 Mistral. M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 16.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.10 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.40 MMTV SHOP, televizijksa prodaja 20.10 AKTUALNO, ZANIMIVO, dogodki okoli nas 20.50 PERFECT BRIDGE, film 22.10 KARTE PRIPOVEDUJEJO, vedeževanje iz kart 22.55 EMBRYO, film 0.25 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.50 Kulturni večer: - recital Vojka Zidarja (prispevek CATV IMPULZ Kamnik), - Naše zvezde: Demeter BITENC (prispevek TV Signal Šiška) 21.50 -21.55 Reklamni blok 21.55 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska R JESENICE Ut 5.00 Dobro jutro (vreme, W 7.00 Včeraj na tujem, vjrj doma 7.15 Halo, porodni^. 8.00 Nočna kronika 8.30 Tefi 9.00 Horoskop 10.30 Ufh 12.00 BBC novice 12.10 niče 14.00 Melodija tedna Obvestila 14.30 Telegraf Osrednja poročila 16.00 N^rj iz zdravnikove torbe 16.1&J vestila 16.30 Osmrtnice V* Domače novice 16.45 Sindirti minute 18.00 čestitke 18.30L 18.50 Telegraf R ŽIRI 8.00 Napoved programa I Naš zgodovinski spomin] Kuhajte z nami 10.00 Se informacije 11.00 Kulturni p\ 13.30 Morda še nise slišali, Brezplačni mali oglasi 15. godki danes - jutri 15.31 Slovenija 16.30 Zrd zrcalce... 17.00 Glasbene poldne: Boom 18.00 Pog< filmu HALGATO z režiser]«, Mlakarjem 19.30 Odpovedjj grama R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANC#sl MHz - LJUBLJANA: 105,1^i 5.00 Jutranji program - vodjlO Fajon 5.15 Novice 6.15 Ija 7.00 Horoskop 7.15 Novici Vreme 8.00 Dopoldne z J. Juvan 8.15 Napoved dotjf11 8.30 Jutro je tudi takšno, Kam danes 10.15 Novice Anketa 12.00 BBC novice Novinarjev gost 13.00 glasbena oddaja 13.15 14.05 Pasji radio 14.15 14.30 Glasbena oddaja Popoldanski vodeni profljj Edito Žugelj - Trček 15.1 komentira in obvešča Spoznajmo se 16.25 Na! uganka 17.00 Naj-naj tedna 17.15 Novice 18.00 vanje za pesem tedna 18. j na rajžo gre... sponzor Hlj Novice 19.25 vreme 20. position 22.00 Radosti 24.00 New age glasba Novak 2.00 Satelit radio trjj 96 M Al brati* berem KINO CENTER amer. akcij, film VARUH ČASA ob 16., 18. in I STORŽIČ amer. rom. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob _ 20. uri, amer. mlad. pust. film BELI OČNJAK 2 - LEGENfl BELEM VOLKU ob 16. uri ŽELEZAR amer. film INTERji VAMPIRJEM ob 18. in 20.15 uri TIGER BOHINJSKA BlSl? amer. kom. JUNIOR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA avst. akcij-AFERA LUCONA ob 18. uri, amer. akcij, film SPECIALIST^ uri uarja B SAVI IN KOKRI 'i RS J, x 00 L^sfuoga za občine Kranj, Šenčur, Cerklje, Preddvor, 11 avec in njegovi sosedje ob vznožju ' frekvi ca Kov lika G iz odd n valu isluhnet informa ljigi in rosti iz 30 bo 1 do kali "krvavški biser" nravec ni samo dostopno smučišče, kjer je smučarjem na voljo 3 flometrov urejenih prog na 110 hektarih, pač pa tudi vir slabe volje ebivalcev ob vznožju. Ia," priznava direktor Stano-vanjsko-komunalnega gospodarstva iz Domžal Jože Duhovnik. "Vzrok vidimo v posameznih sušnih obdobjih in posameznih onesnaženjih, ki so nastala zaradi gradbenih del na teh območjih. Največje onesnaženje se je pojavilo leta 1992 na območju Vodic, vendar vzrok do danes še ni dokončno pojasnjen. Zaradi tega je rc- JE neme, ije pod Krvavcem so sicer ponosni na tični razvoj na vrhu, od tega bi konec ncev lahko živelo veliko ljudi, vendar Injih nekaj let dobrososedske odnose kali . e6'i6 iCne urste očitki. Krvavec bi namreč v Kokri irtnice'lc* zajel vodo za umetno zasneževanje ^^"^Ucišč, domačini pa se bojijo, da bo to reko e ' 'eveč izsušilo. riva so ogramabvršinska spomini , . "** 300 seAjetja jlturni pfliak i • i • j- i e slišali T ba v°lJa ljudi pod asi I5.0jravcem traja že nekaj let, tri 15.3fd poldrugim letom pa so 0 Zrctodbena dela okoli enega »SpogoLVodnih zajetij zakrivila režiserj* Je ?nesnaženje in je mor-)dpoved£anitarni inšpektor odredi- fcloriranje. Z vodnimi viri ' Krvavcu upravljata dva sPodarja, z dvema petina-a kranjski Vodovod, z ve-ostalega Komunalno ■ ŠANC^Podarstvo Domžale, saj ^ 105,iJ£vška v°da napaja okoli ^:i5^anijudi od vznižJa do 5 Novici >ene. Idne z 11 stanmi težavami v zvezi s red docjfno vodo s Krvavca se 1 takšno Novice ; novice 13.00 13.15 I 14.15 I oddaja ni prog ek 15.fi ivešča .25 Naj aj-naj I 9 18.00 jna 18-j w Hft ne 20.0 idosti * glasba bodo ukvarjale nove občinske oblasti. Franc Čebulj, cerkljanski župan, takole razmišlja: "Moje osebno mnenje je, da je slabi kakovosti vode v krajih pod Krvavcem v precejšnji meri kriv RTC Krvavec. Ker so na Krvavcu površinska zajetja vode, so lažje dosegljiva raznim onesnaženjem. Kot zdaj spoznavam globalne probleme pitne vode tu okoli, je zdaj na Krvavcu več globinskih vrtin, kjer raziskujejo možnost zajetja. Če bo zajeta voda v globini, bo morala biti neoporečna. Naj povem, da bomo skušali zdaj k statusu pitne vode pristopiti čim bolj strokovno. Mislim, da so se doslej s temi vprašanji ukvarjali premalo strokovno, vsaj kar zadeva ekologijo. V kratkem nameravam sklicati sestanek vseh županov iz občin, ki so odvisne od pitne vode s Krvavca, povabili bomo tudi ministra za okolje in prostor. To ministrstvo je namreč dolžno razpisati koncesijo za sanacijo." PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM 18. in 2j CA ob; LEGENjaj intervJ A bistp st. akcij, ALIST0* SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure "Obtožbe o kakovosti pitne vode na naš račun niso od včeraj," pravi direktor RTC Krvavec Franjo Kreačič. "S tistimi, ki nas obtožujejo, smo se že večkrat sestali in jim skupaj s strokovnjaki (hidrologi, PUH, upravljal« vodovoda, sanitarci itd.) dokazovali, da nismo onesnaževalci. Kdo je lahko bolj kot mi zainteresiran za neoporečnost vode, saj jo iz istih virov kot prebivalci pod Krvavcem pijemo sami in naši številni gostje, in to neklorirano in neoporečno: voda se klorira pod spodnjo postajo žičnice v Zanjivcu... Z vodo s Krvavca upravlja Stanovanjsko - komunalno podjetje Domžale, ki si prizadeva, da bi površinska drenažna zajetja v prihodnje nadomestili z globinskimi. Ob nalivih je namreč dre-nažno zajetje bolj izpostavljeno, voda se skali. Dve globinski vrtini sta že narejeni, ena je tudi pod vznožjem pri hidrocentrali v potoku Reka. Slišim, da so slabše kakovosti vode krivi tudi stari cevovodi. Sicer pa krvavško vodo redno dajemo analizirat in kakor so doslej pokazali rezultati Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja, je bila vselej neoporečna." "Kakovost vode na območju krvavških virov je zadnja leta nekoliko zaniha- p. o. L0VENSKA IH R A M L M C A IN POSOJILNICA J/ KRMU, Likozatjeva ulica 1 tel.: 064/331-741 Del. čas: od 8. do 16. ure SOBOTA ZAPRTO! publiški sanitarni inšpektor odredil enoletno obratovanje sistema pod minimalno koncentracijo klora (0,5 ml na kubični meter vode). Ker so rezultati kvalitete pitne vode zdaj izkazali pozitivne rezultate, računamo, da se bo po tej dobi kloriranje vode iz krvavške-ga sistema opustilo." Dotrajane cevi Drenažnega zajetja, kjer je možnost vpliva površinskih voda in onesnaženja večja, zaenkrat še ne morejo odklopiti, saj za oskrbo vode s tega območja potrebujejo 72 litrov na sekundo. Preostali dve zajetji zaenkrat ne dajeta toliko vode (od 45 do 50 litrov na sekundo), z dodatno vertikalno vrtino z zmogljivostjo 25 litrov na sekundo pa bodo lahko tudi v sušnih obdobjih zagotovili, da bo oskrba z vodo normalna. O tem, da je onesnaženja vode kriv dotrajan cevovod, pa Jože Duhovnik pravi: "Glede na starost salonitnih cevi primarnega cevovoda krvavškega sistema (nekatere cevi so starejše od 35 let), smo začeli leta 1992 z načrtnim zamenjevanjem cevi. Leta 1993 smo zamenjali najjužnejši krak te cevi, lani pa tudi najbolj kritični del cevovoda (Vodice - Komenda). V naslednjih letih jc predvideno še nadaljevanje (Cerklje - Komenda -Mengeš). Hitrost zamenjave dotrajanih cevi je odvisna od dotoka potrebnih finančnih sredstev računam, da bomo s predstavniki občin, ki so odvisne od naše vodooskrbe, kmalu rešili." Bodo snežni topovi izsušili Kokro? Če se Cerkljani in drugi vzdolž krvavškega cevovoda pritožujejo zaradi vode, ki jo dobivajo s Krvavca, potem se v dolini Kokre jezijo zaradi vode, ki naj bi jo Krvavec "potegnil" iz reke. Kakšni so njihovi očitki, nam je povedal Florjan Bulovec, ki predseduje občinskemu svetu Preddvor: "V Kokri vode v kritičnih obdobjih že sedaj manjka. Pri reki hudourniškega značaja, kakršna je Kokra, prvo kritično obdobje napoči poleti, drugo pa pozimi, ko so nizke temperature in tudi ni padavin. Takrat je vode v Kokri premalo. Ljudje, ki se zavzemajo za umetno zasneževanje Krvavca, namerno zavajajo javnost s podatki, da so v Kokri delali izmere, in da je vode za Krvavec na zajetju še dovolj. Verjamemo, da je je na mestu zajetja dovolj, vendar je ni dovolj od Preddvora navzdol, ker mu jo jemlje zajetje za Brdo, od tam naprej pa Kokra tudi nima nobenega resnega pritoka več in v kritičnih sušnih mesecih do Kranja skorajda voda ne priteče več. Zasneževanje pa pride v poštev ravno v kritičnem obdobju, ko vode manjka, in s tega stališča nasprotujemo umetnemu zasneževanju Krvavca. Poleg tega se delajo raziskave za zajetje pitne vode v Tupaličah, kjer bi se črpala podtalnica. Smo tudi proti črpanju talne vode, saj vemo, da se raven podtalnice znižuje in le vprašanje časa je, kdaj jc korenine dreves ne bi več dosegle. Proti smo, dokler se ne opravijo nepristranske raziskave s predvidevanji, kakšne posledice bo imelo to na okolje." Kokra namesto akumulacijskega jezera Na ta vprašanja so poslanci iz teh krajev opozarjali že v kranjski skupščini, v novi občini pa z opozorili nadaljujejo. Franjo Kreačič iz RTĆ Krvavec pa o umetnem zasneževanju pravi: "Tudi sami bi bili najbolj veseli, če nam Krvavca ne bi bilo treba umetno zasneže-vati, saj to veliko stane. Toda razvoj smučišč in veliko povraševanje rekreacijskih smučarjev terjajo tudi ta v Evropi že povsod uveljavljen način. Najprej smo sicer nameravali zgraditi akumulacijsko jezero, iz katerega bi napajali snežne topove, potem pa smo se odločili za zanesljivejšo varianto, to je črpanje vode iz reke Kokre. Za to imamo vsa potrebna soglasja, vključno študijo o vplivih na okolje, in sicer skupine za ocene posegov v okolje (SEPO) na Inštitutu Jožef Štefan. Trenutno potekajo še razgovori z Ministrstvom za okolje in prostor glede pridobitve koncesije za izrabo vode." • D. Z. Žlcbir, foto: A. Mali Občinski svetniki Marko Bohince, občinski svet Preddvor: "Nimam posebno bogate politične preteklosti. Na volitvah 1990 sem bil nestrankarski kandidat Demosa izvoljen v Zbor združenega dela kranjske skupščine. Občinski svet me je imenoval za poklicnega tajnika. Svojo novo vlogo sprejemam z mešanimi občutki, ker še naloge tajnika še niso dokončno opredeljene, pričakujem le veliko dela, saj se vska dan nalagajo nove naloge. Zadnje dni pospešeno študiramo zakone, ki zadevajo lokalno samoupravo, ves Čas pa smo v stiku s svetovalci pristojnega ministrstva v republiki in z nekdanjo kranjsko občino." Stane Bergant, podpredsednik občinskega sveta Preddvor: "štiri leta sem bil delegat v Zboru krajevnih skupnosti kranjske skupščine, v občinski svet Preddvor pa sem bil izvoljen kot predstavnik SKD. Pričakujem, da razmere v novi občini vsaj ne bodo slabše, kot so bile prej, in da bomo imeli resnično moč odločanja. Sem tudi predsednik statutarne komisije. Med najbolj zahtevnimi vprašanji, ki jih bo treba urediti v občinskih statutih, bo vprašanje krajevnih skupnosti in njihovega financiranja. Zavzemam se za to, da krajevne skupnosti ostanejo, saj so doslej veliko pripomogle k razvoju, vsaj krajevna skupnost Kokra, od koder prihajam, se lahko pohvali z uspešnim delovanjem na mnogih področjih. Bogomir BizOj, občinski svet Cerklje: "Sem predsednik statutarne komisije, kjer pospešeno delamo na pripombah svetnikov k občinskemu statutu. O tem formalnem temelju delovanja občine naj bi odločali februarja. Kar pa zadeva finančne pogoje delovanja občine, je za zdaj še nejasno, saj še vedno ne vemo, koliko denarja nam bo na voljo. Vse kaže, da smo bolj revna občina. Veliko smo govorili o delovanju krajevnih skupnosti. V statutu naj bi bih dve varianti, kot krajevna ali kot vaška skupnost, slednjo možnost odpiramo zlasti zato, ker so se v preteklosti v nekaterih vaseh čutili prikrajšane. Sicer pa naj bi se o tem izrekli krajani sami na zborih." Podružnična šola v Kokri Učiteljica in sedem učencev Podružnica preddvorske osnovne šole Mati je V m avca v Ko 321 e takšna, kot si jo pristaši prijazne šole lahko samo želijo.| Kokra, 7. februarja - Pri šoli v Kokri človek nehote dobi vtis, da je vzeta iz pravljice o Snegu\jčici in sedmih palčkih. Ne le zaradi majhne šolske stavbe nekje sredi najdaljše slovenske vasi in zaradi prijazno tople učilnice, ki je hkrati še telovadnica in glasbena soba in jo greje krušna peč, tudi zato, ker jih je v šoli prav toliko kot v znani pravljici učiteljica in sedem učencev. Tudi vzdušje v šoli spominja na pravljico: mirno in složno tečejo šolski dnevi, v katerih je razen za učenje veliko časa tudi za vzgojo srca, kot pravi dolgoletna učiteljica Anica Jenko. Nekaj manj poezije je v dejstvu, da v šolo vpisujejo le vsaki dve leti, in da v njej ni varstva, zaradi česar se veliko zaposlenih staršev raje odloči, da bodo otroke vozili v šolo v Damjana Lesjak, Goran Grgič, Simona Koder, Primož Marinko, Bojan Tomič, Danijel Jugovič in Ana Martinjak so vsi učenci šoel v Kokri. Mala šolarka Anja Lesjak pa lahko pride, kadar je je volja. dolino. Nekoliko manj pravljična je tudi pot v šolo, saj se nekateri učenci vozijo v šolo, ki je v isti vasi kot njihov dom, tudi po sedem kilometrov, ali pa morajo tako kot 8-letni Suhadolnikov Primož pešačiti polni dve uri izpod Grintavca. Že življenje samo te otroke dodobra ustroji, zato v višjih razredih preddvorske šole navadno nimajo kakih disciplinskih ali ičnih težav. Pouk je v Kokri kombiniran, letos se v klopeh družijo učenci 2. in 4. razreda. Učiteljica Anica Jenko, ki tu poučuje že 34 let in mora obvladati snov vseh štirih nižjih razredov, pravi, da ima te vrste pouk tudi svoje prednosti. Največja je vsekakor maloštevilčnost otrok, saj se lahko več naučijo, pred tablo vsi po večkrat pridejo na vrsto, privadijo pa se tudi samostojnosti in pridobijo delovne navade. Kaj pa o svoji šoli pravijo otroci? Četrtošolec Bojan Tomič: "V naši šoli je zelo prijetno in mirno. Ker nas je malo, smo večkrat vprašani in se tudi veliko naučimo. Medtem ko se 2. razred glasno uči, imamo v 4. razredu tiho zaposlitev, potem pa zamenjamo. To mi je všeč in ne moti me, da včasih slišim tudi snov 2. razreda. Prihodnje leto, ko grem v šolo v Preddvor, se bo veliko spremenilo. Le na vožnjo sem že navajen. Vozim se namreč s Fužin, sedem kilometrov od šole." Primož Marinko, Suhadolnikov izpod Grintavca, je bolj redkih besed. Namesto drobnega fantiča je njegovo zgodbo o dveurni pešpoti v šolo (pogosto ga sicer pripelje) starši, domov pa mora veJ darle največkrat peš), poved* la kar tovarišica. Pravi, da * že Primoževa mamica in njeV) sestre pešačile v šolo. 0 fantiča nima še težjega btf mena, lahko veliko učbenikd pušča kar v šoli. Slišati je, da bodo 92 & staro šolsko stavbo v p*1 hodnje obnovili, tako da bo njej več prostora, in da bod' lahko otroke vpisovali vsak leto, poskrbeli pa tudi ' varstvo. Šola je resda maj' na, vendar je ne gre kj ukiniti, meni dolgoletna M teljica v Kokri, njeno mnefl) pa na srečo delijo tudi matični preddvorski šoli 'j kraju, kjer se zavedajo kulti" nega pomena šole in dejst^ da kraju daje svojevrst" identiteto. • D. Z. Žlebir Kava bar, gostišče in pizzerija na enem mestu Levo in desno, desno in levo, povsod Eddv Včasih, ko so bile zime še vredne svojega imena, se je v Bauh'nku kar gnetlo smučarjev, ki so neumorno "štamfali" po pobočju navzgor in se potem po nekaj sekundnem spustu spet znašli spodaj pri kozolcu oziroma tisti na pol podrti hiši, ma kaj hiši, bajti. Ja, dolga leta je tista podrtija kazila tamkajšnjo okolico na Gorenji Savi. To veste vsi, ki ste se kdajkoli peljali proti Besnici, Nemiljam, Podblici in naprej proti hribom, ni važno ali ste prišli iz smeri Naklega po obvoznici mimo Gorenjskega sejma in bivšega Teksti -lindusa, ali ste do tja prišli iz Ljubljane po Gaštejskemu klancu skozi križišče pri Iskri, ali pa ste se spustili po strmem klancu iz Stražišča. Samo naravnost, za svojim nosom in kot bi trenil boste pred "Kava barom gostiščem in pizzerijo Eddy". Danes je podoba Bauh'nka drugačna. Pred kakim letom se je začelo, dogovarjanje z lastniki objekta, Slovenskimi železnicami, in zbiranje takih in drugačnih dovoljenj. Šestega avgusta lani so v pesek zasadili prvo lopato in po petih mesecih, v začetku januarja so se pri Eddyu odprla vrata. Vrata, ki so nekaj posebnega, pravzaprav je nekaj posebnega tisto, kar vas čaka za njimi. Ali znate enkratno deliti z dva? Ne, torej vam ne preostane drugega, kot da berete za mano. Do konca. Ko boste stopili v stavbo, se seveda ne boste mogli odločiti ali levo ali desno. A brez skrbi, povedal vam bo vaš želodec. Ce bodo vaši želodčni prostori prazni boste krenili na levo, če bo... Stop, najprej na levo. Lično opremljen prostor, obogaten s separeji, sprejme do 50 gostov. Pestro ponudbo pizz, specialiteta je hišna, Gorenje ■ savska pizza, dopolnjuje obsežen seznam prilog in dodatkov. Posebnost gostišča Eddv pa so seveda jedi z žara: madžarska klobasa, svinjski kotlet, piščanec, svinjska vešalica, in lesko-vački uštipak oziroma pleska vica polnjena s sirom... vse skupaj pravzaprav zbrano na "nacionalni plošči", ki tako obsega sedem, osem vrst mesa. Kot priloge so tu posebnosti kot so prebranec, pečene paprike, ocvrte nadevane paprike, kajmak, beli sir s čebulo, šobska solata..., skratka same dobrote, ki jih dopolnjuje običajna ponudba zrezkov, pa tudi jedi po naročilu (pečenice, kranjske klobase...). Ali lahko pri vsem tem pomislite še na odojka ali jagenjčka na ražnju? Ja, tudi take specialitete so na jedilniku gostišča in pizzerije Eddy. Pri taki ponudbi bi človek tudi pri polnem želod- cu že na začetku zavil kar na levo. Pa vseeno, samo pokukaj-mo na desno. Od kukanja seveda ni bilo nič. Smo že sedeli, na pravi sedežni garnituri, v prijetnem vzdušju..., misl'm človek se počuti kot v domači dnevni sobi. Pet sedežnih garnitur v separejščkih vam lahko pričara pravo intimo ali pa družabno klepetanje, kakor vam pač ugaja. Prostor bogatijo akti naslikani na iverko, slikarja Izidorja Jalovca. Šarmantne punce, Romana, Sabina, Suzana in Darja vas bodo postregle z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, tako domačimi kot uvoženimi, buteljčnimi vini, specialiteta pa je "kava Eddy" ali bolj natančno irish cream, kava smetana čokolada in orehi. Saj mi ne boste verjeli, ampak za tretjo kavo Eddy pride četrta, peta... Gostišče in pizzerija na levi ter kava bar na desni, dvoje v enem, v enem Eddyu na Gorenji Savi, kamor na telefonsko številko (064) 311-019 sprejemajo sprejemajo vaše rezervacije, v živo pa vas pričakujejo vsak dan od 9. do 24 ure in ob nedeljah 'J praznikih od 11. do 22. ure J gostišču in pizzeriji, ter tednom od 7. do 24. ure in °° 9. do 22. ure ob nedeljah i" praznikih v kava baru. Sic* pa, saj boste sami videli, le Q* Gorenjo Savo pri Kranju b° | treba. Florjan Bulovec, predsednik občinskega sveta Preddvor S povezovanjem občin nad centralizacijo Občinskemu svetu Preddvor predseduje Florjan Bulovec, narodni demokrat, ki je bil v občinski svet izvoljen na listi koalicije strank slovenske pomladi V minulem mandatu je bil delegat v skupščini občine Kranj, zdaj pa je kot predsednik občinskega sveta tudi član državnega odbora občinskih svetnikov Slovenije. Kako vidite vlogo občinska sveta? . "Biti mora zlasti konstruktivna in povezovalna, na eni s*rani v odnosu do Ljubljane, drugi strani do krajanov, kušali bomo čimveč ljudi Pritegniti k delu prek različ-n,n odborov ali društev." S katerimi konkretnimi problemi se boste najprej spopadli v Preddvoru? "Teh je na žalost več, kot jih bo mogoče rešiti, saj bodo finance omejene. Čimbolj ekonomično bomo morali gospodariti z razpoložljivim denarjem in čimveč opraviti s prostovoljnim delom, česar so ljudje navajeni, in si razdeliti delo. Največji problem so v Preddvoru ceste, pa naj se v občino pripeljemo s kateregakoli konca." Ste pobudnik povezovanja novih majhnih občin. Zakaj? "Sem ne le pobudnik povezovanja malih občin (iz bivše kranjske), temveč se zavzemam tudi za povezovanje širše gorenjske pokrajine. Prepričan sem, da je delitev na občine načrt vladne politike po načelu "divide et impera" (deli in vladaj), torej deliti Slovenijo na manjše občine, potem pa bo v centru lažje gospodariti. Vemo, da v Sloveniji poteka močna centralizacija. Menim, da je le povezovanje manjših občin lahko protiutež centralizaciji. Gorenjske občine bi se morale čimprej povezati v pokrajino, ki seveda ne smejo biti Eremajhne. V Sloveniji naj bi ilo od 9 do največ 15 pokrajin, dovolj velikih, da bi imele neko težo kot sogovornik v Ljubljani in bi lahko zagotavljale tudi strokovni kader in bile sposobne prevzeti od države pristojnosti nazaj. Tako lahko stopimo na prste centralizaciji." Kakšno je razmerje političnih sil v vašem občinskem svetu in kakšno vlogo bo igralo? "Od 12 občinskih svetnikov nas je bilo 6 izvoljenih na listi SDSS (stranke slovenske pomladi), trije so SKD, dva LDS in eden iz ZLSD. Naša lista ima polovico občinskih svetnikov, vendar tega ne mislimo izrabljati za kakšno diktaturo in vsiljevanje svojega mnenja. To smo dokazali že na prvi seji, ko smo funkcije (komisije) dovolj enakomerno porazdelili med vse stranke. Delati nameravamo pošteno in v interesu občanov, ne glede na strankarsko pripadnost." Miro Koželj, predsednik občinskega sveta Šenčur Sposobnost pomembnejša od politične barve Tudi politične izkušnje Mira Koželja so vezane na delo v zboru združenega dela kranjske skupščine, ki mu je predsedoval štiri leta. Na skupni listi SDSS je (kot narodni demokrat) kandidiral za člana občinskega sveta Šenčur. Zdaj je njegov predsednik. » Kakšna je politična slika J^Jcurskega občinskega sve- , "Dogovorili smo se za r*al»cijo strank slovenske Pomladi in od 17 članov •mamo H mest. Sicer pa J^nim, da v malih občinah y° ne bo igralo odločilne , °ge- Pomembneje bo, kdo ka ?posoben delati. Stranska pripadnost je morda ^membna pri oblikovanju organov sveta, pri konkretnih problemih pa ni tako pomembna." Katerim problemom občanov boste najprej prisluhnili? "Najprej je treoa občino oživeti, kar ni odvisno samo od nas, temveč tudi od sprejete zakonodaje, ta je zelo nedodelana in kar strinjal bi se z ugotovitvijo, izrečeno na posvetu predsednikov občinskih svetov v Ljubljani, da ljudje, ki so pripravljali zakonodajo, tako slabe niso naredili zaradi nesposobnosti, temveč namenoma. Zato smo tedaj zahtevali, da se zakonodaja čimprej dopolni, dodajo pa naj se ji tudi podzakonski predpisi in ustrezna tolmačenja." Katere so vaše prve naloge? "Po konstituiranju organov, pomembnih za delo občine, je prva naloga sprejem statuta, druga sprejem proračuna za to leto, s čimer se zelo mudi. Tudi pri tem nismo odvisni le od samih sebe, temveč tudi od ministrstva za finance, ki naj bi dalo tudi navodila. Tega še nimamo. Potem pridejo dejavnosti, ki sodijo pod pristojnost novih občin in so potrebne hitrega reševanja. Te stvari že zdaj tečejo, računi prihajajo (denimo reševanje prevozov šolarjev). V naslednjih dveh letih bomo morali delati na tem, da delo občine pripeljemo do nivoja, ko se bo vse normalno odvijalo. Komunalne zadeve pa bodo V interesu posameznih krajevnih skupnosti, ki pa najbrž ne bodo ostale take, kot so zdaj, saj se ločijo interesi posameznih naselij in bodo najbrž funkcionirale bolj kot vaške in ne več toliko kot krajevne skupnosti. Sicer pa je pomembna vsebina in ne ime. KS se bodo najbrž razdelile, o kakem združevanju pa zaenkrat nimamo informacij. Te dni nam bodo KS pripravile plane dela, mi pa bomo videli, kaj od spiskov želja bo mogoče uvrstiti v program občine." V Šenčurju ste se že na začetku mandata srečali s težnjami po odcepitvi nekaterih vasi in priključitev h kranjski občini. Kako jih komentirate? "Vsako naselje ima pravico odločati, s kom se želi združevati. Kljub izraženim željam pa zdaj ne bo mogoče, da bi se vasi kmalu odcepile, saj zakon o referendumu pozna svoja pravila. Svoje soglasje mora dati tudi kranjska občina. Po drugi strani menim, da bodo ti ljudje spoznali, da morda ni vse negativno, če ostanejo v občini Šenčur, da ima majhnost tudi svoje prednosti. Trudili se bomo, da bomo v Šenčurju to tudi dokazali. Nekatere probleme je lažje reševati v manjši občini." Miha Zevnik, predsednik občinskega sveta Cerklje V novih občinah se "učimo hoditi" Tudi Miha Zevnika Je v politiko "prinesla" slovenska pomlad 1989, ko je s somišljeniki na območju Cerkelj snoval krščansko demokracijo. V tovarni Sava je bil na začetku prejšnjega mandata izvoljen v zbor združenega dela kranjske občinske skupščine in pozneje postal njegov podpredsednik. Sodeloval je tudi v več komisijah. Kako vam bodo izkušnje iz prejšnjega mandata pomagale pri vodenju občinskega sveta nove občine? "Občinski svet bom skušal voditi čim bolj umirjeno, vsem bom dal besedo, čeprav je včasih za predsedujočega to lahko neprijetno. Ko bomo sprejemali poslovnik, NA PERUTNINSKIH FARMAH V HORJULU IN V ZALOGU VAM NUDIMO IZREDNO KAKOVOSTNE. VZREJENE NESNICE ISA. VZREJENE SO PO NAJNOVEJŠIH TEHNOLOŠKIH NORMATIVIH IN SO KRMLJENE Z BOGATO, NARAVNO KRMO DOMAČE PROIZVODNJE. KOKOŠI ISA SO PRIJAZNE IN IZREDNO DOBRE NESNICE. DOBITE JIH LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 16. URE IN V © SOBOTO OD 8. DO 11. URE ZA VSE OSTALE INFORMACIJE IN ZA VAŠA CENJENA NAROČILA SMO VAM NA VOLJO PO TELEFONIH: 061 481 731 IN 483 980 bomo morali vzpostaviti tudi neke norme, ki bodo držale delovanje občinskega sveta na kulturni ravni. Sem tudi član statutarne komisije in trudil se bom, da bo občinski statut čimbolj prilagodljiv, odprt za različne možnosti delovanja, in da ne bo prihajalo do blokad, ki jih lahko povzročijo togo določena pravila o večini." Kakšno je razmerje političnih sil v vašem občinskem svetu? "Koalicija, ki je bila za podporo županu, še ne pomeni, da bi morala igrati kot mobitel ji BEŽKOVA VILA - artl. PLEČNIK 193« PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 0.64/222-616 uglašena pesem. Razmerja so taka, da dve stranki lahko sestavita večino, vendar kakega dogovora o tem še ni bilo." V malih občinah se boste ukvarjali zlasti s konkretnimi problemi ljudi. Kateri izstopajo v Cerkljah? "Ljudi sevda zanima, kaj so z novo občino pridobili. Zato zdaj pospešeno snujemo posamezne komisije, denimo za prostore, za občinske simbole* za kmetijstvo, za urejanje hudourniških voda, za denacionalizacijo in druge, ki bodo urejale posamezne konkretne probleme. Po prvih treh mesecih se bo začel oblikovati tudi proračun, in ko bomo vedeli, koliko je denarja, ga bomo lahko razdelili za potrebna dela. Zlasti važno je končati začeta dela, med katerimi je tudi urejanje občinskih prostorov. Občinski svet je podprl tudi ustanovitev obrtne zbornice Cerklje." Kako gledate na sodelovanje majhnih občin? "Male občine, ki smo bile prej v okviru kranjske občine, se zdaj tako rekoč učimo hoditi. Saj imamo že nekaj izkušenj iz mandata občine Kranj, vendar delo v novih občinah terja več samostojnosti." Občinski svetniki Andrej Lombar, občinski svet Cerklje: "Kot tajnik občinskega sveta sem njegov zunanji član in opravljam zlasti formalne zadeve v zvezi z njegovim delovanjem. Poznati bom moral vse akte, ki določajo delo sveta. Sicer pa se mi zdi, da najtrši oreh v delovanju novih občin dejstvo, da se še ne ve, koliko denarja bo na voljo. Od tega pa so odvisne že naše prve naloge, namreč ureditev občinskih prostorov in tudi dokončanje projektov, ki so jih v preteklem mandatu začele krajevne skupnosti. Veliko političnih izkušeni sicer nimam, saj se s politiko ukvarjam zadnja štiri leta kot član SLS." Jože Stražnik, občinski svet Šenčur: "Vloge občinskega sveta se Še ne da docela opredeliti, saj se lokalna samouprava še spreminja. Predvidena je tudi boljša razdelitev pristojnosti med župani in občinskimi sveti. V slednjih ne bi smeli poudarjati politične delitve, saj bodo pristojnosti občin bolj komunalnega značaja in bomo morali krepko delati zlasti na teh nalogah, skupaj s krajevnimi skupnostmi. V občinskem svetu sem eden od predstavnikov LDS in trenutno na nas gledajo, kot da smo v opoziciji. Kljub taki opredelitvi nam ni za strankarsko delovanje, pač pa bom po svojih močen nudil pomoč županu in svetu pri reševanju krajevnih problemov. Sicer pa sem prepričan, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da bo strankarstvo sčasoma drugotnega pomena ob prednostnih vprašanjih, ki jih bomo morali urejati v prid občanov." Zdravko Kastelk, občinski svet Šenčur: "V občinskih svetih prevladujejo lokalni in ne strankarski interesi. Moja vloga v občinskem svetu je sicer kordinacija med koalicijskimi strankami slovenske pomladi, ki imamo v občinskem svetu veČino. Vendar po drugi plati svetniki zastopamo tudi interes kraja, od koder smo doma. Kot vaščan Trboj sem bil tudi jaz na poizvedovalnem referendumu zoper to, da je naš kraj del šenčurske namesto kranjske občine. Zdaj ko konstituiramo majhno občino in počasi spoznavamo njene naloge, pa spreminjam svoje takratno mnenje, saj morda krajani južnega dela občine v majhni občini morda lažje uresničijo nekatere svoje načrte. Seveda se na začetku zatika pri povsem banalnih vprašanjih." Sanacija obrambnega stolpa in zidu na Škrlovcu Jelenov klanec poslej varen Kranj - Lanska arheološka izkopavanja nekdanjega mestno obzidje s Škrlovca se- mestnega obrambnega stolpa z orožarno na Škrlovcu, ki sujc na jeienov klanec Stolp so segla dobrih osem metrov globoko, so pokazala, daje , .. . —x------,„ hf M hm? ^ZZmCo i„hi.n «3« bo saniran po gradbenih in zidovje močno razpokano in bi se brez sanacije lahko celo zrušilo. arheoloških zakonitostih, prav Tako sta že lani kranjska so se gradbeniki dela temeljito tako pa del starega mestnega občina in predvsem sklad lotili. obzidja izpod gradu Kiselštajn stavbnih zemljišč na hitro pri- Kot pravi predsednik mestne do stopnic, nekdaj znanih kot maknila nekaj denarja za naj- krajevne skupnosti Franc Ben- pot na kolodvor, bolj nujno sanacijo stolpa edik, poslej ne bo več nevar- oziroma zidu, pred kratkim pa nosti, da bi se bodisi stolp ali pa '* H. J., foto: G. Šinik Kulturna dediščina in pomlad sta Mandat l^jandat d.o.o. REALITETNA PISARNA Hmmm... skrivnostno in historično, a človeku toplo in prijazno, z navdihom začetka stoletja, deluje napis Mandat, d.o.o., Realitet-na pisarna, Ljubljanska 1 a. Ja, Ljubljanska cesta, bržkone najdaljša ulica v Kranju, ki se začne prav tam, kjer so poslovni prostori podjetja Mandat, d.o.o., ja, za hotelom Jelen, čisto na koncu parkirišča, poleg Vrhniške pekarne. Prodaja in nakup, oddaja in najem, poslovnih prostorov, stanovanj, hiš, parcel... in koristen nasvet v pravem trenutku, takrat, ko imate opravka s tovrstnimi zadevami. Poslovanje z nepremičninami torej, je dejavnost, s katero se ukvarja podjetje Mandat, ki je na Gorenjskem prisotno zadnji dve leti. Že iz naslova pa ste pravzaprav lahko razbrali, da k sodelovanju vabijo tudi vse, ki starejših stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov, bodisi zato, ker niso znani lastniki ali pa zato, ker vi kot lastnik ne veste, kaj bi s "podrtijo", ne želite prepustiti zobu časa. Veliko povpraševanje velja prav po tovrstnih ob- jektih, kulturno zgodovinskih spomenikih, ki čakajo, da vanje ponovno pride pomlad. Mandatova posebnost pa je tudi posredovanje pri trgovanju z nepremičninami na območju Hrvaške. V realitetni pisarni Mandat, d.o.o., vas pričakujejo vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure, osebno ali po telefonu (064) 22 - 44 - 77, izven uradnih ur pa vas pričakujejo tudi na številki (064) 324 - 076. Prišli boste z idejo, željo in vašimi pogoji. Vse ostalo bodo za vas naredili drugi. Branko Grims, predsednik mestnega občinskega sveta Kranj S statutom do "pravil igre" Prepričan sem, da so bili v svet izvoljeni sposobni in razumni ljudje, ki bodo zares delali za dobro občine in njenih prebivalcev. Kranj - Socialdemokratska stranka je s sedmimi sedeži ena od dveh najmočnejših strank v 33-glavem mestnem občinskem svetu. Zato pravzaprav ni čudno, da predsednik sveta prihaja prav iz te stranke: Branko Grims, sicer glavni tajnik socialdemokratske stranke Slovenije, diplomirani inženir geologije, doma s Primskovega. Svetniki v drugih občinah se že kar pridno sestajajo, v Kranju ste se doslej šele spoznali, kako to? "Prva delovna seja bo predvidoma sredi februarja, ko bomo obravnavali osnutek občinskega statuta, ki ga jc komisija že pripravila. Sicer pa je predlagatelj za občinski svet župan. Kolikor vem, ima pripravljenih že več predlogov, nekaj jih je ostalo tudi šc od prejšnje skupščine. Pričakujem, da bodo seje sveta poslej kar pogoste in vsebinske." Je vaša stranka že sklepala oziroma namerava sklepati koalicije z drugimi strankami, katerimi? "Pogovarjali smo se že, kakšne pogodbe pa doslej nismo podpisovali. Vsekakor so nam najbližje stranke slovenske pomladi. Vendar pa bo za sprejem vseh ključnih dokumentov v občinskem svetu potrebna dvotretjinska večina, za to pa je morebitna koalicija dveh ali treh strank seveda premalo." Kaj menite o občinskih svetnikih? "Prepričan sem, da so bili izvoljeni sposobni in razumni ljudje, ki bodo zares delali za dobro občine in njenih prebivalcev." Kaj pa z županom Grosom, se bo dalo sodelovati? "Z vsakim človekom se da sodelovati. Vsekakor so pogoj za uspešno sodelovanje natančna pravila igre, ki jih bomo opredelili v novem občinskem statutu. Sprejeti ga moramo s čim večjim konsenzom, in to v dvofaz-nem postopku, v katerem bomo zbrali pripombe krajevnih skupnosti, strank, svetnikov, župana, jih skušali oblikovati v celoto, tako da bomo res dobili statut občine in ne zgolj projekt nekaterih političnih strank. Če bo tako, potem do večjih zapletov ne more prihajati. Glede pristojnosti sveta pa tole: svet naj bi bil najvišji organ v občini, vendar je to treba jemati z rezervo. Za njegovo nedelo zakon predvideva sancije, ne daje pa mu orodja, s katerim bi lahko učinkovito opravljal nadzorno funkcijo." Župan Gros je nedavno omenjal pobudi dveh svetnikov za profesionalizacijo." "Pobudi sem dobil, seveda pa v zakonu jasno piše, da gre praviloma za častne funkcije. Če pa bodo mnenja o tem deljena, bo odločil svet." V mestni občini naj bi va, kaj pa bo prepustila občinam. Dokler bosta na isti dan dva državna sekretarja vsak po svoje razlagala pristojnosti občin - te pa se tudi spreminjajo vsaka dva tedna - se bojim, da resničnih pristojnosti občin ne bo mogoče poznati, dotlej tudi ne bo mogoče sprejeti občinskega proračuna. Sicer pa menim, da je kranjski občim ostal preštevilčen, predvsem pa "napačen" kader, to je predvsem ljudje z nižjo, kvečjemu srednjo izobrazbo. Up; rava bo potrebovala tudi strokovnjake, ki so odšli v državno upravo, iskati nove in jih usposobiti pa pomen' časovno podaljšanje in podra; žitev. Mislim, da bo v kranjski občini okrog uprave še precej problemov. So pa občinsk1 uslužbenci v nekem smislu tudi del delitvene bilance krajevne skupnosti delale še ostale štiri občine bi te ljud> naprej : "Sem za to. Njihove pristojnosti naj bi ostale približno enake, torej bi bile tudi pravne osebe. Krajevne skupnosti, zlasti v primestju, so se namreč v preteklosti pokazale kot učinkovita oblika lokalne samouprave, nesmiselno bi jih bilo ukinjati." V krajevnih skupnostih, ki v mestnem svetu nimajo svojih svetnikov, se boje, da bodo zapostavljeni. "Svetnik, ki bo zastopal samo interese svoje krajevne skupnosti, bo slabo opravljal morale prednostno zaposle vati." Kranj dobiva plavalni ceK' ter, gradi se kokrški most) kakšen je vaš pogled na velike investicije? "Bazen ne bo živel, če P ne bo vzdrževala država* kokrški most pa je zarnf zgrešen projekt, ki je po ef strani zelo drag - vprašanja koliko bo država še hotej* sodelovati pri naslednji kranjskih projektih, obČifl3 sama pa jih ne bo zmogla ' po drugi strani pa ne rešuj* prometnega zamaška. Edin" svoje delo. Seveda mora vsak dobro, ki ga prinaša, je kol*' vedeti, kje je bil izvoljen, sarska steza. Projekt bo f. vendar mora znati tudi usklajevati širše interese. Mislim, da je bojazen odveč." Občutek imam, da verjamete, da se v občinskem goltnil toliko denarja, da b>* njim lahko zgradili "norma1' en" most za mestni promet hkrati še severno obvozni^' katere koridor je začrtani svetu, za razliko od prejšnje nj0 bi sklenili obvozni obr* skupščine, ne bodo pregre- okrog Kranja. Na vse to sef vale politične strasti? "Verjamem in studi sam sem se trudil, da bi strasti umirili. Kadar gre za skupne interese občine, jih ne bi smeli podrediti strankarskim ali celo osebnim igram." Pred durmi so nekatere zahtevne naloge: delitvena bilanca, oblikovanje občinske uprave. Kakšna naj bi bila uprava po vašem? "Seveda čim bolj majhna, poceni in učinkovita. Žal še zdaj ni jasno, s tem se z Vitomirjem Grosom povsem strinjam, kaj bo delala drža- opozarjal, ko je bil še čas Kaj pravite na že kar sta*" pobudo liberalne stranke, ^ bi občinski praznik presta na 3. december? "Ko sem pred leti ! deloval pri oblikovanju ^ mosovega programa, si*1 predlagali vrnitev star^' kranjskega grba. Nekateri * se posmehovali, drugi stali0 strani, sam sem napisal be^ dilo odloka, ki je bil pot«*, tudi sprejet. Torej nič nemogoče. Kranj vsekako^ Prešernovo mesto." Jelovčan AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d oddaja v najem "POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost. Informacije po tel.: 224-114 STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o trgovina Kranj, Jezerska c. 121, tel. 064/241-358, fax 064/241-367 f Kaposi ■4f ČETRTEK, 9. FEBRUARJA vili TVS 1 10.20 Ela Peroci: Ankine risbe 10.30 Čarodej potepuh 10.50 Arhiv zemlje, ameriška Poljudnoznanstvena serija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike, ponovitev 16.00 Dnevnik Evelvn Lau, ponovitev kanadske drame 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 10.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 10.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova Večen sanjač, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.30 Kinoteka: Jfakula, ameriški film (čb) 16.40 »vrtincu 17.25 Sova, ponovitev ■8.45 Že veste 19.10 Podarim -aobim 19.25 Šport 21.00 Dominik ^rnole: Krst pri Savici, predstava pDG Nova Gorica 23.15 Akcent HTV 1 J-45 TV koledar 7.55 Poročila «•00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Zemljepis 10.45 V vrtincu stoletja 11.20 Fevdalna lastnina J1.35 Deklica iz prihodnosti 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Veliki mojstri, avstrijski barvni film 14.30 Zemljepis 15.00 Jadra 15.30 Zgodba o Ktannetu 15.40 Dr. Argus, risanka «6.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 17.10 Morje 17.45 Hrvaška danes 18.00 £olo sreče 18.35 Santa Barbara, genska nadaljevanka 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.10 Kviskoteka «'■30 Kulturna krajina 22.30 TV Razstava 22.35 Slika na sliko ^2.40 Moč denarja 22.50 Slika JJ shko 23.30 Začiotak sezonv, 5|ovaški barvni film 0.50 Poročila 8.00 Vremenska panorama 13.35 15.05 Divje noči v Las Vegasu, ameriška glasbena komedija 16.15 Moč strasti 17.10 Svilena cesta v notranji Aziji 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.25 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Petrova zabava 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.30 Šport 23.45 Novi filmi 23.15 Pravljica o treh izgubljenih draguljih, ljubezenska zgodba iz Gaze 0.05 Zaroka gospoda Hira, francoska psihološka kriminalka 1.20 Vi-deostrani/Tisoč mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Jasnovidka Maruča z vami (v živo) 21.00 Pred državnim kvalifikacijskim plesnim prvenstvom v Krnaju 21.25 EPP blok - 3 21.30 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Pavlova potovanja - 1. del 20.00 Video boom 40 - glasbena oddaja (14. del) 20.50 Brez komentarja HTV 2 16.25 TV koledar 16.35 Middle-18 52; ' an9|eška nadaljevanka \'~~ Ameriški cesar, dokumenta oddaja 1915 Rjsanka 19 30 Dnu ,evnik 20-10 Košarka, pokal mar t PfVak°v 21.45 Middle-angleška nadaljevanka ^•35 Fluid exoo KANALA J-OO Video strani 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.45 ?Pot tedna 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Album show 17.45 Video igralnica 18.15 Bennv Hill 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.15 Dokaz nedolžnosti; ameriški barvni film 22.55 Kino, kjno, kino 23.55 Spot tedna 0.00 Na velikem pletnu 0.20 CMT AVSTRIJA 1 ••00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni opm 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 TV ^valski vrt 10.35 Popolni nadzor, Ponovitev 12.15 Novi Rasputin, Ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 °ag z Luciferjem 13.35 Pravica °o ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.50 Pogledi od strani 15-00 Otroški program 17.00 Mini Xas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 £as v sliki 18.05 Prijatelji za vse življenje, nemška serija 19.00 Naš nnjpni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.00 Kuharski mojstri «1.05 Pogledi od strani 21.20 Buddv, buddy, ameriška komedija 22.45 Umazani psi, ameriški akcijski film 0.45 V objemu stranu, ameriška kriminalka 2.15 videostrani/1000 mojstrovin LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Videoboom 40. 24. del 21.05 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.40 Izmenjava programa LTV ... Videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je trgovina Čopič. Za koenc pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 18.20 AKTUALNO, ZANIMIVO, ponovitev 19.10 Obvestila 19.15 Risanke 19.40 M MTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 ŠPORT M MTV. športni dogodki 20.40 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLIDAVS 20.55 A WO-MAN, A BANK AND A MAN, film 23.25 Margin for murder, film 0.50 Video strani 1.00 Deutsche Welle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.00 Novice med vodami -informativna oddaja - odlagališče smeti v Dragi, - ustanovitev Zelenih Medvode, • statistika leta 1995: policija, iz naših župnij, -Goriški kulturni praznik v BC, -Utrip knjižnice na sotočju, -telefonirati iz Medvod - loterija 21.00 - 21.05 Reklamni blok 21.05 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtiki sebi in vam 17.00 Novice 18.00 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktual na tema 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom, Spoznajte se z A banko 17.00 Anketa 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit 21.15 KANAL A DOKAZ NEDOLŽNOSTI Ameriški barvni film; igrajo: Donald Sutherland, Fay Dunaway, Sarah Miloš, Christopher Plummer, Agatha Christie $1 je tokrat za žrtev izbrala bogato, lepo, toda prezirano Rachel Argyle in kot morilca njenega sina, Jacka. Na dan njegove usmrtitve se človek, ki pozna Jackov alibi, vrne v Anglijo in odhiti na policijo, da bi rešil Jacka. Ko dr. Arthur Calgarv prispe v ječo, Jack Argvle že visi. Pravici je bilo zadoščeno, zatorej oblasti ne zanima, kdo je v resnici ubil Rachel. Dr. Calgary se sam odpravi na lov za resnico. KINO AVSTRIJA 2 CENTER amer. akcij, film VARUH ČASA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC amer. mlad. pust. film BELI OČNJAK 2 - LEGENDA O BELEM VOLKU ob 16. in 18. uri, predprem. franc. filma GERMINAL ob 20. uri ŽELEZAR amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 18. in 20.15 uri BLED erot. srhlj. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film SPECIALIST ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA avst. film AFERA LUCONA ob 20. uri PETEK, 10. FEBRUARJA TVS 1 10.35 Snoopv, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.50 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.40 Kam vodijo naše stezice 15.40 Slovenske novele: Ivan Cankar, Mira, ponovitev TV filma 16.25 Gledališče poezije: Milan Jesih,: Soneti, ponovitev 16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 6. oddaja 17.25 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka; čistina, ameriški film TVS 2 16.25 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Neprimerna ženska, ameriška nadaljevanka 20.50 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 21.45 (Ne)znani oder 22.45 Opera za kulisami, reportaža iz Savonlinne 23.30 G. Verdi: Macbeth, opera HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Kviz znanja 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Otroška leta neke kraljice, avstrijski film 14.30 šolski program 15.25 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Družinski magazin 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi 21.10 Dobri ljudje 22.40 S sliko na sliko 23.30 Vojna škoda, britanski film 0.50 Poročila HTV 2 16.35 Mladi ustvarjalci 17.35 Middlemarch, serija 18.25 Šport 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.50 Sto let filma: Gospa Eva, ameriški film KANALA 12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.15 Magnetoskop, ponovitev kontaktne glasbene oddaje 13.55 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.35 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.05 Dokaz nedolžnosti, ponovitev filma 18.45 Dogodivščine male koale, risanka 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 4. del ameriške nanizanke 21.05 Poročila 21.10 Teden na borzi 21.20 Ljubezenska prevara, ameriška drama 22.50 Album show, glasbena oddaja 23.40 CMT 0.30 Erotični film AVSTRIJA 2 9.15 Šport 12.45 Šport 14.10 NLP 14.55 Pesem upornikov, ameriški film 16.45 Moč strasti 17.30 Tasmanski roparski volk 18.00 Čas v sliki 18.05 šport 18.15 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulurni dnevnik 20.15 Dežela dolin 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 čas v sliki 22.35 Večerni šport 22.55 Totalno od-štekana televizija 23.30 Brigitte Bardot, dokumentarni film 0.45 Grozljivke Stephena Kinga 1.10 Rodelmeim Hartreim v živo 2.00 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 50. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Film: Popotnik 21.40 EPP blok - 3 21.45 Sopotja: čudež ljubezni, gost: Zvone Modrej (v živo) 22.45 Snovvboarding open Raca Krvavec '94 23.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega raida GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 šolski utrinki (informativno-pouč-na oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Peter's party 10.25 Avstrijski muzikanti 10.35 Beli angel 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Pobeg z Luciferjem 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Blagoslovljeni par 14.50 Pogledi vstran 15.00 Mojster Eder in njegova in njegov pumuckl 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Prijateljstvo za vse življenje, nanizanka 19.00 Naš glasni dom 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Stari, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Buddv, buddv, ameriški film 23.00 čas v sliki 23.05Capone, ameriška kriminalka 0.35 Pokol v Kansas Citvju, ameriška kriminalka 2.15 1000 mojstrovin LOKATV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 3. seja občinskega sveta ... Videostrani M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.10 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in naseti popotnikom 20.50 84 CHARLIE MOPIC, film 22.20 PAPIRNATI TIGER, film 23.50 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.15 Videoboom 40, lestvica slovenskih videospotov 21.15 -21.20 Reklamni blok 21.20 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnee obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca. Tudi tokrat smo se odločili, da bomo študentski in rendi program tesneje povezali. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Od tu in tam 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Borut Pogačnik: S Petrolom na pot... 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obse ura - Zlato Kreč 2.00 Star sat radio 20.05 TVS 2 NEPRIMERNA ŽENSKA Ameriška barvna nadaljevanka v štirih delih po 50 minut; igrajo: Jason Ro-barts, J/7/ Eikenbeny, Re-becca De Mornay, Chelsea Fieid m drugi; Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu Domin-Icka Dunne, ki z literarnimi uspešnicami zmerom znova prikazuje ameriško visoko družbo, v kateri kar vrvi od spletk in žgečkljivih podrobnosti. Nadaljevanka Neprimerna ženska sodi med boljše v tem žanru. Losangeleška finančna aristokracija namreč nikoli ne prizna slabosti in napak, prikrije jih celo s trupli. radio tri glav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film DIVJA REKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film SPECIALIST ob 18. in 20. uri BLED amer. erot. srhlj. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 18. uri RADOVLJICA amer. erot. srhlj. INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 20. uri LITERALNA DELAVNICA TRALALA PLAC Samo tij Vlado Grem stavit', da vas ni malo, tistih, ki prisegate na Vlada Kreslina in njegovo glasbo. Pravzaprav bi zanj lahko rekli, da s komerkoli je špilal, vedno je bilo dobro, naj bo to v rock-crski verziji v bandih Deseti brat, Martin Krpan, pa z Malimi bogovi ali pa v etno duhu z Beltinško bando in Zagorsko pihalno godbo. Kar nekaj časa je minilo, odkar je izšla zadnja Kreslinova plošča z Malimi bogovi, zadnjih nekaj let je Vladek namreč fural z Beltinško bando in s tem populariziral prekmursko etno sceno. Neponovljivo bomo rekli z eno besedo. Če je k njegovemu ponovnemu sodelovanju z Malimi bogovi pripomoglo tudi to, da je Krcslin pustil službo in začel živeti samo od glasbe, smo lahko veseli, da se je to zgodilo. Album "Nekega jutra, ko se zdani", ki ie v obliki kasete in cedejkc, izšel nedavno, je nedvomno pravo veselje za naša ušesa. Osem, po večini hmmm... romantičnih, takih casy komadov so po veČini "ustvarili" Vlado Kreslin in Miro Tomassini oziroma Jure Hubscher. Hiti... pravzaprav vsi naj bo to "on-lyyoujevska" "Samo tij" v duetu z Jonasom, "Joužek", komad posvečen najstarejšemu (okrog devetdesetletne-mu) članu Beltinškc bande ali pa prava malibogovska "Čuden si bil že kot otrok" in naslovna "Nekega jutra, ko se zdani". In kot Vlado poje v tipični prekmurščini... prišli so muzikanti, s armo-nikof, pa z gitarami, pa s trubof... prinesli so nam radost s armonikof, pa z gitarami, pa s trubo... in vrnil se je Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Priporočljivo že zjutraj, ko se zdani. VLADO KRESLIN " MAM BOCOVI REKLI SO "Cveki" in reakcije staršev nanje Le kdo od dijakov v dolgih letih šolanja še ni prinesel domov enice? Celo najboljšim se je kdaj zgodilo. O tem, kdaj so dobili prvi "špon", kako so nanj pogledali doma in sploh, kako starši reagirajo na negativne ocene, smo se pogovarjali s petimi srednješolci. Urša Be-šter iz Bes-nice: "Prvi cvek sem dobila v petem razredu. Doma ni bilo pretirano hudo, rekli so, da se moram učiti in popraviti. Tako je tudi bilo. Tudi letos, v prvem letniku, sem se že spopadla z najbolj pokončno oceno, starši pa mi tudi zdaj enako svetujejo. Pomagajo mi tako, da so mi preskrbeli inštruktorja." Barbara I' - Teran iz Cer- kclj: "Doma ne govorim o ocenah, razen če mc vprašajo ali če mami namerava na govorilne ure in ne bi rada, da pride domov presenečena. V prvi konferenci mi ni šlo dobro, dobila sem kar nekaj cvekov. Doma me včasih okre-gajo, kakšnih posebnih kazni pa ni. V takem primeru se je pač treba potruditi, se naučiti in popraviti." Špela Marn z Jesenic: "Izkušenj s slabimi ocenami nimam. V drugem razredu osnovne šole sem dobila enko pri poštevanki. Doma niso bili hudi, mene pa je šokirala. Nekaj krize je bilo v sedmem razredu. Letos še nimam "cveka". Zdaj že sama vem, zakaj se učim in me doma pustijo pri miru." lit Košir iz Kranja: "Sem v tretjem letniku, kdajpakdaj seveda dobim kakšen "cvek". V takem primeru mi mama ni najbolj naklonjena. Tepe me sicer ne, tudi prepovedi nimam za kazen, finančno pa me rada nekoliko omeji. Na jezo pozabi, ko oceno popravim. Doslej mi je še vedno uspelo." • H. Jelovčan, foto: L. Jeras VAŠA POŠTA V zadnjih dveh tednih ste nas s spisi, pesmicami in risbicami razveselili: Robi Pasar, Tamara Mohorič, Marjana Jugovec, Boštjan Korpič, Arber Dedaj, Lena Vraničar, Nina Albreht, Špela Likozar, Marina Demšar, Urška Kocjan, Petra SvoljŠak, Mohor Prevc, učenci 4. c r.OŠ Ivana Groharja, Teja Diurovič, Mojca Dolenc, Matija Rink, Ada VuČko, Lea Jerala, Samo Stare, Nina Obid, Gašper Ninz, Polonca Hamler, Živa Čebulj, Andreja Osterman, Jure Herlec, Aleš Mertelj, Tina Samardžič, Katarina Bradeško, Marija Markelj, Jerneja Kimovec, Monika Komotar, Andreja Bulat, Miha Kožuh, Sašo Omers, Ana Štefe, Emil Marjanovič, Jana Fortuna, Domen Skalar, Matic Friškovec, Nadja Draksler, Alma Draksler, Srdjan Kršič, Nataša Lombar-Peternel, Joža Krč, Mojca Sodnik, Katja Sitar, Katja Ribnikar, Rok Teul, Jasmina Šljivar, Špela Šemrov, Vid Mavčič, Tina Zavasnik, Žiga Svete, Janez Vizjak, Klemen Jazbič in Gregor Eržen. NAGRAJENI SPIS Kulturno o kulturi Naslednji teden bo v vsakem mestu kulturno kulturni praznik. Posebej pa bomo praznik proslavljali v mestu Kulturnik na Kulturnem trgu. Še pouka ne bo zaradi kulturno kulturnega dne. Ves naš razred bo šel na kulturni dan v Kulturnik. Vsi bomo kulturno oblečeni, saj je vendar kulturni dan. Govorniki bodo imeli polna usta kulture. Nato bodo kulturniki peli, plesali, recitirali in igrali. In vsi bodo zadovoljni. Mi pa bomo vpili in vriskali takrat, ko bodo povedali, da še naslednji dan ni pouka. Seveda bomo vpili in vriskali kulturno, saj se to na kulturno kulturni dan seveda spodobi. Na žalost smo tako zelo kulturni le na kulturno kulturni dan. • Urška Kocjan, 4. a r. OS Cvetka Golarja Škofja Loka Snežna hiška Po snežni hiški hodita dve mali miški, ki veselo se smejeta, za pečjo se grejeta. Pred to hiško pripelje trolejbus, ki je črn kakor Rus. Miški vodo napeljali sta, da mu črno barvo spereta. Trolejbus pa moker in premražen do kosti odpelje tja za gričke tri. Miški, ki živita v snežni hiški, pa veselo rajata, speči mucici nagajata. • Mohor Prevc, 3. r. OŠ Dražgoše MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Želim kačo Doma imam kar nekaj domačih živali: psa, kanarčka, hrčka in vodne želve. Zelo so mi všeč kače. Starše že dva meseca neuspešno pregovarjam, naj mi pustita kupiti eno nestrupeno kačo. Mamico kar strese, ko ji omenim veliko željo, ati pa me nadere, potem pa se noče več pogovarjati. Včasih mislim, da bi jo šel kar sam kupit, denar imam, in jo enostavno prinesel domov, potem bi se starša počasi že sprijaznila. Tako sem napravil tudi z večino drugih živali, ki jih imam. Vendar pa je kača le nekaj posebnega in bi rad soglasje staršev. Kako naj ju prepričam? • Marko, 12 let Miha, U let: "Kot veš, kača ni prav pogost hišni ljubljenček. Preskusi vse metode, na+katere starši "prijemljejo". Če tega nočeš, se kači odpovej in priznaj svoj poraz aH pa počakaj do svojega 18. leta in da se boš odselil. Potem lahko kupiš katerokoli kačo. Morda pa bo vžgala tvoja metoda - kar prinesi kačo domov, tako kot si že druge živali. Veliko sreče." Sergeja, 12 let: "Ker se kač, pa čeprav nestrupenih, zelo bojim, zame sploh ne bi bila primerna. Mislim, da kače ne sodijo med domače ljubljenčke oziroma v stanovanje. Svetujem, da še malo razmisliš, počakaš na zvončke in trobentice, pa te bo veselje do kač minilo. Vmes pa rajši poskrbi, na primer, za hrano pticam pozimi." Marjeta, 18 let: "če ju doslej nisi uspel prepričati, potem imaš malo možnosti, da si bosta premislila. Saj veš, kača ni prijetno kosmata, nima prosečih oči in ste ne poliže po licu, ko si tega potreben. Ta želja po kači je nekaj takega kot bi rekel: "Hej, mami! Ali lahko prinesem domov kakšnega kosmatega pajka? Ali pa hrošča? Mravlje? Daj no, vsaj paličnjakel?" Sicer pa obstaja nevarnost, da bi si tvoja nestrupena kača kdaj pa kdaj zaželela hrčka ali želvjega mesa. In če ti kdaj uide? Boš prevzel odgovornost, ko bo sosedo zadela kap?" Klemen, 22 let: "Mislim, da bo najbolje, če za nekaj časa pozabiš na kačo. Tako bosta pozabila tudi starša. Potem pa najprej kupi velik akvarij in šele nato kačo. Prva reakcija staršev bo najbrž grozljiva, vendar se bosta kmalu privadila. Najbrž ti bosta tudi očitala, da imate doma cel živalski vrt in bosta samo še čakala, kdaj boš domov pripeljal slona ali leva. Takrat pa jima še enkrat razloži svojo ljubezen do živali, omeni jima, da bi šel mogoče študirat veterinarstvo -mogoče se bosta pa omehčala." Če ste nesrečni v ljubezni, so starši ali učitelji nemogoči do vas, če vas gloda karkršnakoli težava, o kateri bi radi potožili oziroma bi radi nasvet naših štirih porotnikov, okorajžite se in pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Na "fotki" je (sicer nekoliko čudno) okno neke osnovne šole in ne betonski jašek, kot mogoče mislite. Šolarji, dobro si oglejte svoje hrame učenosti, tam nekje pod gorami boste našli tole okence, tsla dopisnico zapišite ime šole in svoj naslov ter jo pošljite na Gorenjski glas v Kranj, Zoisova 1. Vse, ki boste prav odgovorili, čakajo majice Gorenjskega glasa. Namesto Vrtiljakove uganke Današnja Romanina gostja v studiu kranjskega radia bo simpatična Desa Muck, avtorica razgrabljene knjige namigov za mladostnike Blazno resno o seksu. Vrtiljakovo uganko ste seveda prav dopolnili: DESA. Za naslednji teden vam Romana uganke za spremembo ne zastavlja. Kljub temu pa boste morali sodelovati, tudi nagrade bodo. Gre pa za tole: naslednji torek, ko bo spet radijski Vrtiljak, bo Valentinovo, dan vseh, ki so zaljubljeni. Romana pravi: vseh, ki se imajo radi. Koga imate radi vi? Napišite ali narišite na dopisnico, zaželite očku, mamici, bratcu, sestrici, sramežljivemu sošolcu ali sošolki, sosedovemu mulcu ali "mulki" kaj lepega na dan sv. Valentina. Romana bo na Vrtiljaku čim več, če že ne kar vse, vaše čestitke in želje prebrala ter vas in vaše ljubljence presenetila z glasbo in simpatično besedo. Skratka, pišite na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. 0Y MAISTROV TRG 5, KRANJ FILMSKA NAGRADNA UGANKA Končna hitrost C Jean Claude Van Damme je bil rojen v Belgiji. Na to vprašanje ste vsi pravilno odgovorili, pri borilnih veščinah pa je nekaj različnih odgovorov. Upoštevali smo vse, tako karate ot tajvanski boks, kung fu, kick boks. Brezplačne kino vstopnice dobe: Andrej Kalan, 64205 Preddvor, Tupaliče 61 & Tilen Matjaž, 64220 Škofja Loka, Pod Plevno 97, Nataša Mulej, 64247 Zg. Gorje, Sp. Gorje 217, in Margita Ravnikar, 64203 Duplje, Podbrezje 240. Čestitamo, nagrade pošljemo po pošti' V petek bodo v Kranju začeli vrteti akcijsko komedij0 Končna hitrost. Na kratko o vsebini zgodbe: drzen, lahkoživ poklicni padalski inštuktor "Ditch" (Charlie Sheen) ne bo nik0,1' pozabil dne, ko je prišla k njemu skrivnostna lepotica Chf» (Nastassja Kinski), da bi se naučila skakati s padalom. Ko & pod njegovim zanesljivim vodstvom prvič v življenju požene |* letala, pa se padalo ne odpre. Ditcha zaradi grehov ,J preteklosti osiimijo za njeno' smrt, zato se odloči, da & preiskavo prevzel v lastne roke. Kmalu ugotovi, da ni *V tako, kot je videti, pa tudi Chrisina smrt ni prava, saj nekdaj agentko KGB najde živo. Ne ostane mu drugega, da se pod* boj z rusko mafijo... Nagradno vprašanje: Nasstasja Kinski je slavna hči slavneg ' žal že pokojnega, očeta, tudi igralca. Katerega? Odgovo« pošljite do konca tedna na GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Film** uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI , Naku pni boni blagajniškega zapisa Banke Slovenije ali na *ratko NB2 so bili v tem tednu nedvomno najprometnejši ^atkoročni vrednostni papir. Promet z dolgoročnimi vred-n°stnimi papirji mu ni segel niti do kolen. , V četrtek je doživelo trgovanje s temi vrednostnimi papirji K°kovito padanje in naraščanje. Že proti koncu sredinega Poslovanja se je tečaj obračal navzdol, v četrtek pa jc za nekaj fenutkov zavladala panika predvsem med najbolj špekula-,lvnimi lastniki nakupnih bonov. Tako je tečaj nakupnega °ona padel s tečaja nad 7.000 tolarjev na tečaje pod 6.000 °larjev. Spekulativni investitorji so si kasneje očitno spet Pomislili in tečaj se je ustalil na nivojih blizu 7.000 tolarjev. ^Krati je bil ob tako intenzivnem gibanju tečaja dosežen ekorden promet s tem kratkoročnim vrednostnim papirjem v '»ini 104 milijonov tolarjev. j Gibanje tečaja kupona blagajniškega zapisa Banke Slove-Ifk' 0C* za^et^a kotacije dne 16. januarja letos do petka 3. e°ruarja, je prikazano na našem prvem grafikonu. J^krep Banke Slovenije, ki svojih posojil več ne povezuje z j ahtevo, da morajo banke, ki se pri njej zadolžujejo, kupovati "vize izvoznikov po predpisanih tečajih, se že odraža na ^Cajni listi Banke Slovenije, saj je tečaj nemške marke ra'enkostno spremenil smer gibanja navzdol, kar ponazarja P« drugi grafikon. • R. S. GIBANJE TEČAJA KUPONA (NB2) BLAGAJNIŠKEGA ZAPISA -- n / / j_ — ,____i _ ---- 3000 16 01 17 01 18 01 19 01 20 01 23 01 24 01 25 01 26 01 959595969595959595 27 01 30 01 95 95 31 01 01 02 02 02 03 02 95 95 95 95 SREDNJI TEČAJ NEMŠKE MARKE - BANKA SLOVENIJE 81 »0 •..... - -i- ■ . >■■„■ ' t--1— 16.01 1701 1801 1901 20.01 23.01 24 01 29.01 28.01 27 01 30.01 31 01 01 02 02 02 03 02 95 95 »5 96 95 .95 »9 95 95 95 rovanje zagotovimoV aj> rovanje lahko sklene vsakdo ne glede na starost nli delovni sfafm zavarovalniška hiša d.d. Ko previdnost postane modrost! Tukaj smo vedno vam na razpolago! Ajdovščina, Agencija JenMič, Goriška cesta 25b, tel. (065)63 411, Celje, XIV. divizije 14, Domžale, Ljubljanska-80, tel (06V 712 014. **itvogtud, Agencija TRIS, Dobrom lic, tri. (0602) 85 034, Idrija, MTT, Mestni trg 10, tel (065) 71 757, Ilirska Bistrim, Bazoviška 11, **• W7) 81 587, Izola, Cankarjev đretvređ. tel(066) 62 527, Koper, Ljubljanska 3, tel (066) 32 541, Kranj, Koroška 2, tel. (064) 222 850, Lendava, ZAP, Partizanska 17, tet. (069) 75 187, Litija, jerebova 6, tel (061) 881 877, Ljubljana, Celovška 91, tel. (061) 159 50 32, *~P>bljana, Mačkova 2, tel (061)131 71 23, Maribor, ISV, Partizanska c. 3-5, td. (062) 226 111. Maribor, Slovenska 21, tel. (062) 23 781, Mursk* Sobota, ZAP, Slovenska 48, tel. (069) 31 340, Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tet. (065) 27 070, Portorož, Obala 120, ™> (066) 70 880, Postojna, Ljubljanska 5, tet. (067) 21 093, Radovljica, Agencija ENICA, Kranjska 4, tel {064) 714 201, Rogatec, A&ncija Artič. Rogatec 237, tel. (063) 82? 300, Sežana, Trg 28. avgusta 6, tel. (067) 73 081 Šempeter, Agencija Krm*, Pod Umni-H, ;{%5) ->5 7.09, Tolmin, Agencija Likar. Katarjem 8, tel. (065) 81 312 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKIPNI/PRODMM NMRJMUMDMN 1 NAKIPNI/IHODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 III A BANKA (Kranj, Tržič) A V AL Bled, Kranjska gora BANKA CREDITANST ALT d.d. L| C0PIA Kranj EROS (Stari Mawr), Kran| GE0SS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d Kranj HlDA-trtnlca Ljubljana ILIRIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKEL Straži Sce PBS d.d. (na vseh poštah) SHP-Slov. hran. In po«. Kran| SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kran| SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice ŠUM Kranj TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka TALONZg. Bitnje TENTOURS Domžale UBK d.d. Škofja Loka VVILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor ZORI Kamnik 79.90 80,10 80,20 80,20 80120 80,20 79.35 79,60 80,25 80,00 80.10 80,20 80,15 78,90 80.00 79,99 80.00 79,35 80,00 80,20 80,20 80.20 80,20 80,25 80,30 80.20 81.30 80.70 81.20 80,60 80,50 80.60 81.50 80,80 80.55 81,10 80,60 80.70 80.65 80,70 80.70 80,99 81,00 81,10 80.60 80,70 80,70 80,90 81.30 80,50 80.50 11.25 11.35 11.40 11,35 11.32 11.37 11,06 11,30 11,37 11,25 11.33 11,32 11,37 10,85 11,30 10,90 11.30 11,06 11.25 11,37 11.37 11,37 11,35 11,40 11,37 11.36 11,51 11.50 11,70 11,50 11.45 11,44 11,58 11,59 11,47 11,50 11.50 11,44 11.45 11,45 11,48 11,65 11,60 11,50 11,44 11,49 11.49 11.55 11,58 11.45 11,44 7,49 7,50 7,60 7,66 7.70 7,55 7,38 7,60 7,60 7,50 7,45 7,65 7.65 7,20 7.55 7.50 7.45 7,38 7,50 7,55 7,70 7,70 7,50 7,55 7.60 7.55 7,82 7,80 8,00 7,80 7.80 7.70 7.95 7,85 7,80 7,80 7,75 7.75 7,85 7,72 7,75 7,90 7,75 7,80 7.70 7,90 7,90 7,80 7,85 7.70 7.72 DO 1.4. ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80.01 80.82 11,29 11.51 7.55 7,81 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZAŠČITA POTROŠNIKOV GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE AVTOMOBILA Od občana iz Škofje Loke smo prejeli pismo, v katerem se pritožuje nad stroški prvega servisa avtomobila. Njegovo mnenje je, da bi moral biti servis, če je avtomobil še v garanciji, brezplačen. Ker od tržne inšpekcije ni dobil zadovoljivega odgovora, se je obrnil na našo pravno pisarno. Garancijo za brezhibno delovanje prodane stvari ureja Zakon o obligacijskih razmerjih v členih 501 do 507. Namen garancije je v tem, da se kupcu določenega izdelka zagotovi, da bo ta v z garancijsko izjavo določenem roku brezhibno deloval. Če pa stvar v tem roku ne deluje pravilno, ima kupec pravico, da zahteva od prodajalca oziroma proizvajalca, da jo popravi oziroma namesto nje izroči stvar, ki brezhibno deluje. To pravico ima ne glede na to, kdaj se je pokazala napaka v delovanju. Osebni avtomobil je izdelek, ki zahteva redno vzdrževanje. To je predpisano s servisno knjižico, kjer se točno določa, kaj mora serviser na rednem servisu preveriti in kaj zamenjati (npr. olje v motorju, oljni filter...). Pregled avtomobila in zamenjava materiala je tako posledica predpisanega rednega vzdrževanja, ki je nujno za normalno delovanje stvari. Kupec avtomobila bo moral stroške, ki so pri tem nastali, nositi sam. Drugače bi bilo, če bi do teh stroškov prišlo zaradi napak pri delovanju avtomobila oz. odpravi le-teh. V takšnem primeru bi nosil stroške popravila garant. Kupec pa bi imel tudi pravico do povračila škode, ki jo je utrpel, ker stvari ni mogel uporabljati. Povračilo škode, se lahko zahteva za čas od kupčeve zahteve za popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve s st*ani garanta. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Če bankomat ne izplača denarja Kranj, 6. februarja - Vse bolj se navajamo na bankomate, ki so namenjeni predvsem dvigu gotovine. Tako kot vsak stroj pa se lahko tudi bankomat pokvari ali pa dela in denarja ne dočakate. Kaj storiti v takšnem primeru? Gorenjska banka ima na Gorenjskem nameščenih 15 bank omatov, od tega iih osem omogoča poleg dviga denarja tudi plačilo položnic. Na bankomate smo se hitro navadili, saj so pripravni predvsem za dvig gotovine, zlasti v času, ko so banke zaprte. Lahko pa se zgodi, da bankomat dela, da ste vložili kartico, pravilno vtipkali osebno številko, bankomat je javil, da je storitev odobrena, vam vrnil kartico, denarja pa niste dokačali. Takšni primeri seveda niso prav pogosti, lahko pa se to zgodi. Če se vam to zgodi, takoj stopite v banko in na okencu tekočih računov povejte, kaj se vam je zgodilo. Seveda pa lahko kasneje, če banka takrat ni odprta. Bančni uslužbenec bo sestavil reklamacijo, ki jo boste podpisali in na tej osnovi banka ne bo bremenila vašega tekočega računa za znesek, ki ga niste dobili. Reklamacijo bodo seveda reševali naprej in nazadnje pregledali bankomat ter ugotovili, kje se je ustavil vaš denar, saj bankomat zabeleži vse operacije. Transakcijo bodo stornirali. V Gorenjski banki zatrjujejo, da ni prepozno, če boste šele od pregledu izpiska ugotovili, da so vas obremenili za znesek, ki ga niste prejeli. Reklamacijo in zahtevek po stornaciji pa morate vložiti pisno. , Privatizacija 77 Skladovih podjetij Kranj, 6. februarja - Sklad za razvoj je poslal posamične privatizacijske ponudbe vsem 77 podjetjem, ki so od leta 1992 v celotni ali delni lasti sklada. Tudi ta podjetja se bodo namreč notranje lastninila, v njih je za interno razdelitev in notranji odkup namenjenih 1,75 milijarde tolarjev družbenega kapitala. Glede na ponudbe, ki so jih podjetja prejela prejšnji teden, se bo odšteval 60-dnevni rok, v katerem morajo opraviti notranje lastninjenje. Med 77 podjetji jih je 40 odstotkov v celotni lasti sklada, v 18 podjetjih je sklad večinski in v 18 manjšinski lastnik. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ustanovili Veterinarski zavod Slovenije Kranjska enota "pokriva" petnajst občin Kranj - Novi zakon o veterini že prinaša prve (formalne) spremembe. S 1. februarjem je začel veljati vladni sklep o ustanovitvi Veterinarskega zavoda Slovenije kot javne veterinarske službe. Zavod ima devet območnih enot, med njimi tudi enoto Kranj, ki pokriva območje občin Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas - Poljane, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki in Žiri. Organi zavoda so svet zavoda, direktor, strokovni vodja in strokovni svet. Svet zavoda ima 19 članov, od tega tri predstavnike ustanovitelja, devet predstavnikov delavcev (z vsake enote eden) in sedem predstavnikov uporabnikov. Tri "uporabnike" bo izbrala Gospodarska zbornica Slovenije in enega Obrtna zbornica Slovenije (obe izmed gospodarskih družb oz. obrtnikov in podjetnikov s področja klavništva, mesne predelave, mlekarstva in živinorejskih obratov), po enega pa tudi Zadružna zveza Slovenije (izmed kmetov živinorejcev), veterinarska zbornica in Zveza potrošnikov Slovenije. • CZ. Zimsko izobraževanje kmetov in kmetic Koristni napotki za kmetovanje Kranj - Kranjska enota kmetijske svetovalne službe tudi ta mesec pripravlja več predavanj za kmete. V četrtek ob devetih dopoldne bo v domu krajevne skupnosti v Mavčičah predavanje o pridelovanju krme na njivah, predvsem o pridelovanju travno deteljne mešanice in koruze. Predaval bo mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Enako predavanje bo še v petek ob 9. uri v zadružnem domu v Žabnici. V sredo, 15. februarja, ob devetih dopoldne pa bo v domu krajevne skupnosti v Mavčičah predavanje o vplivih na klavno kakovost goved in o novem pravilniku vrednotenja kakovosti. Predaval bo dipl. inž. Franc Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine in kranjska enota kmetijske svetovalne službe pripravljata v petek ob pol osmih zvečer na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju (Čirče) predavanje o pridelovanju zelja in kumar. Predavala bo dipl. inž. Nina Kacjan z Biotehniške fakultete. Društvo pripravlja tudi plavalni tečaj, ki bo predvidoma ob torkih v novem kranjskem bazenu. Če bo prijav dovolj (sprejemajo jih še do 10. februarja), bodo s tečajem začeli po 20. februarju. Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka vabita kmete -poljedelce na predavanje in pogovor o novostih v pridelavi žit. Predavanje, kakršnega na to temo že dolgo ni bilo, bo v ponedeljek, 13. februarja, ob devetih dopoldne v sejni sobi zadružne enote Trata. Priznani strokovnjak dipl. ing. Andrej Žemljic bo skupaj s sodelavci s Kmetijskega inštituta Slovenije predstavil novosti v tehnologiji pridelovanja žit (priprava zemlje, gnojenje, varstvo pred boleznimi in škodljivci), pomen žit v kolobarju, ekonomiko pridelovanja, rezultate poskusov s hibridi koruze in hibride, primerne za škofjeloško območje. • CZ. Dogovor cerkljanskega shoda Razlaščenci pred parlamentom Cerklje - Razlaščenci, ki so se v četrtek zbrali na protestnem shodu v Cerkljah, so sklenili, da bodo nadaljevali z različnimi oblikami pritiska, sicer bo denacionalizacija "padla" ali bo ob sedanji hitrosti denacionalizacijskih postopkov dejansko potekala dvajset let, kot je napovedal predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec dr. Franc Zagožen. Na zboru so sklenili, da bodo pripravili sho"d tudi pred stavbo slovenskega parlamenta v Ljubljani. Zahtevajo tudi, da upravni organi v enem letu obravnavajo vse denacionalizacijske vloge in da v dveh letih izdajo odločbe. • CZ. Prireja mleka v lanskem letu Ekonomičnost se je izboljšala V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, ki upošteva povprečno mlečnost 3.800 litrov na kravo in produktivnost, kakršno je moč doseči pri reji 10 do 12 krav, ugotovili, da se je ekonomičnost prireje mleka v lanskem letu v primerjavi z letom prej nekoliko izboljšala. Ekonomičnost je tudi vplivala na to, da je bil odkup mleka lani v večini mlekarn v Sloveniji večji kot predlani. Gorenjske mlekarne (Kranj, Škofja Loka in Srednja vas v Bohinju) so ga lani odkupile 39,2 milijona litrov ali 2,2 milijona litrov (šest odstotkov) več kot predlani. Kot so ugotovili na inštitutu, so stroški prireje litra mleka, ocenjeni na osnovi modela, od lanskega januarja do decembra porasli s 43,03 na 46,13 tolarja. Povprečni stroški so znašali 45,04 tolarja in so bili za dobrih devet odstotkov večji kot pred enim letom, medtem ko so drobnoprodajne cene v tem času porasle za več kot 18 odstotkov. Povprečna lanska izhodiščna cena mleka s 3,6 odstotka tolšče je bila 32,17 tolarja in se je v enem letu, od predlanskega do lanskega decembra, povečala s 30,10 na 34,45 tolarja oz. za 14,5 odstotka. Ker je lani odkupljeno mleko vsebovalo povprečno 3,85 odstotka maščobe in 3,21 odstotka beljakovin, kar 44 odstotkov pa ga je bilo v ekstra razredu higienske kakovosti, podatki o povprečni izhodiščni ceni povedo bolj malo. Na inštitutu so izračunali še povprečno odkupno ceno za ekstra kakovostno mleko, ki je v litru vsebovalo 3,87 odstotka tolšče in 3,2 odstotka beljkakovin in je bilo poleg 3-odstotnega dodatka za delež beljakovin in 10-odstotnega dodatka za higiensko kakovost upravičeno še do 1,04 tolarja državnega nadomestila. Ko so to povprečno ceno (39,80 tolarja za liter) primerjali z ocenjenimi stroški, so ugotovili, da je lani pokrivala mesečno od 84,9 do 93,2 odstotka stroškov oz. povprečno 88,4 odstotka, medtem ko je predlani pokrivala povprečno le 78 odstotkov stroškov prireje. • CZ. Vili Legat z Retenj goji japonske prepelice Potomke Titovih prepelic Prepeličja jajca niso čudežno zdravilo, temveč naravna dietetska hrana, ki organizmu pomaga uravnavati presnovo. Retnje pri Tržiču - Ko je Vili Legat z Retenj pred devetimi leti v reviji o živalih Zoo bral, da imajo prepeličja jajca zdravilne učinke in da med drugim ugodno vplivajo tudi na dihala, je najprej Eomislil na svojega vnuka, i je tedaj imel probleme z astmo. Skrb za vnuka je tudi botrovala njegovi odločitvi o nakupu prepelic. Prvih dvajset (petnajst "žensk" in pet "moških") je dobil pri Beograjčanu, ki je po Titovi smrti odkupil predsednikovo jato na Brionih in je potlej z rejo nadaljeval v Beogradu. Vse, kar se je potlej dogajalo pri Legatovih, je nekako potekalo po "logiki stvari". Vili je prepelicam uredil prijetno bivališče v hiški na vrtu in v kleti hiše po strokovnih navodilih izdelal inkubator, v katerem se lahko naenkrat iz okoli 350 oplojenih jajc zvali 180 do 190 mladičev. Jato je potlej povečeval in šteje zdaj že okoli 700 prepelic in "prepeličarjev". Da je jajce oplojeno vsaj z 90-odstotno gotovostjo, mora biti v kletkah takšno razmerje en "petelinček" na dve prepelici. Tudi potlej, pod inkubatorjem, kjer je stalna temperatura 38 stopinj Celzija, je precejšen izpad, saj se le iz 65 do 70 odstotkov jajc izvalijo tudi mladiči. Prepelice so občutljive na temperaturo in zahtevajo toploto, ki tudi v najhujši zimi ne sme pasti pod 16 ali 17 stopinj in se v največji poletni vročini povzpeti čez 25 stopinj. Niti malo z ribjo moko Prepelica začne nesti jajca pri dveh mesecih starosti in jih potlej nese do enajstega ali dvanajstega meseca. V treh dneh znese povprečno dve jajci. Povpraševanje po jajcih je kar precejšnje, razen v dveh poletnih mesecih. Legatovi jih nekaj porabijo doma, ostale pa prodajo. Največ jih pokupijo blejski hoteli, gostišče Okarina, podjetniki, ki iz prepeličjih jajc izdelujejo liker ali jih vlagajo v kis, in ljudje, ki so že spoznali ali so šele slišali za zdravilne učinke prepeličjih jajc. S prepeličjim mesom (deset ali enajst prepelic da kilogram mesa) oskrbujejo penzion Zaplata v Tupaličah, kjer na divja-činski plošči med drugim ponujajo pečeno prepe-ličko, občasno tudi Brdo pri Kranju. Reja je nadzorovana, kot zahtevajo predpisi. Jajca in meso vsak tri mesece pregledajo na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju. "Ne želim, da bi se kaj pripetilo domačim, mojim vnukom, ki radi jedo prepeličja jajca, ne komu drugemu," pravi Vili Na Gorenjskem malo "prepeličarjev" Vili pravi, da na Gorenjskem ni veliko gojiteljev japonskih prepelic. Ve le še za rejca v Kovorju, v Kropi in v Domžalah in za Biotehniško fakulteto, ki se z rejo ukvarja v svojem oddelku v Grobljah pri Domžalah, Jajce - desetina prepelice! Prepeličje jajce tehta okoli deset gramov in predstavlja približno desetino telesne teže prepelice. Ima zelo trdo lupino in čvrsto opno. Vsebuje povprečno 75 odstotkov vode, 13 odstotkov beljakovin, dobrih 11 odstotkov maščob, nekaj več kot odstotek rudnin, celo kopico vitaminov (A, BI, B2, B6...) ter pomembne encime. in poudarja, da prepelic niti malo ne krmi z ribjo moko, ki sicer pospešuje nesnost, vendar je zelo občutljiva in je pred približno petimi leti že povzročila na Primorskem okužbo jajc in ljudi (salmonela). Živalce krmi s krmilom NSK, temu pa dodaja še sojo in sončnico. Če ti je na tem svetu hudo... Zdravilne učinke prepeličjih jajc so poznali že pred tristo leti. V novejšem času njihovo zdravilnost proučujejo predvsem japonski in ruski zdravniki, ki so med drugim ugotovili, da so prepeličja jajca in meso zelo koristna in zdrava hrana za otroke in bolnike, ki imajo povišan krvni pritisk, slabokrvnost, migreno, bronhitis, astmo, sladkorno bolezen, arteriosklerozo, zvišan holesterol, rano na želodcu... Zelo ugodno vplivajo na pomlajevanje organizma in krepitev spomina, priporočajo jih tudi rekonvalescentom. V prepeličjem jajcu so biološko aktivne snovi oz. biostimulatorji, tudi do petkrat večje količine vitaminov kot v kokošjem jajcu, rudnine ter esencialne aminokisline, ki jih je prav tako več kot 1 kurjem jajcu. Strokovnjaki navajajo, da ponavadi za eno "zdravilno kuro" zadošča 120 do 200 jajc. Prvi teden priporočajo po tri jajca na dan, drugi in tretji teden po šest. Pretiravanje lahko škoduje. O zdravilnosti prepeličjega mesa prepričuje tudi japonski pregovor, ki pravi nekako takole: če tj je na tem svetu hudo, g bodo na drugem kuhal' juhice iz prepeličjega mesa-• C. Zaplotnik Izšla je knjiga o povojnih nacionalizacijah v Sloveniji Prvi poskus zgodovinskega obravnavanja Dolenjska založba je pred nedavnim v Seidlovi zbirki izdala knjigo Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945 -1963 avtorja dr. Jožeta Pr in čiča, zgodovinarja in znanstvenega sodelavca na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Kot ugotavlja recenzent prof. dr. Dušan Nečak, sodijo nacionalizacije med najpomembnejše probleme povojnega jugoslovansko- slovenskega razvoja, saj so bile temelj povojne državne ureditve. Šele s poznavanjem tega zgodovinskega dogajanja, ki je v knjigi opisano po zakonitostih zgodovinske stroke, je po Nečakovem mnenju mogoče v celoti razumeti ves drugi razvoj. Knjiga je dragocena tudi zato, ker vsebuje seznam nacionaliziranih podjetij v Sloveniji in še toliko drugih podatkov, kot jih ni v nobenem nobenem podobnem strokovnem delu. Škoda je le, pravi Nečak, da avtorju ni uspelo natančneje prikazati materialne vrednosti nacionaliziranega premoženja. Dr. Prinčič ugotavlja, da vladajoča Partija vse do razpada druge jugoslovanske države ni podpirala raziskovanja povojnih nacionalizacij, med drugim tudi zato ne, ker nacionalizacijski postopek ni bil izpeljan do konca in ker lastniki podržavljenega premoženja niso dobili z zakonom zagotovljene odškodnine. Raziskovanje povojnih nacionalizacij so spodbudile šele politične spremembe in zahteve nekdanjih lastnikov za vrnitev odvzetega premoženja. Knjiga Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije (1945 - 1963), ki je prvi poskus zgodovinskega obravnavanja povojnih nacionalizacij v Sloveniji, predstavlja glavne značilnosti navidezne nacionalizacije med obema svetovnima vojnama, lastninske spremembe v času okupacije, komunistično taktiko postopne "dušitve" in likvidacije zasebnega sektorja zrn Pol tur 22 ob koncu druge svetovne vojne, eno'^ polletno obdobje po koncu vojne, katerem je zasebna lastnina prehajal3 državno kot kazen za protirevolucion^ na in protinarodna dejanja, prvo, dri^ in tretjo nacionalizacijo, pozitivne negativne posledice povojnih nacio^ zacij in seznam nacionaliziranih gosr Ui darskih podjetij. • CZ. Od 1. februarja dalje Nova uredba o veterinarskih pristojbinah Ljubljana - V začetku februarja je začela veljati nova vladna uredba o pristojbinah na področju veterinarstva. Kot določa uredba, je pristojbino treba plačevati za zdravstvena spriče prašiče 163 tolarjev, perutnino eP tolar, enodnevne piščance 0,08 tolafj ja, čebelje panje in Čebelje matice 20* tolarje, pse in mačke 410 tolarj^ kunce, zajce ter malo in per*1*,^ divjad 8,20 tolarja. Za izdajo potrdi«1 o registraciji in cepljenju psa oz t* vala za živali, za potrdila o registraciji podaljšanje veljavnosti potrdila J. in cepljenju psov, za veterinarsko pristojbina 1.400 tolarjev. Za obvezA sanitarne preglede in dovoljenja, za veterinarsko sanitarni pregled Pr nalrlaHaniii rtrtSililr bivali Iri e*» ndt)'* on dovoljenje prf prometu z mlekom in nakladanju pošiljk živali, ki se odpr£ mlečnimi izdelki, ki so namenjeni javni porabi, za kritje stroškov veterinarsko higienske službe in za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk v prometu prek državne meje. Pristojbina za zdravstveno spričevalo goved in konjev je 684 tolarjev, za žrebeta in teleta (do 200 kilogramov) 232 tolarjev, za prašiče, težke do 50 kilogramov, ovce in koze 70 tolarjev, za vijo s prevoznimi sredstvi zunaj močja upravne enote, je pristojbina 2 vsako pošiljko 1.100 tolarjev, poW tega pa še za vsako govedo in kon) 160 tolarjev, za tele do 200 kilogram^ 100 tolarjev, za tele do 100 kilogram^ 80 tolarjev, za prašiče nad 50 k" -gramov 60 tolarjev, za prašiče do /> kilogramov 40 tolarjev, za perutni'1 0,60 tolarja - in tako dalje. • C.Z- 1995 SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezemvni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d,.. podjatjo za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svatova nje in trgovino Hafnerjevo naselje 121. škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 Od četrtka imajo državni hokejski prvaki novega trenerja K RUSKI TEHNIKI KANADSKI NAVDIH Konec tedna sta bila v državnem hokejskem prvenstvu odigrana dva kroga - Presenečenj ni bilo, največ pozornosti pa je bilo namenjene igri državnih prvakov, ki jih je budno spremljal uov trener, 55-letni Kanadčan Paul Arsenault .zenice, Bled, Kranj, 7. februarja - Petkov krog drugega dela ^tošnjega državnega hokejskega prvenstva je bilo le nekakšno "Bivanje za nedeljske derbije. Prav tako pa je bila tekma med ^roniks Jesenicami in Triglavom ogrevanje novega trenerja javnih prvakov Paula Arsenaulta, ki je v četrtek iz Kanade a<>potoval v Podmežaklo. Kot je bilo pričakovati, je llo v petek še najbolj zanimi-0 na Jesenicah, kjer so Acro-JjUsi gostili vse boljše lr>glavane. Domači igralci, ki 0 se hoteli dokazati pred očmi ^ovcga trenerja (ta je sedel še j*a tribuni), so sicer povedli Prek Saša Pretnarja, vendar Pa so Kranjčani izenačili z Solom Kumra in v začetku ^rugega dela srečanja celo po-£edl> z 1:2. Z goli Kadikova, An- ^°Pitarja, Beljajevskega in dreJa Razingerja so Jeseničani nato zanesljivo vodili, končni rezultat 5:3 (1:1, 4:2, 0:0) pa je Pet minut pred koncem drugega dela srečanja postavil Švarka. Manj zanimivi sta bili petkovi tekmi v Ljubljani in Celju. ^lirnpija Hertz je s kar 16:2 IfO. 6:0, 5:2) premagala Mar-jj°r, Inntal Celje (ki po sporih v Klubu spet nosi ime Inntal) pa (4 IT 4magal Slavii° Jato z 1 Tudi v soboto je bilo najbolj zanimivo srečanje na Gorenjskem. Na Bledu sta se namreč Pomerili ekipi domače Sportine in Acroniksa Jesenic. Pod vodstvom novega trenerja so tokrat zasluženo slavili Jeseničani z visoko razliko kar 1: 9 (0:2, 1:6, 0:1). Za osem golov razlike so v domači dvorani zmagali tudi Triglavani, ki so bili boljši od Slavije Jate. Rezultat je bil 8:0 (1:0, 1:0, 6:0). Ekipa Olimpije Hertza, ki je gostovala v Celju, je premagala Inntal z rezultatom 1:7 (1:2, 0:2, 0:3). V skupini A še vedno vodi Olimpija Hertz s 25 točkami, druga je ekipa Acroniksa Jesenic z 18 točkami, Inntal Celje je tretji s 14 točkami, Sportina pa četrta zli točkami. V B skupini vodi Triglav s 13 točkami, Maribor ima 6 točk, Slavija Jata pa še nobene. Že danes pa je na sporedu 28. krog. Ekipa Acroniksa Jesenic doma ob 18. uri gosti Inntal Celje, Sportina pa odhaja na gostovanje v Ljubljano k Olim-piji Hertz. Triglav je prost, Slavija Jata pa gosti Mariborčane. • V.Stanovnik, foto: LJeras Paul Arsenault, novi trener Acroniksa Jesenic ŽELIM, DA OSVOJIMO PRVENSTVO Potem ko je kanadski hokejski trener Paul Arsenault v četrtek pripotoval na Jesenice, si je v petek že ogledal prvi trening ekipe državnih prvakov, na večerni tekmi s Triglavom pa je z beležnico in svičnikom v roki zapisoval prve vtise o igri svojih novih varovancev. Po tekmi smo ga prosili za kratek pogovor. V Sloveniji niste prvič, prvič pa ste si ogledali svoje novo moštvo. Kakšen vtis so naredili na vas? "Pazljivo sem si ogledal igro ekipe, ki jo bom odslej vodil. Mislim, da danes niso pokazali vsega, kar znajo in da niso igrali s polno močjo. Morda je bil temu vzrok nasprotnik in bi drugače igrali pomembnejše srečanje, vseekakor pa mislim, da bo treba igrati bolj intenzivno. Predvsem je bilo tokrat vrsto neizkoriščenih priložnosti pred golom, preveč je bilo nekoristnih podaj in premalo strelov na gol." Kdaj začenjate trenirati z ekipo? "Fante sem videl že na današnjem treningu, z njimi pa začenjam delati jutri. Ekipo bom predvidoma prvič vodil na nedeljski tekmi." Kako se počutite na Jesenicah? "Zelo sem užival in vznemirjen sem bil pred prihodom. Poskušal bom ekipi pomagati, da doseže pomembne zmage, in da osvoji državno prvenstvo." Ste slišali za ekipo Olimpije Hertz, za najtrše nasprotnike Jeseničanov? "Ne, ekipe ne poznam, vendar se veselim, da jih bom lahko kmalu videl igrati." ^JNale slovenskega mladinskega rokometnega prvenstva SEŠIR JE USPEL PO 16 LETIH orgJJa .Loka ■ §kofja Loka je minulo soboto po 14 letih spet tok Z,ra'a ^nam' furnir mladinskega državnega prvenstva v eltj°n,?tu' Poleg domačega Šeširja so se v finale uvrstile še tri Q0*£' .s° si to pravico priigrale na predhodnih tekmovanjih: ^JubLJC 11 Vc,enJa> Ce,Je Pivovarna Laško iz Celja in Slovan iz f. Celjani in domačini so na '»nalni turnir prinesli že po eno lmago, ki so jo osvojili v Polfinalu. V uvodnem srečanju tvjrnirja so nato mladi Ločani ^Peli premagati Gorenje z Z2'H in si s tem že lepo odprli yrata v vrh slovenskega mla finskega rokometa. Za maniši Dr«-- - cani« eme ie v drugem sre-raS P°skrbcl Slovan, ki je imc, nekaj uvodnih minut Celi Ves čas prednost proti clJanom, ki so bili tudi branil- jše ci naslova. Ljubljančani so ob koncu zmagali 24:20. Vse možnosti za kaj več pa so Slova-novci zapravili v predzadnji tekmi turnirja, ko so z Gorenjem igrali "le" neodločeno. Zadnja tekma med Šcširjem in Celjem Pivovarno Laško je nato odločala o vsem. Domačim je za zmago zadostoval že neodločen izid, gostje pa so morali zmagati. S tem finalnim obračunom pa se je ponovila tudi zgodovina, saj sta se ravno PREDDVORSKI NIZ ZMAG PREKINJEN Štifj *e.ns.tvo se. nadaljuje tudi v drugi moški rokometni ligi. poka^,8*1 *croK Je bil v znamenju derbije v. Že sobotne tekme pa so ekip aIe'dase obe*a zanimivo nadaljevanje in velika izenačenost igrici0' Akripol je izgubil v Sežani, Grosuplje so na domačem najia» lz8ubile s sosedi iz Škofljice. Od favoritov je tokrat imel desnic6 ■ ° ^e'mar> ki je brez problemov slavil v Kamniku. srecana Je tokrat poskrbela za delo tekmovalni komisiji, saj KranjJa v dv°rani na Planini ni bilo, čeprav so Goričani prišli v ozjroZaPletlo pa se je pri začetku tekme in pošiljanju telegrama, NaihV eščamu nasprotnika ^meJil J pomembno srečanje te; S Pre M, so pred derbijem zmagali kar šestkrat osvojji-' domači, ki so jim moralo dvignili mladinci, ki so NajzjLi1 naslov prvaka. Na koncu je zmaga ostala doma. 39 mj'eJši za visoko zmago Ločanov je trener eostov, ki je v povc^giUlLZamenJal dobrega vratarja Martinčiča. Šešir je potem Pomagala kasnejša vrnitev Martinčiča v vrata ni več *kxr°ga: aešir Pomagaj - UQ1 Kasnejsa vrnitev Martinčiča v vrata ni vec U. r° Je °>la pač sobota loških rokometašev. Se rezultati AKr,Pol ^rnomel TAB Inženiring 28:21, Besnica : Nova Gorica -GPG Grosuplje : Škofljica 19:20, Mitel Sežana : trebnje 23:18, Kamnik Žurbi Team : Delmar 15:31, Tab In* :.Pru,e 20:19. Vodi še naprej Akripel. Šešir je četrti, Še bor"'""8 peti* Besn'ca osma. Trebanic Zamm'vo bo to soboto. Ločani potujejo k vodilnim ^eddvorT* V l7oli DO primorski obračun Delmara in Sežancev. Pomcmh 1 bodo gostili Škofjljico, Besnica pa naj bi osvojila '»one točke na Prulah. • Martin Dolanc Med turnirjem je generalni sekretar RZS g. Polde Kalin podaril darila podjetja AFP iz Dobove štirim mladim škofjeloškim rokometašem. Gre za znamenite škofjeloške četverčke, ki so ze toliko zrasli, da ie spoznavajo prve skrivnosti rokometne igre. Nina, Rok, Tadej, in Jan Logar so bili daril seveda veseli in obljubili, da bodo vztrajali na rokometni poti. 1976 je drugi naslov državnih prvakov v zgodovini kluba. Končni vrstni red: 1. Šcšir Škofja Loka 5, 2. Slovan Ljubljana 3, 3. Celje Pivovarna Laško 3, 4. Gorenje Velenje 1. Novi državni prvak, Šešir, je na prvenstvu nastopil z naslednjimi igralci: Matej Rupar, Peter Okorn, Matej Galof, Boštjan Frelih, Bojan Dolinar, Bojan Jakac, Dejan Mirčevski, Damjan Durič, željko Jozič, Miha Keše, Janez Erznožnik in Jernej Cankar. Ob koncu turnirja je priznanja ekipam in pokale za osvojena mesta podelil Dušan Veber s strani RZS, priznanja najboljši trojici pa predsednik predsedstva Šeširja Miro Duič. Največ golov je dosegel Luka Jerkovič (Slovan) 25, po sodbi trenerjev je bil najboljši vratar Uroš Božič (Celje Pivovarna Laško), najboljši igralec pa Miha Keše (Šešir). • Dare Rupar Tudi tekači so počastili kulturni praznik DVE URI OD KRANJA DO VRBE Kranj, Vrba na Gorenjskem. 4. februarja - Minulo soboto sta turistični društvi Kranj in Žirovnica pripravili tradicionalni, tokrat že dvanajsti po vrsti, tek od Kranja do Vrbe. Teka, ki je bil tudi tokrat posvečen spominu na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna se je letos udeležilo deset naših maratoncev. Že nekaj minut pred desto uro dopoldne so "pot pod noge" vzeli pred Prešernovo hišo v Kranju, vodila pa jih je po Gorenjski do Prešernove rojstne vasice v Vrbi, kamor so prispeli nekaj minut po dvanajsti uri. Tam jih je pozdravilo precej domačinov in prijateljev, šolarji pa so pripravili tudi kulturni progam. "Med potjo smo imeli res "fenomenalno" vreme, ves čas je bilo dobro vzdušje. Teklo nas je deset, tako rekoč "stara" ekipa, saj smo se večina udeležili že vsaj destih ali enajstih tekov od Kranja do Vrbe. Ta tek nam vsem skupaj vsako leto pomeni več, saj se na njem dobimo Kranjčani, ki smo včasih skupaj trenirali, potem pa smo se nekako porazgubili vsak po svoje. Prešernov tek pa je postal za nas nekakšno letno srečanje, " je na cilju v Vrbi povedal Dušan Mravlje. Poleg našega najbolj poznanega maratonca so se v sooboto potili še: Pavel Močnik, Dušan Hribernik, Franc Kavčič, Janez U mek, Marjan Petek, Štefan Bukovec, Marjan Berčič, Vinko Fortuna in Goran Križnar. "Tako kot jaz, so tudi ostali, ki so tekli, še vedno v dobri kondiciji. Vsako leto smo bolj vzdržljivi in mislim, da še kar nekaj časa ne bo težav, da ne bi zmogli dveurnega teka, " je še dodal Dušan Mravlje. • V.Stanovnik, slika: G.Šinik ^fflTRT GORENJCI V PARIZU Pariz, 5. februarja - Konec tedna je bilo v Parizu tekmovanje za svetovni zimski pokal v plavanju. Na njem so uspešno nastopili trije Gorenjci, Nataša in Alenka Kejžar ter Marko Milcnkovič, vsi člani PK Radovljica - Park hoteli Bled ter Metka Šparovec iz mariborskega Branika. Naši predstavniki so nastopili v izredno močni konkurenci 270 plavalcev iz 37 držav, kljub temu pa so dosegli nekaj odličnih uvrstitev in izboljšali nekaj državnih in osebnih rekordov. Alenka Kejžar je dvakrat plavala v A finalu. Na 200 m hrbtno je osvojila 6. mesto, na 200 metrov prsno pa je bila 5. Odličen je bil tudi Kranjčan Marko Milenkovič, ki je postavil dva nova državna rekorda, na 400 metrov in na 200 metrov mešano. Tudi Nataša Kejžar in Metka Šparovec sta dosegli nekaj dobrih osebnih rezultatov in uvrstitev med dvajseterico najboljših plavalcev sveta. • V.S. MRSKI SKOKI JEKOVEC IN PETEK ODLIČNA Kranj, 5. februarja - Konec tedna je bilo v Falunu tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih. Namesto tekme na srednji in veliki skaklnici sta bili obe na srednji (zaradi težav z vetrom), na njej pa so ponovno zablesteli naši skakalci. V soboto jc bil odličen peti Dejan Jckovec, v nedeljo pa je z odličnim drugim skokom na šesto mesto pristal Franci Petek. Zmagovalec sobotne tekme je bil Italijan Roberto Cecon, v nedeljo pa je bil najboljši Espen Bredesen, ki je slavil prvič v tej zimi. • V.S. NASLOV PRIMOŽU DELAVCU Ravne na Koroškem, 5. februarja - SSK Velenje je organiziralo državno prvenstvo za dečke do 15 let in prvenstvo v klasični kombinaciji. Kar 74 tekmovalcev sc je pomerilo na 60-metrski skakalnici. V težavnih razmerah je z dvema najdaljšima skokoma zmagal član Triglav Telinga Primož Delavec. V tekih pa je slavil z odličnim tekom član Alpine iz Žirov Jure Kosmač. • Janez Bešter ANŽE BRANKO VIČ DRUGI Mostec, 4. februarja - SSK Ilirija Center je bila organizator letošnjega državnega prvenstva v smučarskih skokih za dečke do 11 let. Nastopilo je 55 skakalcev, ki so se pomerili na 25-metrski skakalnici. Pri dečkih do 11 let je postal državni prvak Velenjčan Marcel Klemenčič. drugi Anže Brankovič Triglav Teling in tretji Miha Sever Ilirija Center. Pri 10-lctnikih je postal prvak Jure Šinkovec Ilirija Center, 2. Gašper Mlinar in 3. Jure Kumer (oba Alpina Žiri). • Janez Bešter u MiJflNJE «W33MII[in TRIGLAV NEPREMAGLJIV Kranj, 4. februarja - Kegljavci kranjskega Triglava so tudi po 12. krogu 1. SKL še vedno nepremagani. Tokrat se igralci Fužinarja z Raven na Koroškem niso mogli resno upirati favoriziranim Gorenjcem, ki letošnjo sezono igrajo pod pokroviteljstvom uspešnega podjetja ISKRA EMECO iz Kranja. Rezultat 8:0 (5380:5125) pove vse. Posamezni dvoboji pa so potekali takole: Urbane : Vovk 1:0 (926:874), Oman V. : Podojstršek 1:0 (881:863), Oman M. : Lasnik 1:0 (898:859), Štrukelj : Belaj 1:0 (877:859), Beber : Mlakar 1:0 (877:845), Juvančič : Strašek 1:0 (921:825). Prihodnjo soboto, 11. februarja, in nedeljo, 12. februarja, je na sporedu dvojni krog v 1. SKL. Tr igla vani v soboto ob 16. uri gostijo Žalec iz Žalca, v nedeljo pa jih ob 16. uri čaka težko gostovanje na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani pri ekipi Gradis-Norik. Ljubitelji kegljanja vabljeni. • Vane Oman KRANJČANKE NEODLOČENO Kranj - Kranjčanke so tokrat zaigrale slabo proti Eti iz Kamnika, žal to se je zgodilo na domačih stezah in so se morale skozi vso tekmo boriti za ugoden rezultat. Že po nastopu prvega para so gostje povedle z 0:2 in imele prednost 70-tin kegljev. Joži Jerala in Mojca Cof sta imeli izrazito slab dan. Potem sta stopili na stezi Ema Zaje in Silvana Belcijan. Na vso srečo sta zaigrali odlično osvojili točki in rezultat izenačili na 2:2 ter ustvarili prednost 24 kegljev. Po izenačenju pa prava drama, velik boj za vsako točko in vsak kegelj v obeh ekipah. Silva Fleischman je izgubila z Majdo Lužar v zadnjem nastopu za tri keglje, tako so Kranjčanke izgubile točke, vendar pa obdržale prednost v kegljih in sicer desetih in s tem uspele iztržiti neodločen rezultat 4:4 ali kegljih Triglav: Eta Kamnik 2414:2404. Rezultati: Cof-Flerin 0:1 367:410, 0:2 Joži Jerala - Pirman 395:422, 1:2 Zaje - Hren 428:391, 2:2 Belcijan - Šuštar 434:377, 2:3 Fleischman - Lužar 392:395, Mojca Jerala-Starovasnik 2:4 398:409. • Jože Marinček V DERBIJU ZMAGAL KAMNIK Kamnik, 4. februarja - V 12. krogu medregijske lige sta se v Kamniku pomerili moštvi z vrha razpredelnice Kamnik in Log Steinel. Rezultat - Kamnik: Log Steinel 6:2 (5088:4893). Jeseničani so na domačih stezah premagali vse boljše igralce Mehano Izola z rezultatom 6:2 (5051:4978). Na vrhu lestvice je Kamnik z 19 točkami pred Jesenicami in Log Steinelom s 17 točkami, Gorico s 13 točkami itd. Prihodnji konec tedna ie v vseh treh kegljaških ligah na sporedu dvojni krog. V soboto ob 16. uri igrajo Jeseničani na domačem kegljišču odločilno tekmo za prvaka lige z ekipo Kamnika, v nedeljo gostujejo v Ribnici. Igralci Log Steinela igrajo v soboto, 11. t. m., v Ljubljani proti moštvu Grosuplja, v nedeljo ob 9. uri pa na domačem kegljišču proti ekipi Gradiš Norik iz Ljubljane. • M. Šilar 2. SLOVENSKA LIGA ■ MOŠKI Medvode, 4. februarja - V 12. krogu 2. Slovenske lige so kegljavci Ljubelja gostovali pri Hidru v Medvodah in po pričakovanju visoko izgubili 8 : 0 (5341 : 5104) z vodilno ekipo 2. lige. Najboljši pri Ljubelju so bili Čerin z 877, Nunar z 859 in Praprotnik z 851 podrtimi keglji. • Jure Mejač BOJAN ČESEN PROTI OSMERICI Kranj, 7. februarja - Na jutrišnji praznični dan, 8. februarja, bo na kranjskem keglišču že tretji kegljaški maraton, ko se bo eden najboljših kranjskih kegljavcev Bojan Česen pomeril z ekipo kcgljaškega kluba Triglav v tako imenovanem maratonu "Cekinček". Maraton se bo začel ob 13. uri, predvidoma pa bo trajal okoli 6 ur. Bojan bo sam tekmoval proti ekipi štirih kegljavk in kegljavcev. Rezultat iz prejšnjih dveh maratonov je neodločen, saj je prvič zmagal Bojan, drugič pa ekipa. Zato bo letos spopad še bolj zanimiv. V času tekmovanja so kranjski kegljavci pripravili tudi srečelov. • V.S. W0TERPOLO POKAL OSVOJILI DEČKI DO 13 LET Koper, 5. februarja - Zimski bazen hotela Triglav v Žusterni je bil prizorišče bojev za Pokal Slovenije za dečke do 13. let, na katerem so nastopile ekipe Triglav L, Triglav II., Kamnik, Ljubljana in domacin-organizator Micom Koper. Po pričakovanju so največ pokazali varovanci trenerja Igorja Štirna Triglav L, za las ?a je drugo mesto ušlo iz rok drugi ekipi Triglava, ki jo vodi Tadej eranovič, saj so po vodstvu 2:0 proti Micom Kopru na koncu zmagali sledmi s 4:2 in osvojili drugo mesto. V zmagovalni ekipi so imeli tudi najboljšega igralca Jureta Nastrana, ki je bil s 24 zadetki tudi najboljši strelec turnirja. Lovorika za najboljšega vratarja je pripadla domačemu vratarju Aci Antiču. Rezultati: Triglav I. : Ljubljana 23:0, Micom Koper : Kamnik 15:2, Triglav I. : Kamnik 20:3, Micom Koper : Ljubljana 12:3, Triglav II. : Kamnik 7:5, Triglav I. : Triglav II 11:2, Triglav II : Ljubljana 16:3, Triglav I. : Micom Kooer 9:2, Kamnik : Ljubljana 13:3, Micom Koper : Triglav II 4:2; Vrstni red: 1. Triglav 8, 2. Micom Koper 6, 3. Triglav II 4, 4. Kamnik 2, 5. Ljubljana 0. TRIGLAV BREZ KONKURENCE Maribor, 5. februarja - V Mariboru je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje za Pokal Slovenije za dečke do 19 let, kjer so v konkurenci petih ekip slavili vaterpolisti Triglava, ki so vse nasprotnike visoko premagali in naredili gol razliko 99:16. Rezultati: Triglav : Kranj 90 21:5 (4:1,1:4, 9:0, 7:0), P. L. Maribor : Micom Koper 6:12 (0:5, 0:4, 3:0, 3:3), Micom Koper : Kranj 90 8:7 (2:0, 2:5, 3:2, 1:0), Neptun : P. L. Maribor 13:28 (0:9, 7:7, 2:7, 4:5), Triglav : Micom Koper 26:7 (7:2, 7:2, 6:1, 6:2), Kranj 90 : Neptun 34:3 (13:1, 6:1, 6:1, 9:0), Neptun : Triglav 1:34 (0:11, 0:7,1:7, 0:9), P. L. Maribor : Kranj 90 7:14 (3:4, 1:2, 1:5, 2:3), Micom Koper : Neptun 37:1 (11.0, 7:0, 8:1, 11:0), Triglav: P. L. Maribor 18:3 (8:1, 3:1, 3:1, 4:0). Vrstni red: 1. Triglav 8 (+83), 2. Micom Koper 6 (+24), 3. Kranj 90 4 (+21), 4. Probanka Leasing Maribor 2 (-13), 5. Neptun 0 (-115). * Jože Marinček tfRKfl VUKIC ODLOČIL SREČANJE TRIGLAV : SATEX MARIBOR 87 : 84 (41:44) Kranj - športna dvorana na Planini, gledalcev 800, sodnika: Sabljič Ljubljana in Dovč Domžale. Tehnični komisar KZS: Simon Oblak Ljubljana. Triglav: Lojk 2 2:2, Pompe, Troppan, Eržen 3 1:2, Prevodnik 3, Džino 30 8:10, Damjanovič, Jeras 4 2:2, Šubic 26 7:8, Hafnar 2, Drobnjak, Vukić 17 2:2. Odlični Tovornik je že na začetku srečanja dosegel 11 točk. Bil je praktično neustavljiv. Takoj je ukrepal domači trener Martin Gorenec, iz igre je potegnil Šubica na parket pa poslal mladega Drobnjaka in slika na igrišču se je spremenila v korist domačih, ki so bili do polčasa enakovredni odličnim Mariborčanom. Le-ti so si do polčasa s tremi prostimi meti Tovornika priigrali prednost treh točk. Razburljiv je bil tudi drugi polčas, saj si nobeno moštvo ni ustvarilo vidnejše prednosti, največja je bila 5 do 6 točk. Najbolj napeto je bilo v zadnji minuti srečanja pri rezultatu 83:84 za goste. Po uspešnem prostem metu od dveh je odlični kranjski center Džino rezultat izenačil. Dve sekundi do konca so Triglavani dobili žogo. Podano žogo iz outa je dobil Vukić, ki je s trojko odločil srečanje in Triglavu prinesel zmago in veliko veselje kranjskim navijačem. * J. Marinček LOČANI NISO RAZOČARALI Loka Kava : Iskra Litna (81:92) 37:53 Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 200, sodnika. Turk (Ljubljana) in Kolar (Kranj) Loka Kava: Dumenčič 4, Hartman 13 (1:3), Mitič 36 (13:16), Dolenc 4, Vuksanič 9 (5:8), Kalinger 15 (3:4). Kljub porazu proti eni izmed boljših ekip te konkurence domači vsekakor zaslužijo vso pohvalo za prikazano. Le zadnjih osem minut prvega polčasa je popolnoma pripadlo gostom, ki so bili po košarkarskih imenih nesporni favoriti v tem srečanju. Še v 39. minuti je bil zaostanek domačih le 79:80, toda do konca so nato Ločani dosegli le še dve točki, gostje pa iz nekaj podarjenih osebnih napak potrdili zmago s prostimi meti. V naslednjem krogu igrajo Ločani v Slovenskih Konjicah s Cometom izredno pomembno srečanje, ki šteje že v drugi del prvenstva, ki se bo začel v začetku marca. • Dare Rupar ZMAGA CLIMA COMMERCE BLEDA Odbojkarice HIT Casinoja, ki so prejšnji teden presenetile drugouvrščeno Novo mesto, se tokrat niso mogle resneje upirati gostjam z Bleda, ki so v izvrstni formi in so tekmo gladko dobile. Odbojkarii Minolte Bled so na začetku sicer malce podcenjevali oslabljeno ekipo iz Brezovice, nato pa so se vendar zbrali in tekmo prepričljivo dobili. Odbojkarji FI Proma so se na gostovanju v M. Soboti dobro upirali vodilnemu Vigros Pomurju le v drugem nizu, pa vendar se domov vračajo brez osvojenega niza, brez njega pa so ostale tudi odbojkarice SOU Triglava, ki so se sicer kar dobro upirale Mislinji. Rezultati IA. DOL moški: Vigros Pomurje : FI Prom 3:0 (4, 14, 8), Ljutomer : Olimpija 2:3, Pionir : Kamnik 3:1. Vrstni red: Vigros Pomurje 30, Olimpija 02, Ljutomer 18, Pionir 16, Kamnik 12 in FI Prom 0 točk. Rezultati IA. DOL ženske: HIT Casino : Klima Commerce Bled 0:3 (-3, -6,13), TPV Novo mesto : Krim 3:1, LIK Tilia : Zg. Savinjska 0:3. Vrstni red: Klima Commerce Bled 30, TPV Novo mesto 22, Zg. Savinjska 18, Krim 14, HIT Casino 12 in LIK Tilia 0 točk. Rezultati 1B. DOL moški: Minolta Bled : Olimpija 2 Brezovica 3:1 (-12, 6, 11, 10), Topolšica : Granit Preskrba 3:0, Fužinar : SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Topolšica 24, Fužinar 22, Minolta BLed 20, Olimpija 2 Brezovica 16, Granit Preskrba 14, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL ženske: ŠOU Triglav : MIslinja 0:3 (-10, -13, -10), ŠOU - ŠD Tabor 2:3, Prevalje : Cimos 0:3. Vrstni red: Cimos 32, SOU 18, ŠD Tabor in Mislinja 16, Prevalje 8 in ŠOU Triglav 4 točke. V derbiju 2. DOL so bili gostje iz Selnice prepričljivo boljši od odbojkarjev Termo Lubnika, izgubila pa je tuid ženska ekipa FI Prom. Rezultati 2. DOL - moški: Termo Lubnik : B: I. K. Turbina 0:3 (-10, -8, -8), Mežica : Salonti II 0:3, Braslovče Maher : Črnuče 0:3, Claudia Shop Beltinci: Maribor Intes 3:1, Pionir 2 Žužemberk : Mislinja 2:3, Simonov zaliv Izila : PAN Kovinar 3:1. Vrstni red: Simonov zaliv Izola in B. I. K. Turbina 26, Črnuče 24, Termo Lubnik in PAN Kovinar 20, Salonit II16, Claudia Shop Beltinci 14, Pionir 2 Žužemberk 12, Maribor Intes in Mislinja 8, Braslovče Maher 6, Mežica 0 točk. Rezultati - ženske: Šentvid : FI Prom 3:0 (10,15,12), Sobota : Ruše 3:1, Mežica : Solkan 1:3, Rogoza : Črna 3:0, Kajuh Šoštanj : Žibrat Ljutomer 1:3, Ptuj : Paloma Branik Hobby 2:3. Vrstni red: Žibart Ljutomer 26, Sobota 24, Šentvid 22, Kajuh Šoštanj 20, Paloma Branik Hobby 18, Rogoza in FI Prom 14, Ptuj in Ruše 12, Solkan 8, Mežica 6, Črna 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod - moški: Triglav : Prvačina 0:3, Bled II : Kamnik II 3:1, Branik Sedex : Bohinj 1:3, Portorož : Bovec 3:0, Mokronog : FI Prom II 0:3, Plamen : PAN Kovinar II 3:2. Vrstni red: Portorož in Prvačina 28, Triglav 24, Kamnik II18, Bohinj in Plamen 14, Branik Sedex in FI Prom II12, Bled II10, Bovec 8, Mokronog in Pan Kovinar il 6 točk. Rezultati 3. DOL zahod - ženske: HIT Casino II: TPV Novo mesto II 3:0, Bled II: Bohinj 1:3, ŠD Tabor II : LIK Tilia II 3:0, Piran : Lango Šenčur 3:0, Šentvid II: Julči Vital II 0:3, Mehanizmi Kropa : Cimos II 0:3. Vrstni red: Piran in HIT Caisno II 26, Cimos II 24, Bled II 22, Bohinj 20, Lango Šenčur 18, Julči Vital II12, Mehanizmi Kropa 10, ŠD Tabor, TPV Novo mesto II in LIK Tilia II 6, Šentvid II 4 točke. • B. Maček NI TENIS«l«333XHTIt IZKUPIČEK MERKURJA ENAK JESENSKEMU Kranj, 4. februarja - Spomladanski del 2. DNTL za moške se je začel s 6. krogom, v katerem je ekipa NTK Merkur iz Kranja igrala doma z neposrednima tekmecema za drugo polovico lestvice, z NTK Istrabenz iz Semedele in NTK TKI Kemičar iz Hrastnika. V prvi tekmi je Merkur izgubil z Istrabenzom z najtesnejšim izidom 3:4. Domači ekipi sta priigrala točke: Dušan Jauh 2 in Robert JEraša 1. V drugi tekmi so domačini premagali TKI Kemičar z rezultatom 4:3, točke za Merkur so dosegli: Dušan Jauh 2, Robert Jeraša in Matej Ošlaj po 1. Prihodnjo soboto bo gorenjski derbi 2. lige v Križah med ekipama Križ in Merkurja, ki bo verjetno tako kot jesenski rezultat spet prinesel zmagovalca z najtesnejšim izidom. • F. Ošlar USPEH IGRALCEV KRIŽ V soboto, 4. februarja 1995, je v Križah potekal 1. krog državne namizno-teniške lige za moške v spomladanskem delu. NTK Križe je dopoldne gostil NTK TKI Kemičar iz Hrastnika in zmagal z rezultatom 5:2, v popoldanskem času pa je NTK Križe gostil NTK Semedela iz Kopra in prav tako zmagal z rezultatom 5:2. Za NTK Križe so igrali Aleš Smrekar, Matej Polanšek, Klemen Snedic in Matjaž Mali. Po teh rezultatih se vidi, da je NTK Križe zelo dobro pripravljen. V Novi Gorici pa je 4. in 5. februarja 1995 potekal finale ekipnega prvenstva Slovenije za mladinke. Tudi ekipa NTK Križe se je uvrstila v ta finale, kar je že tudi velik uspeh. V finalu je igralo osem ekip. NTK Križe je dosegel dobro sedmo mesto. Za ekipo so igrale Andreja Mežek, Mateja Muzik in Maja Rozman pod vodstvom trenerja Janeza Muzika. • Mitja Snedic OTiETiKfl mmmmmmiiLTO SKAKALKI Z OSEBNIM REKORDOM Kranj - V petek je bil v Celiu atletski miting, na katerem je, sodelovalo tudi pet atletinj in atletov kranjskega Triglava. Najbolj so se izkazale skakalke v daljino. Jana Zupančič je zmagala meo pionirkami z novim osebnim rekordom 5,15 metra, ki je za 1* centimetrov boljši od njenega doslej najboljšega rezultata. TuiJ' Čarman je bila med mlajšimi mladinkami druga s skokom 5,4' metra, kar je za tri centimetre bolje od njenega dosedanjeg3 osebnega rekorda, ki ga je pred kratkim dosegla na otvoritvenem mitingu v Ljubljani. Saša Eberl se je med starejšimi mladinkamis 5,11 metra uvrstila na drugo mesto, enako uvrstitev pa sta dosegj3 tudi mlajši mladinec Rožle Prezelj v skoku v višino (195) # pionirka Brigita Postolova v teku na 60 metrov z ovirami (9,8)- V soboto bo v Celju še državno prvenstvo za starejše mladin*e in mladince. • CZ. TT7~n SUŠNIK V VODSTVU Lesce, 3. februarja - Na članskem prvenstvu Gorenjske v šahu ]e bilo odigran 4. krog. Matej Sušnik je na prvi deski premag2' Janeza Kozamernika in ostal pol točke pred Francem Rodmanofi j ki je premagal Silva Uršiča. Slavko Mali in Aleš Drinovec sta A* drugi deski remizirala. Na delitev tretjega mesta se je z zmago n^ Francem Ravnikom povzpel tudi Uroš Kavčič. Podoben podvig1,1 uspel Žigi Žvanu, ki je i/gubil z lanom Pavlinom. Vrstni red na vrhu izgleda takole: 1. Matej Sušnik (4, TorflJ' Zupan Kranj), 2. Franc Rodman (3.5, Jesenice), 3.-8. AleS Drinovec (Tomo Zupan Kranj), Slavko Mali (Murka Lesce)-Ivan Pavlin (Jesenice), Janez Kozamernik (Murka Lesce), Ur<>5 Kavčič (Tomo Zupan Kranj) in Nada Marušič (Jesenice) po } točke. • A. Drinovec ŠAHOVSKA LIGA KRANJ Kranj, 2. februarja - Izidi 8. kroga: Vodovodni stolp - Aderg8* 3:1, Gumar - Naklo 0:2,5, Center - Primskovo 2:2, Žabnica I' Emeco 2:2, Žabnica II - Marička 1,5 : 2,5, Sava prosti. j4 Tri kroge pred koncem prvenstva v vodstvu Center s točkami in 21 zmag, 2. Primskovo 11 (20), 3. Emeco 11 (1°)'.; Žabnica I 11 (17,5), 5. Vodovodni stolp 10 (18,5), 6. Sava 8 7. Marička 7 (13), 8. Naklo 6 (12,5), 9. Žabnica II 2 (9), 10. Gum** 1 (2), 11. Adergas 0 (1,5). • Lado Grobolšek Mali nogomet MARMOR STRIPY ČETRTI NA DP Škofja Loka, 5. februarja - Prejšnjo soboto je bilo v Ljutomeru 4. državno prvenstvo v malem nogometu, ki se ga je udeležilo osem prvakov posameznih regij Slovenije. Gorenjsko je uspešno zastopala ekipa Marmor Stripv iz Škofje Loke. Na tekmovanju so Ločani najprej premagali ekipo ptujske Petovie s 4:0, nato ljubljansko Gamo MM s 7:3, z domačo ekipo Križevcev pa so igrali 3:3. Uvrstili so se v polfinale, kjer so morali priznati premoč mariborskim Talcem, kasnejšim zmagovalcem prvenstva. Kot so po vrnitvi domov povedali Ločani, jim je v tekmi za tretje mesto s svojimi odločitvami precej škodoval sodnik. Kljub temu pa so s četrtim mestom zadovoljni, saj to zanje pomeni lep uspeh. Za najboljšega vratarja državnega prvenstva je bil razglašen Sašo Pogačnik, Slavku Lebarju pa je le za las ušla lovorika za najboljšega igralca finalnega turnirja. • V.S. Mladi strelci tekmovali - Športno društvo Vodovodni stolp praznuje letos 20. obletnico delovanja. Letos bo izpeljalo vtc tekmovanj. Eno takšnih je bilo pretekli teden, ko so strelišču v vrtcu Janina tekmovali mladi strelci in strelk«; Nastopilo jih je skoraj 80, kar kate na veliko zanimam, mladih za ta šport. V društvu so zelo dejavni tudi Šah&}'. vaterpolisti in kegljavci, v športno dejavnost pa telijo vkljw1' čim več invalidov. • J.K., slika L. Jeras cr ;e je anja vico ir iz m z išan iga"' išan med nski Klar ivne :riže ;al z 4TK JTK ic in abro nale :riže lu je , Za man [C UREJA: Vilm« Stanovnik V soboto so snowboarderji "zavzeli" blejsko Stražo NAJPREDRZNEJSI, NAJSPRETNEJSI, NAJHITREJŠI, NAJBOLJ FREE... Ko ljubitelji snega in hitrosti ugotovijo, da je smučanje dolgočasno, se postavijo na snovvboard - Ko s»owbarderji ugotovijo, da je vijuganje po urejeni progi tako rekoč nezanimivo in "konzervativno" začno Prisegati na "freestvle" - Odidejo na Stražo, na tekmovanje v boardercrossu in na nočni air&style. ^'.ed, 4. februarja - Res je, da je bilo "junulo soboto na Bledu prvo snovvboar-i^ko tekmovanje pri nas, kije potekalo v ,a*° imenovanem boardcrossu. Res je, da ?e 8» je udeležilo le 13 tekmovalcev, res pa Je tudi, da so številni "firbci" sklenili, da Prihodnjič ne bodo manjkali. Ker je bilo tako zanimivo, napeto in sploh nekaj Posebnega. Prvo sobotno tekmovanje, tako imeno-v?ni boardercross (slovenskega prevoda še jj'rnamo, lahko pa si ga svobodno prevede), naj bi se začelo okoli enajstih, seveda se ni, saj je znano, da so free-stylerji, kot jih imenuje ves svet, pač *?Pfiseženi zagovorniki prostega sloga Zlv'jenja. Končno se jih je trinajst najpo-pffnnejših vendarle odpravilo na start. Po '^je in trije (v zadnji skupini pa štirje) so se sPustili po hribu, imenovenm straža in Pnskakali v cilj. Najboljši so nato tekmo? Y.a" še enkart in ponovno najboljši še v llr*alu. Jasno, da je bilo finale najbolj 2animivo in spet - jasno - da so bili i ^uspešnejši tekmovalci Snovvboard klu-)M ' 1 IZ KranJ- Prvi Je bil v ciljU Tomaž Jer»ko m j« jboll med a 12 Tin« 5,47 tjega nem imi5 segla 5) * ,8). lin* E3 , nialo za njim še Grega Janežič in za Jterna še Nejc Peterlin in Janez Golmajer. j —.» ac Nejč feterlin in Janez uoimajer. ^niagovalec Tomaž Jenko (Snovvboard J,ub Kranj/Killer Loop in Goltes snovv-?°arding) pa je v cilju povedal:" Res je, da 'e bil boardercross tokrat pri nas organizir-*n prvič, je pa to zelo zanimiva disciplina in atraktivna tako za tekmovalce kot gledalce. Teren tukaj na Straži je bil zelo 1 ku PriPravljen, dobro je bilo, ker je la«ko štartal vsak, tudi tisti brez licenc... \ \ {.btll, Hk, Ihk *« klub močan, četudi se niso prijavili tekmovalci, ki resno dirkajo na mednarodnih tekmah." Na avstrijskem pokalu od naših najboljši Grilc Na veleslalomu avstrijskega poka-Ia v snowboardanju le v močni konkurenci zmagal Robert Rankl iz ekipe F2. Med 63 uvrščenimi je bil mladinec radovljiškega Ultrasporta, sicer pa Ljubljančan, Luka Grilc 20., njegov klubski kolega Miha Rant pa 41. Množica obiskovalcev, ki je v soboto prišla na Stražo, je lahko opazovala spretnosti in atraktivne skoke snovvboarderjev. Zato je to dobra popestitev v slovenskem snovvboardingu. Moram sicer priznati, da konkurenca res ni bila ravno najhujša, dejstvo pa je, da smo bili v finalu od štirih kar trije Kranjčani. To pa pomeni, da je naš Zvečer je bilo pod žarometi na Straži še tekmovanje za pokal West Freestvle Cup 95, ki si ga je ogledalo več kot petsto navdušenih gledalcev. Tekmovalci so v tako imenovenem air&style tekmovanju na skakalnici izvajali različne bolj ali manj zapletene skoke, obrate in salte. Zmagal pa je do sedaj popolnoma neznan tekmovalec LjubljančanRok Vrenko, ki je v drugem finalnem skoku izvedel najzahtevnejši skok večera in sicer obrat za 900 stopinj, kar pomeni, da je bil v zraku dva obrata in pol. Drugi so se večina lotevali obratov za 720 ali manj stopinj in nekaterih drugih likov, kljub nekaj "grdim" padcem pa resnih poškodb k sreči ni bilo. Med 27 tekmovalci sta bili tudi dve dekleti: Petra Škrabar in Hana Kovic Rezultati finala: 1. Rok Vrenko 72.20 točke, 2. Tomaž Baškovič (sport-way/Santa Cruz 69.70 točk, 3. Matevž Barbo (Sportway/Sims in Žiga Vrtovšek (Rogla/Goltez/Almax) oba po 65.60 točk, 5. Marko Jazbinšek (Sportway/Sugar) 64.40 točk, 6. Grega Glavan 57.90 točk, 7. Jure Sotler (Sportway/Sims) 53.90 točk in 8. Tomaž Praunsies 42.50 točk. Nihče od naših najboljših v finalu Nihče od naših tekmovalcev In tekmovalk, ki so konec tedna nastopili v paralelnem slalomu svetovne serije VVorld Pro Toura mednarodne snowboard zveze ISF v Oberstdorfu se tokrat ni uvrstil v končnico. Polona Zupan iz Nakla, ki je bila pred tednom dni v Llemu druga, je tokrat v kvalifikacijah padla. Naslednja postaja svetovne serije bo konec meseca v Bas Wiesseju v Nemčiji. erg«5 al' 15,5);. um* Že to soboto, 11. februarja, bo na Rogli SnoHijftarj' naslednja tekma West Freestyl Cupa, kjer Pristali«""""fje v svetu že marsikje popularnejši od smučanja tudi pri nas pa ima največ bo disciplina "klasični" half pipe. • ■sov med mladimi V.Stanovnik, foto: G.Šinik Alpski smučarji nadaljujejo s tekmovanji za državno prvenstvo JUTRI IN V NEDELJO NA SORIŠKI PLANINI Suh^d Voka» februarja - Matej Jovan (SK Radovljica) in Mojca 'anskni (Vriska) sta državna prvaka v smuku za letošnje in ^Prem r MoJstrancan Jure Košir (SK Kranjska Gora) je bil je v »p & J|v v superveleslalomu za lani in letos, med ženskami pa (Branji 6vkrat zmaRa,a Suhadolčeva, drugič pa Andreja Potisk z« »m ol)en disciplinah pa je bila odlična (v smuku celo takoj smuč^Spvalko) mlada Škofjeločanka Špela Bračun, ki jo telug^Jjj^frokovnjaki uvrščajo med naše najbolj perspektivne Ob Prvenr.lhodu iz državnega čefrtek i.-«v Mar»boru je v ^tourVe-čer Predsednik SK pravilu i ez Dekleva pn-vaiCj l, £tko srečanje s tekmo-ZadniiK, ,a' ki so se izkazali na da ji *uekmovanjih in povedal, februar fje,oški klub Jutri. 8-državno' or6anizator tekme za moški p™enstvo v slalomu za ob lo ,na, Soriški planini (start na isten!^'v nedeljo pa se bodo fcnslJ smucišču pomerile še dr*avnoprav tako v dalomu za nejšo Prvenstvo. Najuspeš-rnovaii J ° Alpetourovo tek-diJakin£°7 ,SPel<> Bračun, smučark tnika šk°fjeloške ^Prosil; gimnazije, pa smo Sii sv« f kratck P°8°vor. ake on2 -iprve smuearske kor-°Prav«a v domačem klubu? "Moji starši so res Ljubljančani, toda jaz sem v Loki, v Podlubniku, že 14 let in se seveda počutim Škofjeločanko. Že v mali šoli sem začela hoditi v alpsko šolo, saj je smučala tudi moja tri leta starejša sestra. Kasneje je ona odnehala, jaz pa sem nadaljevala in upam, da bom še vztrajala. " So k navdušenju za smučanje vplivali tudi trenerji? "V Alpetouru so bili vedno dobri trenerji, vodstvo je bilo organizirano in ni problema za tiste, ki želijo uspeti. Najdlje, že od starejših pionirskih vrst je moj trener Jernej Plajbes. Ta me trenira šc sedaj in mislim, da je to za moj napredek zelo pomembno. Poleg tega sem vztrajna in čeprav je bila, vsaj Špela Bračun, mladi škofjeloškega smučanja. up za starše, včasih pomembnejša šola, so se kar sprijaznili, da me morajo tako finančno kot sicer podpirati." Prve uspehe si imela že v mlajših kategorijah, letos si prvič nastopila na tekmi svetovnega pokala. "Največji uspeh do sedaj je bila dvakratna zmaga na pokalu Loka v slalomu in veleslalomu, bila sem četrta na pokalu Pinochio, vedno pa sem bila tudi v slovenskih reprezentancah. V letošnji sezoni sem bila v evropskem pokalu peta in šesta, v svetovnem pokalu pa sem bila šestinštirideseta." Kazalo je, da si boljša v tehničnih disciplinah, po državnem prvenstvu pa kaže, da ti bolj ustreza hitrost? "Hitre discipline so mi bile vedno všeč, je pa res, da jih v Sloveniji nismo nikoli veliko trenirali, posebno ne smuka. Je pa res, da mi je šel do letos vedno najbolje slalom, sedaj pa kaže, da bo treba več trenirati tudi hitre discipline. Vendar bo treba še nekaj treninga, zanj pa je trenutno v pestrem tekmovalnem koledarju malo časa." Letos si v B reprezentanci, boš drugo leto že v A ekipi? "Najbrž bo to drugo leto moj cilj, vendar pa se s tem ne obremenjujem. Prevelikih načrtov ne delam, všeč pa mi je, če mi uspejo dobri rezultati." • V. Stanovnik TRŽIŠKI ŠPORTNI PLEZALCI O DELU Z VZTRAJNOSTJO DO USPEHOV Tržič, 4. februarja - Mladi tekmovalci so v letih 1991- 1994 dosegli vrsto uspehov, so ocenili na petkovem občnem zboru Športno plezalnega odseka pri PD Tržič. V prihodnje bi radi obdržali vsaj dva člana v državni reprezentanci, novo vodstvo pa si bo prizadevalo tudi za povečanje števila članstva med osnovnošolsko mladino. Po postavitvi stene za športno plezanje v osnovni šoli Bistrica je ta dejavnost doživela v Tržiču velik razvoj, je v svojem poročilu ocenil Marjan Gros, prvi načelnik Športno plezalnega odseka pri PD Tržič. Že leta 1990 je obiskovalo prvi tečaj pod vodstvom znanega plezal'.-a Sreča Rehbergerja 40 osnovnošolcev. Izmed njih so dobili 16 tekmovalcev, ki so bili opazni že na tekmah za pokal Slovenije leta 1991; takrat je Lenča Gradišar zasedla 2. mesto med pionirkami na zaključni tekmi v Tržiču. Podobno je bilo leto pozneje, ko sta v domačem kraju dosegla 3. mesti Tomaž Valjavec in Katja Špehar. Še bolje je šlo v letu 1993, ko je na tekmi Alpe Adria Lenča Gradišar osvojila 2. mesto, uspešno organizacijo končne pokalne tekme in državnega prvenstva pa sta z naslovoma državnih prvakov dopolnila TomaŽ Valjavec in Klemen Bečan. Lani je uspešne nastope mladih tržiških plezalcev - Klemen Bečan je postal državni prvak - dopolnilo sodelovanje v državni reprezentanci, kamor sta se uvrstila Lenča Gradišar in Matej Sova; oba sta solidno nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu. Dosedanjemu načelniku so se oddolžili za požrtvovalno delo s skromnim spominkom, novi načelnik pa je postal Marko Gradišar. Kot je napovedal, bosta v programu bodočega dela v ospredju dva cilja; obdržanje vsaj dveh tekmovalcev v državni reprezentanci in povečanje članstva med osnovnošolsko mladino. Med drugim si bodo prizadevali za kakovostnejše treninge, posodobitev umetne stene in več vadbe v naravnih plezahščih. Za slednjo imajo lepe možnosti v Dovžanovi soteski, kjer pa bi radi uredili tudi taborni prostor. Marsikaj bo seveda odvisno od finančne pomoči, ki je bila doslej bolj pičla. Matično društvo deli skromen denar več odsekom, je udeležence seznanil predsednik PD Tržič Ivko Bergant. Kot je predlagal, bi morali imeti uspešnejši športi prednost pri financiranju tudi v občini. Glede dodeljevanja denarja prek Športne zveze Tržič je njen predstavnik Jože Klofutar menil, da gre za dokaj negotove napovedi do priprave nove zakonodaje o organiziranosti slovenskega športa. Napovedal pa je boljše možnosti za skorajšnjo vadbo domačih plezalcev na novi steni v dvorani ŠD IVžič. • S. Saje ODRSKO SMUČANJE POKAL GORENJKA Najboljše slovenske cicibanke in cicibani so tekmovali na prvi od skupno treh tekem, ki jih imajo na programu v letošnji sezoni. Na tekmovanju na Golteh sta zmagala Ana Drev iz Velenja in Nace Gartner iz Domela Železniki. Pravico nastopa na tekmovanju je imelo 55 cicibank in 77 cicibanov. Cicibanke: 1. Ana Drev, Velenje, 2. Mojca Ferk, Jesenice, 3. Janja Čenčič, Domel Železniki, 4. Špela Volaj, Kum, 5. Urška Rabič, Kranjska Gora, 6. Barbara Tomič, Velenje. Cicibani: 1. Nace Garnter, Domel Železniki, 2. Boštjan Birsa, Gorica, 3. Andrej Hafner, Fužinar, 4. Grega Mejač, Valentin Vodnik, 5. Janez Jazbec, Tržič, 6. Boštjan Pogač, Vuzenica. Naslednje tekmovanje za cicibane bo državno prvenstvo, ki ga bo organiziral SK Olimpija 26. februarja. • Janez Šolar Včeraj so se v Andori začele OI mladih NAJVEČ PRIČAKUJEMO OD SMUČARJEV Škofja Loka, 4. februarja - Te dni mladi slovenski smučarji, tekači in umetnostna drsalka Melita Celesnik tekmujejo na zimskih olimpijskih dnevih mladih v Andori. Slovenijo zastopa 17 tekmovalcev, najboljše rezultate pa vodstvo naše odprave pričakuje od mladih smučarjev. Vodstvo škofjeloškega SK Al-petour je pred odhodom svo- iih predstavnikov pripravilo ;ratko srečanje z njimi, mlada reprezentanta pa sta povedala: Boštjan Božič: "Nastop na olimpijskih igrah mladih zame pomeni čast, da bom lahko zastopal svojo državo, da se bom pošteno boril z vrstniki iz drugih držav. Nikoli še nisem bil na tako velikem tekmovanju, vendar upam, da bom kmalu lahko nastopil tudi na pravih olimpijskih igrah. Barbara Kalan: "Do sedaj so bila moja največja tekmovanja FIS tekme, zato sem bila zelo vesela, ko sem izvedela, da sem bila izbrana v slovensko reprezentanco za tako veliko tekmovanje. Vem, da bo konkurenca močna, vendar pa konkurentk ne poznam. Nastopila bom v slalomu, veleslalomu in super-veleslalomu." • V.S. JURE LE ZA T0MB0 - Minulo soboto so v Adelbodnu pripravili veleslalomsko tekmo za svetovni pokal. Ponovno, že desetič to zimo, jc slavil Italijan Alberto Tomba, le sedem stotink pa je manjkalo, da ga ni ugnal Mojstrančan Jure Košir. Jure je bil tako drugi, vendar pa je s tem dosegel svojo najboljšo uvrstitev v veleslalomu v svetovnem pokalu in napovedal, da je vse bliže letos že kar "dolgočasnemu" zmagovalcu tehničnih smučarskih disciplin. • V.S. Slove tieoi "ar0< odrai r*Zet Uje *Onc *w smo, <*mo) osle /aro bova **ka lasle J« Si Rort [947 hodi leva streg lapr "i d laPo fazvi celot i» Kočt KOMENTAR VOJNA IN MIR Jože Novak: Letos mineva petdesetletnica dveh zgodovinskih dogodkov, ki sta za skoraj petdeset let zaznamovala življenje Evrope in sveta. V teh dneh miniva petdesetletnica začetka znamenite konference na Jalti, na kateri so leta 1945 Američani, Agleži in Rusi razdelili Evropo in kasneje tudi svet na dva dela, na "zahodni", demokratični in "vzhodni" komunistični del. Zavezniki so to opravili še pred dokončno zmago nad fašizmom, to je pred dokončno kapitulacijo nacistične Nemčije, ki je kapitulirala osmega maja 1945. Konference na Jalti se je pri nas le malokdo spomnil, čeprav je za dolga desetletja razdelila Evropo. Nekateri se te konference spominjajo predvsem po znameniti Stalinovi in Churchillovi delitvi interesnih sfer v srednji in Vzhodni Evropi. Za Čehe, Poljake, Madžare in (Vzhodne) Nemce je Jalta za dolga desetletja pomenila kraj, v katerem se je dokončno odločilo, da bodo ostali pod ruskim komunističnim škornjem, skratka nekaj negativnega, saj jih je od Zahoda ločila železna zavesa. Stalin je sicer Churchillu obljubil, da ne bo vsiljeval komunizma drugim narodom. Toda Churchill je poleti 1945 izgubil na volitvah in na oblast je prišel laburist Atlee, ki je bil bolj popustljiv do Stalina in komunizma. Stalin je najprej v Vzhodni Evropi po vojni še pustil večstrankarski sistem, toda okoli leta 1947/48 so komunisti prevzeli absolutno oblast v Vzhodni Evropi. Na konferenci v Jalti sta se Stalin in Churchill dogovorila, da bo vpliv obeh blokov v Jugoslaviji enakovreden. Toda jugoslovanski komunizem je bil izviren. Komunisti niso prišli s tanki Rdeče armade. Socialistično revolucijo so začeli že med vojno z iztrebljanjem "razrednih sovražnikov", kasneje pa s podržavljenjem in nacionalizacijo. Vse poskuse vzpostavitve strankarskega pluralizma po vojni so takoj zatrli z montir-animi političnimi procesi, ki so bili najbolj značilni predvsem za Slovenijo. Med socialističnimi državami je bila Jugoslavija prva popolnoma boljševizirana, zato so bili jugoslovanski komunisti tako presenečeni, ko jih je Stalin leta 1948 obtožil revizionizma. Danes obeh dogodkov ni mogoče ločiti, čeprav nekateri to poskušajo. Še pred nekaj leti nam je predsednik C K ZKS Milan Kučan govoril, da se je socialistična revolucija začela med NOB, in da je kasneje vodila v samoupravljanje in neuvrščenost. Danes govori samo o uporu proti okupatorju, seveda ne omenja KPS, še manj pa revolucijo. V Zahodni Evropi so antifašisti leta 1945 obnovili strankarski pluralizem in človekove svo- boščine, medtem ko je v Vzhodni Evropi vladavino ene stranke zamenjala vladavina druge, komunistične stranke, ki je bila zase prepričana, da bo večno na oblasti. Danes se seveda skušajo komunisti izenačiti z zahodnimi antifašisti in obenem pozabiti vse gorje, ki so ga prizadejali Slovencem. Madžarski komunisti so vsaj zmogli toliko moralne poštenosti, da so se svojemu narodu opravičili za gorje, ki so ga povzročili. Slovenski komunisti verjetno ne zmorejo takšne moralne moči. Leta 1970 je nemški kancler Willy Brandt v Varšavi pokleknil pfed spomenikom žrtvam iz varšavskega geta. Kučan seveda ni Brandt, zato je predlagal, da naj bi postavili spomenik vsem padlim v drugi svetovni vojni, kar je že pred desetimi leti predlagala Spomenka Hribar. Takrat so jo borci skorajda razglasili za narodno izdajalko. Danes pa menda celo podpirajo tak predlog, ker jih je strah da bodo izgubili svoje privilegije- Generacije, ki sedaj živijo imajo možnost, da po petih desetletjih postavijo temelje za spravo. Prišel je čas, ko Slovenci spet lahko dokažemo, da smo zrel narod, ki se je prenehal deliti na prijatelje in sovražnike. Odločitev o tem je v rokah komunistov. Kdo ima še danes pravico, da prihodnje generacije obremenjuje s preteklostjo? PREJELI SMO i Povabilo novinarjem V zadnjem času se izpod peres nekaterih novinarjev kot podkrepitev nekaterih dogajanj pojavljajo bolj ali manj točne sorodstvene povezave. Ker imam zelo številno sorodstvo, saj sem imel samo bratrancev in sestričen petinšestdeset, kje so potem še vsi ostali moji sorodniki, in seveda tudi sorodniki po ženini strani, in da ne bi novinarji izgubljali svojega dragocenega časa z zbiranjem informacij, vabim vse, ki jih to zanima, še posebej pa gospo Heleno Jelovčan in gospoda Mirana Šubica, na klepet ob kavi na to temo. Pričakujem jih v soboto, 11. februarja 1995, ob 18. uri na svojem domu v Predosljah. • Peter Orehar Če ne bi bilo policije, bi izkrvavela S tem naslovom je bil objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 27. januarja 1995, na 3. strani, v rubriki "Po forenjskem", članek o dogod-u v času dežurne službe v Zdravstvenem domu na Bledu, v soboto, 14. januarja 1995, med osmo in deveto uro zjutraj. Dežurni zdravnik: ar. Albina Alijeski, pacient: Marija Slanovic. Želim odgovoriti na trditve gospe dr. Albine Alijeski. Trditev o telefonskem pogovoru, kot navajate, gospa doktor, ne drži! Prvi je klical naš vnuk, Jure, potem pa še jaz (podpisani). Obakrat je bil odgovor (ne vem, ali Vaš, ali je bila pri telefonu katera druga), da nimate reševalnega vozila, in da naj bi jaz rekel, da se bomo pač sami znašli. Dejstvo je, da tega nisem rekel jaz, ampak je bil to odgovor meni z vaše strani! Res je pa, da ste imeli pri PODLISTEK - 2 Andrej Kecman JUŽNI PERU Jutro in dan novih presenečenj in učenja življenja v Južni Ameriki se začenja. Po zajtrku greva z Andrejem iskat primeren taxi, da nas odpelje v center Lime na avtobusno postajo Ormeno. Sprehodiva se na mesto ob glavni aveniji, ki ga nama je opisala lastnica hotela. Potrebujemo velik avto za vse za 5 solov (1 sol je peruanska denarna enota in je vredna pol dolarja). Seveda so bili vsi taksiji premajhni. Samo hrošči so vozili mimo in še to čisto prehitro. Kako bova ustavila primernega, nc veva. Gledava po ulici, kako to počnejo tisti, ki so tu doma. Ah, stegneš roko. Izbrati hočemo avto, ki ni sumljivega videza, kajti po pol ure stanja na ulici vidiva, da tu tehničnih pregledov najbrž ne poznajo. Nekateri avtomobili in kamioni so taki, da pri nas še za na odpad niso dobri. Tu pa norijo in hupajo. Vsi lepi taksiji so zasedeni, torej bo treba izbrati kateregakoli samo, da pridemo na avtobus. Stegnem roko. Kam? Bova povedala. Za 5 solov kajne. Da, seveda. Mahamo z rokami, saj znava midva po špansko naročiti samo pivo. Pred hotelom pa naletimo na problem. Taksist maha, jamra, nerga in nekaj govori mucho (mučo) itd. AAA. Videl je, koliko nas je in koliko imamo prtljage. Hotelirka nam prevaja, da hoče taksist 10 solov in doda, da bo cena v redu. Pokimamo. Spravimo naše transportke, eno -v prtljažnik, ostale privežemo na avto in po gasu v mesto. Promet je norišnica. Z novimi izkušnjami ne prevozimo 100 m s celim avtom. Zagotovo. Hupe, roke avtomobili počez in čim manj na svojem pasu. Zamenjava voznega pasu nam ni čisto dojemljivo. Po pol ure vožnje v neko tretjo smer smo nekje med podrtimi hišami, na umazani ulici, z mnogo stojnicami, kjer se prodaja vse mogoče. Pred stavbo, kjer na veliko piše ORMENO, nam naredijo prostor in parkira- rokah vozilo dežurnega zdravnika, pa tudi Vi ste bili tam, pa ga niste izkoristili, kljub temu da je namenjeno obiskom na domu bolnikov in ste vedeli, da je bil moj klic nujen! Vedeli ste, da nimamo vozila in ne možnosti dobiti ga, pa se niste mogli osebno, s tem vozilom zapeljati do nas in pogledati, kakšno je stanje moje žene, Marije Slanovic. Mislim, da bi Vas le pretresel pogled na umivalnik do polovice poln krvi, ki je še vedno lila ženi iz nosu in oči! Vendar, Vi tega pač niste videli, videli ste pa, da je policist pripeljal "zelo razburjeno žensko, ki je otepala okrog sebe in zmerjala". Če dovolite, gospa doktor, ta Ženska ima tudi ime in priimek, to je moja žena, Marija Slanovic.Ali morda niste videli, kako ji lije kri?! Po telefonu sem Vam že povedal, koliko krvi ji je že izteklo doma! Ali ste morda mislili, da ne govorim resnice?! Ali sploh razumete človeka, ki se mu te krvavitve ponavljajo v vedno večjih izlivih, ali res ne razumete, da je prestrašen in obupan, saj si v takem trenutku ne more misliti drugega, kot da se mu življenje izteka?! Rad bi videl, kako bi bilo Vam, gospa doktor, če bi Vas doletelo kaj takega! Dvomim, da je mogla kaj dosti "mahati okrog sebe", kot navajate Vi, pa tudi, le kaj je mogla "razmetavati" po rešilnem vozilu? Saj ni imela na sebi drugega kot spodnjo majico in hlače od trenirke in jutranjo haljo. Ali naj bi razmetavala to?! Ali pa okrvavljeno gazo, ki jo je z rokami tiščala k nosu, ker je še vedno tekla kri? Res pa je, da se je spremljevalka, ki ste ji jo dodelili, vso pot drla nad njo, naj se pomiri, namesto da bi jo pomirjala! Edino, kar je v rešilcu bolnica spregovorila vso pot od Bleda do Jesenic, je bilo to, da je rekla spremljevalki, ki je hotela razlagati ženski, ki se je tudi peljala v rešilcu, kaj je z mojo ženo, da to nikogar nič ne briga! Razen tega ie spremljevalka ženi odvzela odejo z nosil, na katera se je trenutno naslonila, ko je zdrsnila z zadnjega sedeža v avtomobilu, ker ji je postajalo slabo. Zares humano dejanje spremljevalke, ali ne?! Dalje pravite, da je moja žena nadrla celo reševalca Pavla. Le čemu naj bi ga? Zato, ker jo je peljal z vozičkom k avtomobilu gotovo ne, sicer sva mu pa oba hvaležna za njegov human odnos tokrat in v preteklosti! - Pa še nekaj, gospa doktor! S policistom je mojo ženo pospremil tudi vnuk. Povedal mi je, da Vas mo. Zložimo robo dol z avta stisnemo taksistu 10 solov. Adijo, in stečemo s prtljago v avtobusni terminal, vržemo robo v kot, jo obkolimo in si oddahnemo. Pa ne za dolgo. Gospod taksist je priromal za nami s skrivenčenim sovražno nastrojenim obrazom. Zmenili smo se 10 $ in 10 solov. Stari, ni šans. Ne dobiš niti sola več. Pa se obrne k drugim čakajočim in nekaj razlaga, oni mu prikimavajo, globoko, seveda goljufali so te ti gringoti. Nam je bilo malo neprijetno*ampak smo vztrajali pri svojem. Pa se tipo obrne spet k nam. Pa dajte vsaj še 5 solov, pa smo zmenjeni. ONI odkimavajo. Ne stari, ne bo nič. Jaz sem predlagal, pa mu dajmo, da bomo imeli vsaj mir pred njim. J o jo pa ,da mu ne da niti pol sola. Prav skrbeti nas je začelo, kako dolgo bo to prepričevanje oziroma boljše prosjačenje še trajalo. Do avtobusa imamo še 4 ure. A nekako v pol ure pride var- je vprašal, ali boste "mami" dali morda injekcijo proti krvavitvi. Vi ste se pa razburili in ga nadrli češ, "mule, a Ti me boš učil medicino?!" Gospa doktor, ali mislite, da je bilo to Vaše dejanje pravilno in Vas dostojno, ko ste tako nadrli 16-letnega fanta, ki je s tem na pol vprašanjem in na pol prošnjo izrazil skrb in strah zaradi stanja, v kakršnem je bila takrat njegova "mama". Hkrati ste izjavljali, da nimate injekcije za zaustavitev krvavitve, ker da ne obstajajo, pa tudi pene, da nimate. Ženi ste pa rekli, da ji dajete injekcijo za pomiritev!? Samo, nikar ne recite, da to ni res, ker sta Vas slišala tako žena kakor vnuk! Kar zadeva tamponiranje, ste jo tamponirali stoječo, niste je položili! Na Jesenicah so jo tamponirali leže. Ali je bilo ležišče v dežurni ambulanti na Bledu morda zasedeno, da niste mogli izvesti tamponiranja na manj grob način?! Ali morda mislite, da je nemoralno, če je bolnica pri vašem tamponir-anju od bolečin jokala?! Morda ne veste, da ji je zaradi tega kri zalivala usta in grlo in je kmalu po prihodu v jeseniško bolnišnico izbruhnila dvakrat zapored precejšnjo količino strjene krvi! Gospa dr. Albina Alijeski! Pravite, da že 35 let opravljate zdravniški poklic. O tem ne dvomim, o Vaši mirni vesti v tem primeru se boste pa morali pomeniti sami s seboj! Kar pa zadeva tožbo, gospa doktor, Vam pa nihče ni z njo grozil, niti Vas ni nameraval nihče tožiti! Kaj ste povedali na sestanku svojim kolegom, sicer ne vem, toda, če ste poročali tako kot javnosti v "Glasu" dne 27. januarja 1995, je pač Vaša stvar. Res pa je, da smo spričo Vaših izjav in Vaših postopkov v času tega dežurstva skrajno razočarani in ogorčeni! To je pa vsekakor naša pravica! Po vsem povedanem obstaja bojazen, če se taka stiska ponovi, kdo bo pomagal, če je dežurni zdravnik morda "zavezan" načelu, da morajo bolnika privesti svojci ali kdo drug, pa to ni mogoče? Ali bodo taka "načela" reševala usodo bolnika in vest dežurnega zdravnika?!? Ob koncu se v imenu žene, vnuka in v svojem imenu zares, iskreno zahvaljujem policijski postaji na Bledu in še posebej policistu, gospodu Boštjanu Star-etu, ki je s svojo intervencijo, s takojšnjim prevozom žene v blejsko dežurno ambulanto, rešil ženo pred izkrvavitvijo. Zares, iskrena hvala za Vašo nostnik in ga vljudno pospremi ven. Ha, je to mogoče? Peru pa mogoče le ni tako za opicami, kot smo pričakovali. Tudi vozovnice smo kupili in rezervirali sedeže. Rezervirali! Avtobusi so tudi presenetljivo nobel. Govorili so nam o velikih podrtijah, tu pa stojijo 5 do 6 let stari volvoti. Mašine, da jih pri nas ne vidiš. Za urico bova šla z Dušanom v mesto, potem se bomo zamenjali. Že pri prvi stojnici se založiva z bananami (7 za 1 sol) in se odpraviva naprej, kjer slutiva večjo ulico. Res je tam velikanski trg s hotelom Sheraton pred nama in veliko Zgradbo sodišča z ogromno policaji okoli nje. Se malo dlje na levo je velika stolpnica z napisom Panasonic, na desno nižje stavbe tudi na pol podrte. Prečkava, ne vem štiri ali šest vasovnico (ne vem, ker čudno vozijo) in zakoračiva v 'nekakšen park s travo in na trideset metrov eno palmo. V travi pa ležijo odvržene deke in kar nekaj jih hitro, humano intervencijo, gospod Boštjan Stare! Branko Slanovic Planinska c. 3, 64260 Bled Neminljiva bolečina Na velikem novoletnem srečanju kmetov v Cerkljah ki ga je organizirala SLS Cerklje, je bil velik poudarek na neizvajanju Zakona 0 denacionalizaciji. Tudi tolmU' čenje izvajanja tega zakoni podano po direktorici skladi kmetijskih zemljišč in gozdo^ je pokazalo, da državni vrh, ki bi moral kot prvi skrbeti spoštovanje zakonov, načrtno zavlačuje izvajanje tega zakona, ker želi, da se na področja poprave povojnih krivic ne & nič ukrenilo. Prizadeti razmišljajo drugače. Če sm<> ob sprejetju tega zakona up? li, da bodo krivice popravi', jene vsaj delno, ker jih v celo$ tako ali tako ni mogott popravili, pa sedaj po trt* letih neizvajanja ZDEN, up. anje razlaščencev usiha, m glede tega opažamo, da "ladf mlade slovenske države pM nazaj v realsocializem". V$ te ugotovitve na tem zboru, $ enemu najbolj prizadetih t vojni v Cerkljah, g. Petfl Kepicu, kmetu iz Cerkvi izbile sodu dno potrpljenj* S tresočim se glasom, polnil1 Žalosti, bolečine in razottf anja, je povedal samo 1 utrinek iz časa, ko so njegt U _ vo kmetijo zaplenili, druži'1 razbili, dva brata pobili. 0? tale zaprli, sam pa je bil takf* star 19 let. Njegova čustvi ^ prizadetost še po 47 letih m gjn gorja, je prizadela vseh 2' i udeležencev - kmetov v cerv t^l* janski dvorani. Ko sem #,Pone poprosil, da bo ta njiho^-^^ žalostna usoda zanimala ^i^anj; prizadete, in da bi mor^m^ obelodanjena le potrkala j^h^ vest tistih odgovornih v s>irk vi, ki sedaj na vse naffl... S°ki zavirajo izvajanje vrat?\ .ne odvzetega premoženja, mi I povedal: J ped« "Pisalo se je leto 1948. Uj\ najhujšega pritiska na sy\ Gore venskega kmeta. Naša drW& na je imela večjo kmeti}0 fe^ Cerkljah. Kot krščanska dft |f Žina ni sprejela novega ^J 5j ka, ki je prihajal v okupiffj Spn deželo z vzhoda, nauka ki j Krar ga vsiljevali razni agenti P v Drug krinko OF. Oče je bil natfl?J Dobi udeležen v I. svetovni vojn1, *®t\ je dodobra že takrat spoi^j 7 an da od komunizma kot k^ ne more pričakovati kaj brega. Zato smo kmalu spU nali, da se pod krinko O* i Nadaljevanje na 25. str*\ I je. Opa. Ko gremo mirno j takih raztrganih dek, se iy\ nje prikaže roka, na dr | strani pa umazan obrat> V prosi. No, pa sva mu a £ vsak po en sol in potenj nama možic zahvaljuj^ veliko. ;fI; Pač nisva vedela, da svKj dala pol dnevnega zasW ^ delovnega človeka v toVij£ Fotografirava tako, da 0^ straži, drugi pa slika, ^ffr^l o krajah so bile prepri1" t Čudno je bilo le to, da f°A mi ti ljudje zdeli prav sl'% tični in prijazni in 1 Nekaj ustrežljivi so bjf J takrat, ko sem hotel ^ banane na pol zastonj- j avtobusno postajo so [ hoteli pomagati nositi r0 J zgradbo, vsi so nam n.A najboljši hotel, vsi so 'J zastonj prevoz do "%m sploh mi je bilo nekaj 5 J nerazumljivih. Saj vsi nt. I eio biti lopovi. In tudi nj»^ Limi nismo imeli prob'1' In tudi avtobus je bil to&u) (se nadaW' AiS Slo dai vle 6S G/ Pei VOi ClVj jev rec ces C je krs tuc Pa vic Je-olj ne str Pri Gl rnc Po k Kr kli be M VŽ! Sloveniji skriva komunistična teologija, da se slovenskemu norodu slabo piše. Otroci smo °draščali ob delu na zemlji, fozen starejšega brata Matije, ki je doštudiral teologijo. Ob koncu vojne smo odšli v "egunstvo, od koder smo se Vrnili leta 1947. le prej pa srno izvedeli, da so komunisti borili 25-letnega brata bo-Ijoslovca Matijo in 22-letnega orata Mirka. Za njihova grobova še danes ne vemo. Že nekaj časa so ugibali in Zgledovali, kje je brat Ivko, *J se je nekajkrat vrnil s Koroškega. Zato mu je v letu **47 mama pisala, naj ne "Odi domov, da je preveč nevarno zanj. Pismo so presegli in 14. maja 1948 so nas ZaPrli. Obsojeni smo bili: md na Dobravo Qru*K * ^ekciJa za pohodništvo pri tfek. upokojencev Kranj vabi na feh?ravo- in sicer v četrtek, 16. Kra rja" Redni Potniški vlak bo iz 7 9nia proti Podnartu odpeljal ob Uri (s članskimi izkaznicami Slovenske ljudske pesmi Kranjska Gora - V prenovljeni bivši kinodvorani bo jutri, v sredo, ob 19. uri nastopil komorni zbor De Profundis iz Kranja s koncertom slovenskih ljudskih pesmi. VALHALA v Cankarjevem domu Ljubljana - V četrtek, 9. februarja, bo v Klubu Cankarjevega doma promocijski koncert ob izidu kasete skupine Valhala iz Kranja, ki bo v teh dneh izšla pri založbi Pan Records. Koncert se bo začel ob 20. uri. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Slov^--" ^a Avto-moto zvezi dan c!Je dneh od Petka do vljl ?a naših cestah opravili 11 PomJ? vine in 8"krat nudili bila na kraJu okvare avtomo- Pctks ff*' " kranjski gasilci so od vodn danes 6_krat prepeljali dva£ na Jošta' na žalost kar avau_ Ju»ia, na zaiosi Kar jevan" nudili Pomoi P" odstran-ree & Posledic prometnih nes-roej*1 sta se v razmaku stotih ceste Vz8°dUi na odseku avto- Pa toP °dccPU za Naklo, enkrat koder lteli tudi na Tr8 Rivoli-je K,] Se Je nazadnje izkazalo, da kranjioseba. ki večkrat pokliče tudi tok,a?lsi,ce in Pr'Javi Požar' Pa je srečl v zmoti. Vendar v'drio«fekakor bolJc Preveč Pre- JeCc»K akor Pa Premala Na olje v ?,| S0 8asilci gasili goreče nevarnu - koder so imeli pri stražoniJ opravilih tudi gasilsko primp rav tako so imeli za vsak Gleda. x#asilsko stražo tudi v moč: l?u Tone Čufar. Na po-PonesS*pnskočili P" reševanju Ci; i-. CCer»ca po prometni nesre- Snjski ^ Zgocfila v ^8" P" klic h ' prc)eli Pa so tudi benCin ?. gori osebni avto na Medtem .Črpalki na Hru5ici 2-vžiga T »° so Pohiteli na kraj s , so Petrolovi delavci goreč audi 80 pogasili že sami. Jeseniški gasilci so pogasili tudi ogenj, ki se je vnel na smetišču v Podmežaklji in pa goreče stare avtoplašče v zaklonišču iz 2. svetovne vojne nad trgovino Murka. GORENJSKI DOJENČKI - V Kranju se je od petka do danes rodilo 15 dojenčkov, od tega je bil en parček dvojčkov (fantek in punčka). Rodilo se je 6 dečkov, od katerih je bil najtežji tisti, ki je ob rojstvu tehtal 4.250 gramov, izmed 9 deklic pa je najlažja ob rojstvu tehtala 1.800 gramov. Seveda ji želimo čiprejšnje pridobivanje na teži in prepričani smo, da se bo še prekmalu, tako kot večina ženskega prebivalstva, borila proti odvečnim kilogramom. Ja Jesenicah se je tokrat rodilo enako število dečkov, kot deklic. Izmed 3 deklic je imela najlažja ob rojstvu 3.170 gramov, najtežji korenjaček pa je tehtal 4.140 gramov. URGENCA - V Splošni bolnišnici so imeli zdravniki, sestre, strežniki, strežnice in še vsi ostali, ki smo jih pozabili našteti tudi ta vikend veliko dela. Tako so na kirurškem oddelku pomagali 115 bolnikom, na internem 43, na pediatriji 16 in na ginekologiji 31 bolnicam. ker se zadeva ne premakne v popravo krivice moji družini. 40 let trpljenja in stiske marsikdo ne prenese. Pri svojih 65 letih mi je kot posledica zaporov v najlepših letih, zdravje močno načeto. Vse preveč boli občutek, da tisti, ki so bili idejni vodje teh anomalij, danes zaščiteni kot kočevski medvedje, uživajo desetkrat večjo, mimo vseh normalnih predpisov, še v demokraciji legitimno pokrajino. Kam bo to pripeljalo? Nedvomno v še večjo razdvojenost Slovencev, ki jo povzročajo nasprotniki ZDEN po znanem reku: devide et em-pera (deli in vladaj). Popolnoma nerazumljivo se mi zdi, da uvedba demokratičnega parlamentarnega sistema ne odpravi takih vnebovpijočih napak." Njegovo neminljivo bolečino popolnoma razumem. Vsak pošten Slovenec jo mora razumeti in jo sprejeti. Če pa ima v rokah oblast, pa je dolžan po mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah takoj in zdaj storiti vse, da se te krivice popravijo. Ne pa čakati, da bo čas popravil krivice s tem, da prizadeti in povzročitelji teh krivic odidejo s tega sveta neporavnani. Tega človeška zavest ne dopušča. Človek se vendar razlikuje od živali -mar ne!? • L. Kalinšek Prešernove pesmi Cerklje - V petek, 10. februarja, bo z začetkom ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Cerkljah Koncert pesmi dr. Franceta Prešerna. Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku bosta sodelovala Komorni zbor PEKO iz Tržila in Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje. Oba zbora bo vodil dirigent Jožef Močnik, ki mu bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije ob tej priložnosti podelila Gallusovo listino, priznanje za več kot 30-letno prepevanje v zboru oziroma 25-letno uspešno delo na področju zborovskega petja. Gledališče M Ponovitev Lorcove drame Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v četrtek, 9. februarja, ob 19.30 ponovili dramo Federica Garcie Lorce Dom Bernarde Alba -za izven in konto. Smole-znameniti Slovenec Medvode - V knjižnici Medvode bo danes, v torek, ob 19. uri dramski igralec Tone Gogala izvedel monodramo Matjaža Kmecla Andrej Smole - znameniti Slovenec. Razstave Iskanje Prešerna Jesenice - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 9. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Vladimirja Lako-viča z naslovom Iskanje Prešerna. V otvoritvenem programu bodo nastopili člani Gledališča Tone Čufar. Brigita Požegar Mulej razstavlja škofja Loka - V klubski sobi hotela Transturist bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli prodajno razstavo slikarskih del akad. slikarke Brigite Požegar-Mulej. Likovno razstavišče Domžale Domžale - V Likovnem razstavišču Domžale bodo v četrtek, 9. februarja, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo akad. slikarke Urše Žajdela -Horvat. Avtorico in njeno delo bo na otvoritvi predstavil Andrej Pavlovec. Stara Ljubljana Tržič - V galeriji Kurnikove hiše bodo v petek, 10. februarja, ob 18. uri odprli razstavo risb Slike stare Ljubljane akademskega slikarja Borisa Trobca. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL,: 064/22-55-22 TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 22. 2.; MADŽARSKA - LENTI, 16. 2. Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK VIKEND TEČAJI NEMŠČINE REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE REKREACIJSKO DRSANJE V ŠPORTNI D VORANI NA BLEDU REKLAMNI NAPISI Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998 BTV 37 cm POLOG: 15.503 in 11 X po 3.287 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.732 in 11 x po 3.548 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.295 in 11 x po 4.305 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.526 in 11 x po 7.109 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.210 in 11 x po 8.740 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.198 in 11 x po 9.165 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.316 in 11 x po 3.672 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.340 in 11 x po 4.103 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.248 in 11 x po 5.355 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.378 in 11 X po 3.685 SIT HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: 21.375 in 11 x po 4.533 SIT HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: 29.369 in 11 x po 6.229 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.579 in 11 x po 6.699 SIT HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.252 in 11 x po 4.083 SIT Urnik rekreacijskega drsanja od 1. februarja do konca sezone - 20.4. 1995; dopoldne: od ponedeljka do petka, od 10. do 11.30; popoldne: petek in nedelja, od 16.30 do 18. ure; sobota, od 17. do 18.30. VABLJENI! Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 KOMPAS Benetke - karneval, Rabac - avtobus (1.-8. april), spomladanski Kranj/Šk. Loka a\e\\: dvorci Loare - Pariz, Grčija (ladja - letalo), Madrid - Andaluzija, Tel.: 224-100 624-027 '*a''ia @0 različnih izletov), Holandija... MIZARSTVO KUNŠIČ Polje 20, Zasip - Bled Tel.: 064/78-971 RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65 PUSTO VANJE na Primskovem KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, SPALNICE, PREDSOBE - vse po vaši meri ter v barvah vaših želja in potreb. Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9. -15., 17. 19. ure; sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 Veselo PUSTOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem, v soboto, 25. februarja 1995, ob 20. uri z ansamblom STOPARJI. Za hrano in pijačo poskrbljeno! Vstopnina 1.000 SIT. Predprodaja vstopnic v KD in trgovini Živila na Primskovem. Inf. po tel.: 242-002 Znižane smuč. vozovnice Smučarske vozovnice za tromejo: Dobrač, Gerlitzen, Katschberg, AVSTRIJA - ITALIJA Trbiž, Nevejsko sedlo, Sv. Višarje - po znižanih cenah. Posebni GLOBTOUR Kr. Gora popust od ponedeljka do petka. TA Globtour, Borovška 90, Kranjska Gora, tel.: 064/881 -055 ZADNIKAR, d.o.o. Naklo, tel.: 47-244 Organiziramo nakupovalne izlete: 11.2. Madžarska - Lenti; 14. 2. Borovlje - Celovec; 16. 2. Češka - Brno. PIZZERIJA DARE in Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko NOČNI KLUB s hrano ponudbo. Rezervacije po tel.: 221-051. Odprto od 9. do 02. ure. se priporoča PIZZE IZ KRUŠNE PEČI VOZILA OPEL Gostilna, pizzerija LOVSKI HRAM Voklo, teh 064/49-330 DIHANJE PRAN A J AMA FITTNES STUDIO MONIKA ŠPORT Brdo pri Kranju AVTO ŠOLA ZŠAM Škof/a Loka Tel.: 064/631-729 samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano. Odprto od 9. do 02. ure. Vozila OPEL Astra in Corsa lahko dobite v OPEL SERVISU A. Trobec, Dolgi most18, Ljubljana, tel.: 061/1232-535 in 061/271-711 Nudimo Vam dopoldanske malice, pizze, divjačino, jedi po naročilu. Odprto: vsak dan, razen srede, od 9.30 do 24. ure. VABLJENI! V soboto, 11.2.1995, prostorih hotela KOKRA, Brdo pri Kranju, od 8.30 do 14. ure. Cena tečaja je 2.000 SIT. Obvezne so prijave do četrtka, 9. 2., od 13. do 21. ure na te!.: 064/22-11-33 Avtošola obvešča kandidate na območju Selške doline da v mesecu februarju organizira TEČAJ CPP za A in B kat. v prostorih KZ Cešnjica. VABLJENI! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec FELIKS MOKIČ Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci podjetja ČIP BLED Bled, 6. februarja 1995 MALI OGLASI ® 223-444 P, rm rm m M Mj Mj /m DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8S° - 22°° NEDELJA OD li 00 - 2200 Danes, po 22. uri tekmovanje v karaokah Prva nagrada 300 DEM APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. »632-595 714 = SUBARU® \\ Hvunoni \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vo«il na kredit ali leasing Odkupujemo in Srodajamo Ijena vozil« JANEZ KADIVEC Pipanov« 48, ftenSur Tel.: 0©AM1-B73 BRAZDA IZ POUŠICE PRI PODNARTU TEL: 064/730-521 SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, HRASTOVO IN JAVORJEVO HLODOVINO. SE PRIPOROČAMO! Prodam gostinsko LUPILNICO krompirja. ©311-312 2528 Prodam manjšo STRUŽNICO za kovino. ©622-140 2530 Prodam stropni KALORIFER za ogrevanje prostorov. O731-009 2531 Prodam vgradni ŠTEDILNIK Corona £2p+2e) še v garanciji. ©631-641 Prodam nakladalno prikolico SIP 15 m3. ©681-071 2566 Motorno ŽAGO Sachs Dolmar 120, dobro ohranjeno, prodam. Jeglič, Podbrezje 192, ©730-173 2570 Prodam PUHALNIK z motorjem (Čakovec). ©403-082 2572 Prodam glasbeni stolp Samsung še v garanciji. ©57-786 2579 Ugodno prodam MOLZNI STROJ in posodo za mleko. ©802-040 2588 Prodam močnejši sekular z 5,5 KW motorjem. ©802-040 2587 Prodam PEČ kuppersbusch, ugodno. Q 802-040 2588 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 Prodam PLUG za pluženje snega, primeren za vse traktorje nad 30 KM. Jelene, © 66-413 2613 Ugodno prodam nov BOJLER 8 I Gorenje, viseči. ©713-278 2648 Prodam osebni računalnik AT 486 z miško in barvni monitorjem. ©43- 057 2865 Prodam zabijalno zračno PIŠTOLO za opaže Niko Železniki. ©43-440 Naša ponudba tudi v letu 1995 MALI OGLASI DO 10 BESED BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, ali če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obsea največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljeni) Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ -§~*- Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: GLASBILA Prodam HARMONIKO Melodija, dobro ohranjeno, cena po dogo-vom. ©623-240 2556 Prodam diatonično HARMONIKO, oglasitev A'D'G', skoraj nova. ©65- 39 7 2593 GR. MATERIAL Različno furnirano stensko oblogo, ugodno prodam. ©422-193 1945 Prodam starinska vrata dvokrilna z mrežo in stekli 230x70. ©633-862 2266 Prodam suhe hrastove deske, debeline 28 mm. ©65-411 2537 Ugodno prodam RADIATORJE za centralno ogrevanje. ©57-293 2555 Prodam BALKONSKO OKNO 210 cm in suhe colarice. ©802-040 2589 Prodam hrastove in hruškove hlode. ©802-040 2590 Za minimalno ceno prodamo STREŠNO KRITINO Kikinda. ©311- 463 2634 Prodam 3 delna GARAŽNA VRATA š. 2,90-1,97 m, brez okvirja in kompletna vhodna vrata, brez okvirja 97x205, cena po dogovoru. ©721 -526, od 8. do 10. ure in od 17. do 20. ure 2640 IZOBRAŽEVANJE Absolvent fizike instruira matematiko in fiziko za vse stopnje. ©43-131 2200 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole ter fakultete. ©332-613 2540 Instruiram računalništvo (vvindovvs, dos, word,..) ter fiziko. ©312-154 2551 Fiziko, matematiko, mehaniko iš-truiram za osnovne in srednje šole. Pridem na dom. ©621-467 2561 Prodam novo knjigo Slovenski pravopis za 15000 SfT ali menjam za BTV. ©332-241 2580 PREGLEDNICO ARHEOLOŠKIH NAJDIŠČ Slovenije - KUPITE - v Mladinski knjigi na Maistrovem trgu v Kranju! 2598 IZGUBLJENO Na mejnem prehodu Ljubelj ali v Šorlijevem naselju v Kranju sem izgubila DENARNICO z osebnimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi pokliče na ©242-849 2574 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 HLODOVINO vseh vrst in celulozni les, odkupujemo, lahko tudi na panju. Ugodne cene in plačilo po dogovoru. ©55-151 dopoldan ali 57-848 po- poldan Kupim ohranjen R 4 GTL, letnik 87-90. ©211-641, popoldan 2557 Kupim APN 6 ali ohišje od 85 letnika dalje. ©682-057 2562 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Plačilo takoj! 066-933, Gregor 2569 Kupim Z 128 letnik 1989 do 1991. © 697-039 2820 Kupim žensko gorsko KOLO z opremo. ©633-677 2647 LOKALI Pddam v najem LOKAL v Radovljici. ©0609/623-870_2394 V centru Kranja oddam dobro vjoeljan boutlque 47 m2. ©224-064 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 50 in 70 m2 za pisarniško dejavnost v centru mesta s telefonom in central-nim ogrevanjem. K 3 Kern, Kranj,d.o.o., Komenskega 7, 221- 353 2680 EUROPIZZA ***** 1 N0V0*N0V0 i, DOSTAVA PIZZ J DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^AC/1/OQ1 Kil ob nedeljah od 12. do 22. ure 4i U04/00 I 911 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO OGROMNA >RUŽINSKA PIZZ/ Popravilo in montaža TV ANTEN ©215-146, 57-420_J^J Kvalitetno izdelujemo CINKAN; SMETNJAKE in ŽEBLJE razlik Jenkole-Prebačevo 32 dolžin ©326-426 t: Iščem vsa zidarska dela 9r°bfu omete zidava fasad, manjša in vefl dela, cena ugodna. ©401-316 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala v Kranju. K 3 KERN Kranj,d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 2681 GOSTILNA IN | PIZZERIJA j BRUNARICA ŠTERN KOKRICA pri KRANJU NOVO MMMM^pV NUDIMO TUDI MALICE ODPRTO: 9.-24. TOREK ZAPRTO I | Tei.2t 4-420 OBVESTILA PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na 0221 -051. Odprto od 9. do 02. ure_ 1972 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na ©221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure 1973 POZOR! Žrtve nacionaliziranega premoženja, organizirajmo se! Pokličite na številko 064/78-696. PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo Pl BIP na ©221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974 MUNCHEN prevozi za 7 oseb, datum odhoda po želji. ©82-104 2525 OBLAČILA MAŠKARADNE originalne otroške kostume lahko naročite na ©061/ 448-475 2427 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK, avtose-dež, stolček za dojenčka, polsed. Vse dobro ohranjeno. ©736-701, PO 15. UH 2627 Prodam otroški kombiniran VOZIČKE Pea. ©733-5 1 0 2645 OSTALO Prodam suha bukova DRVA in smrekove DESKE. 0 422-239 2619 VRTNE GARNITURE iz masivnega lesa, ugodno prodam. 041-051 2632 PRIDELKI Prodam jedilni in semenski krompir Romano. ©061/611-137 2568 Prodam kvalitetno OTAVO in SENO. Resman, Begunje 36, ©733-3922597 POSESTI KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroka c. 16, Kranj Center, ©211- 106_1759 V Kranju ob glavni cesti KUPIM HIŠO ali zazidljivo parcelo. ©324- 304 2326 Begunje na Gorenjskem, PARCELA v izmeri 1000 m2, ravno na mirni lokaciji, prodam za 67000 DEM. ©714-014 2581 TEČAJI NEMŠČINE - za odrasle (od 1. do 5. stopnje) - za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) Na območju Kranja in Škofje Loke prodamo več eno ali dvostanovanjs-kih hiš. POSING, 061/126-23-29, 9-18. ure 2605 PONUDBA TEDNA: starejša dvosta-novanjska hiša ob cesti v bližini Kranja, prodamo za 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-353 2677 /XlARMOlERf^\ Žaluzije, rolete, lamelne in p]jjj zavese, izdelujemo in montira"1* ROLETARSTVO NOGRAŠEK v ntr/l prostorih ©061/651-247, 651-01* 2241 Rolete, žaluzije, lamelne plise zav*i ^ v različnih barvah in izvedbah, "»(0^^ __i igelsi. očite na ©213-218 OUNI GORILCI - montaža, merit* 319 Beograjska 38, Maribor OGREVANJE Z MARMORJEM IN GRANITOM zdrava in varčna toplota TRADICIJA IN KVALITETA tel. 062/31-324 PONUDBA TEDNA: prodamo na Hrušici novo vrstno hišo za 225.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221-353 2678 PONUDBA TEDNA: novejša hiša v bližini Škofje Loke prodamo ali menjamo za stanovanje v Ljubljani. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7. 221-353 2679 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo njivo, travnik ob avtocesti Hruši-ca Vrba in gozd na Mežakli. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221 -353 2682 PONUDBA TEDNA: v bližini Kranja, pod gorami prodamo čebeljnak in I. 400 m2 zemljišča. K 3 KERN Kranj d.o.o. Komenskega 7, 221-353 2683 PRIREDITVE VALENTINOV PLES bo v soboto, II. 2.1995 v dvorani KS Stražišče. Vabi MOJA-MOJA! 2636 RAZNO PRODAM Prodam prešo za izdelavo satnic in točilo za med, še novo. ©45-351 2550_ Prodam kitarski ojačevalec, stolp Beniton in otroško električno železnico. ©57-977 2623 Panasonic 81 avtomatika, servis. ESA Kranj, 3» Izdelujmo zaščitne in okrasne *J®^ vinske mreže za okna. ©82-104^ ° sot --j °^Pon Postavitev zidanih štedilnikov, ka"1 "nie, s nov, kmečkih peči. ©65-773 * ?J0.0( —'----*dda^ V Kranju in okolici vam zlikam p«n JPski | počistim in pospravim stanova?' 'Plačiic, Nudim tudi pomoč in nego boln||C 1o opr ©46-731 2*nkratr --1 )r&dp|p RTV SERVIS SINKO! Populaciji televizorjev Gorenje na vas« tUpuje| domu. ©331-199 Poglaganje keramike, marmo^ teraca in ometnega kamna. Izd*^ vanje umetnega kamna. ©061/" iPrjNi 721 i "o 2- ŠKORNJE za narodno nošoj ^ ansamble, izdelujemo. ©46-1695^ kt obji ROLETE, žaluzije, lamelne VA nun in nnnrauila narnčitn' 714-5 ** novo in popravila naročite: 714 ?5/8 _.-»v---. SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPr^JJ« vseh proizvajalcev! Odprto od "V***««^ ure. Inforamcije na Q329-8°'Va^s-Smledniška 80, ali na 331-301 JJnaclovi P® 15 Izdelujem smetnjake iz pocin**' pločevine. Dostava. ©324-457^ Popravila in montaža vodove instalacij. Čiščenje bojlerjev in " kov, nove inštalacije (Štemamo '• naredimo solidno in kvaliteg ©218-427 Elektroinstalacije, montaža in sj gorilcev. ©725-103 Popravljam PRALNE ©714-465 00852-17-266-791 00852-17-266-792 00852-17-266-793 j 00652-17-266-794 POKLICI ME i- 00852-17-266-795 00852-17-266-796 WC0852-17-266-797 00852-17-266-798 i J?085^17.2£6r799 f h STANOVANJA, jj*. Oddam SOBO 25 m2 v c*f Bleda. Lasten vhod, ogrevaj VQ souporabo kuhinje in kopa|ris^ ©725-050___A 0Dk( Zamenjam dvosobno STANO^t^1? 64 m2 na Planini III, za Ah™ konfortno. B 326-263 popoldn*/^ ' Na območju Kranja kupil" tnlftfnM 7fl rvroun rmekunafa Na °°močju Kranja kup"" IMUNIMI ia praffV \MMJi\niD najamemo garsonjero ali eno* SERVIS Z ORKBINALNIMID0J POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLCVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprtv* tel 064 222868 ta* 064 222 867 LJUBLJANA. tol/foK.: 061 169 0232 KRANJ. 1el/rax. 064 222 150 STAN. OPREMA Prodam novo SEDEŽNO GARNITURO ter ročni sesalec in televizijo Gorenje. ©57-589 2522 Prodam SPALNICO. ©325-355 2534 Ugodno prodam OGRODJE za baročni fotelj, 30 kosov, cena kosa 75 DEM. B 401-068_2812 POSTELJI novi iz masivnega lesa dim. 190x90, prodam. ©41-051 2633 Prodam kavč, dvosed in stekleno mizo za dnevno sobo. ©329-169 2662 STORITVE OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. © 211-140 _ Rolete, žaluzije - popravilo in montaža ter sobopleskarstvo. © 061/376-783_ 1174 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. ©211-286 1364 Izdelujemo PEČNICE za kmečke peči in kamine. ©061/823-349 1514 rodi ■ Bi stanovanje do 50.000 DEM-ING, 061/126-2013, 9-18. ure J m —^. "oda Na Planini III prodamo gars"JJaI^I, 43 m2, komfortno, lepo vzdržMl&a^ za 49000 DEM. POSING, 06V b-23-14, 061/126-23-29, 9-18. JVi -!-!--rŽ £6Če Na Planini III prodamo en05^^3l2 STANOVANJE, 40,7 m2, kor^'v^ za 51000 DEM. POSING, n6ij6rrt0pE 23-14, 061/126-23-29, 9-l8J^^ča Na Planini II prodamo $wlSJf*i?~-~ STANOVANJE (2+2), 97 m2, k°'Yu, r°c no, za 104000 DEM. POSIN&;. fgtoik 126-23-14. 061/126-23-29, 9'1" ,<6 221_____<\K Mlada zakonca iščeta aarsonj^;^ 1-ss v Škofji Loki ali v Šiški, &j p dogovoru. ©623-053, poj5>/10jjjj V najem vzamem garsof1) Bistrici pri Tržiču. ©50-874 ——" u PRODAMO 2-ss 56 m2 na ^ cah - Plavž, C.-CATV-telefo^c udogna 53200 DEM. KUPUJf || PRODAJAMO STANOVANJA'ndi na območju Gorenjske. f^'H1 Kranj, poslovalnica Radov^M Grajski dvor, Kranjska C. 2, ^ 585, pon,, sred., pet., od 1°' : ---^ 1-sobno STANOVANJE na J j cah, 38 m2, delno opreml)«nt/J DAM za 300 DEM/mesec+ novega pohištva v ceni 25LW O861-208___^ V Kranju vzamem v najem $ VANJE. ©323-860, po 15J^ PONUDBA TEDNA: prot- „ ma 45 m2 v Kranjski gori, ^ 7, Kranj, d.o.o., Komenskega 221-353_ PONUDBA TEDNA: ugodno^ mo 4 sobno stanovanje v ^ fit menjamo za dva manjša, <\ 7, Kranj, d.o.o., Komenskeg3 221-353 d in p«! itira"1 v no* 1-014 V razpisu nagradne križanke LISJAK, trgovine s talnimi in stenskimi oblogami Kranj, Gregorčičeva 8, smo objaviti napačno telefonsko številko trgovine. Praviina Je 064/211-333. -1U*2 lOl.rT ----'M Jesenicah prodam 2-sobno "°rtno stanovanje, 56 m2 (CK, . toplovod,), cena 55000 J&85-349_2630 | lamo opremljeno 1-ss 46 m2 na i|3?!Can> obvezno enoletno pre-l^o. najemnina 350 DEM. Odda-sobo v hiši 9 m2 opremljeno s Porabo kopalnice in delno ku-lft'r?nmski ženski, mesečno plači--,-000 SIT, lokacija Bled-Vezenine. ?.mo garsonjero 32 m2 na Bledu, ? bloki, obvezno enoletno pre-"Jo. najmenina 350 DEM. Odda-oprennljeno 1-ss 38 m2 na Bledu, »edS?1! 'opcija, obvezno polletno ffllo, najemnina 420 DEM na I' Radovljica-Bled najemamo in .^emo stanovanja. FRAST.d.o.o. Vor 5°sL Radovljica, Hotel Grajski Kranjska c. 2, «715-585, "■sred.,p fONUDB/ Z POLY, letnik 1989, temno rdeče barve, ohranjen, prodam. «0609/ 616-095 2536 Kupim menjalnik za AUDI 80 avto-matik, letnik 1979, oznaka menjalnika je ET. Vozilo tudi prodam. «725-024, popoldan 2536 Ugodno prodam OPEL KADETT CITV, letnik 1978, reg. do konca novembra 1995, cena po dogovoru. «891-833 2547 Prodam Z 101. letnik 1987, reg. do 9/95. Vrhovnik, Štefetova 9, Mlaka pri Kranju 2553 Prodam GOLF, letnik 1980, bencinar. ©211-641, popoldan 2558 Pet., od 10. do 16. ure 2638 >2- nošo 169 A TEDNA: ugodno prodaji »s 66 m2 na Planini. K 3 KERN ■j^-o.o., Komenskega 7, ©221- 2676 j zav M 4-5 i Varstvo JAPffdomn^v varstvo otroka na mojem ^■^•327-244_2549 ^adour'P za 20 mesečno deklico v , Jo «; |ICI' 'sčemo. ©222-877, od 7. ocinWJL ' Ure ga. Uli 2594 457 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 -ZZZR in S' S* 331-339 cSlT^VA p,zz 9 DO 23. URE 2£§AK DAN ^ZILA DELI »a1?6"' Pr°dam razne notranje '«tnik 7e „'01Jn Planinske vestnike, f j2~92- Crv Jern«i. Javorniško ^^enice •Sdaf"A11^ M0M0 z gi gODEM. »225-733 2548 Vozila lumami a ista, 2608 JUGO 55 SKALA «311-846 za 2122 letnik 2463 arson^gT^RCLIO metalik barve, letnik *2!l9%3l2oS no onranien, ugodno. Ogjjf^ŽL. _2519 ^i^b.ru'^**- l6tnik 1988' e ©225-733 2609 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, modre barve, 60.000 km. ©46-065 2610 Prodam PEUGEOT 104 GR, letnik 1983. © 401-068 2611 Prodam R 4 GTL v voznem stanju, nereg., za 500 DEM, lahko tudi za dele. © 741-606 2616 FORD SIERA KARAVAN, ugodno prodam. ©720-032 2825 Ugodno prodamo ŠKODO 120 L, letnik 1988. ŠKODO ROMAN, letniki 991 in LAND ROVER, letnik 1979, vsi lepo ohranjeni. Možen kredi. ©422- 522_2637 ASTRO 2.0 GSI 16 v, letnik 1993, prodam za 32000 DEM. 0632-465 2642 Prodam GOLF JX, letnik 1988 ali menjam za manjši avto. ©328-292 2646 Poceni prodam KOMBI IMV, motor Renault, letnik 1987, zelo dobro ohranjen. ©329-061 26&0 Prodam Z 750 LE, letnik 1981, registriran do oktobra za 450 DEM. ©82-570 2666 Po delih prodam 126 P, letnik 1982 in Z 101. ©53-176_2657 GOLF JXD, letnik 1988. FIAT CRO-MA, letnik 1988 in HYUNDAI PONY i.o (jLS, letniK 1990, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA, ©632-286 2660 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, reg. do 12.1.96, 80.000 km, dobro ohranjen. ©712-063 2663 Prodam Z 101, letnik 1985. »332- 437 2664 Prodam GOLF benpin 1.6, letnik 1987, bele barve. »401-492 2666 Prodam osebni avto GOLF diesel, letnik 1989. »327-391 2668 PRODAJA. ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. »325-981 28645 SATELITSKI sistemi " Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI, KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTIJIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.I.OK A, GODEŠIČ 1 25 TEL.: 064/633-425 ZAPOSLITVE Komunikativnim osebam nudimo dobro plačano terensko delo. Tedenska izplačila. »874-238, po 20. uri 1187 Nudimo redno zaposlitev in dober zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. Inf. v tore po 20. uri in v sredo od 15. do 18. ure. Đ 53-415 1598 V Kranju redno zaposlimo KNJIGO-VODKINJO s polnim delovnim časom. Šifra: KONTO 2112 SK d.o.o. redno zaposli 5 komercialnih zastopnikov. »76-622, od 17. do 20. ure 2203 MIZARJA ali priučenega delavca s prakso za delo v lakirnici zaposlim TAKOJ. »061/612-246 2207 Pizzerija ORLI redno ZAPOSLI simpatično dekle za delo v strežbi, fit 327-853 ali osebno v pizzeriji Za delo potrebujemo tri nove sodelavce. Nudimo redno zaposlitev. Inf. v sredo, četrtek in nedeljo »57-792 2306 Za določen čas zaposlimo SLAŠ-ČIČARKO. » 331-473 2468 Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. » 53- 488 2484 J« na SM JA* RAS.' 10. *■ Uto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora [TE SE PRAVOČASNO d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve, Davčno svetovanje srednja vas 108, Šenčur, Tel.:064/41-240, fax:41-360 Iščemo PRIPRAVNIKA s srednjo oz. višjo izobrazbo, zaželeno ekonomske smeri, z možnostjo kasnejše zaposlitve (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Vaše prijave sprejemamo do 10. 2.1995. Nastop dela: takoj. Tel. 064/715-515. agencija za delo za svoje naročnike IŠČEMO: - prevajalca AN, FR, NE (Ljubljana) - več kovinarjev (ključavničar, ličar, varilec) - 7 KV kuharjev - več samostojnih komercialistov v notranji in zunanji trgovini. Tel.: 47-574,47-575, dopoldan Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. »0609/620-475, 064/ 634-064, 56-105 2631 Oddam delo na dom. »891 -086, od 13. do 17. ure 2643 Redno zaposlimo 5 sposobnih in samostojnih DELAVCEV, pogoj tekoči slovenski jezik. O 331-307 od 12. do 14. ure 2673 ŽIVALI KUNCE KRIŽANCE (francoski ovnač - nemški lisec), mladiče, poceni prodam. »45-532 2286 Prodam teličko simentalko, staro 8 tednov. »403-824 2&45 Prodam KOBILO vajeno kmečkih del, brejo, staro 9 let ter dele za Z 101 in 126 P. Ovsenek, Mišače 12, Kamna gorica 2559 Iščemo trgovskega POTNIKA za prodajo čirokno* asortimana potrošnoga blaga na področju Gorenjske in Ljubljane. »066/24-752 ali 24-750 Iščemo prodajalko ali mlajšo upokojenko za prodajo dva do tri krat tedensko v Škofji Loki. »64-2192538 Iščemo delavca za cementarska dela. »47-505_2541 Zaposlim mladega fanta iz okolice Kranja v Kovinarski delavnici. 0332- 100 2542 Iščem VOZNIKA C.E kategorije. Redne vožnje v Nemčijo. Kasneje možna redna zaposlitev. ©218-668 2543_ Redno zaposlimo 2 ELEKTROIN-STALATERJA! Pgoji: ustrezna kvalifikacija, vozniški izpit, sposobnost samostojnega dela in vodenja skupine. Prošnje in dokazila pošljite na naslov: KRESNICA.d.o.o., Mlaška 57, 64000 Kranj, »245-156, vsak dan od 7. do 15. ure_2546 Za delo v trgovini potrebujemo dve PRODAJALKI. Pisne ponudbe pošljite na naslov Trgovnina Zapravljiv-ček, Delavska c. 19, Kranj 2560 PEKA ali delavca zaposlim - zažel-jene izkušnje. Pekarna Zevnlk Kranj, »332-336 od 13 do 16. ure 2576 DZS d.d. VAM ZA PREDSTAVL-JANJE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE NUDI VISOK HONORAR (1.800 DEM), TER MOŽNOST REDNE ALI HONORARNE ZAPOSLITVE. 2618 Kupim BIKCA simentalca, težkega do 70 kg. »731-593 2567 Prodam BIKCA simentalca, teža 130-140 kg. Strahij 1, Naklo 2582 Tri TELICE stare eno leto, prodam. »802-040 2583 KRAVO in TELICO po izbiri (breji), prodam. »802-040 2584 Prodam 20. mesecev staro TELICO, frizijko. 0802-040 2585 Prodam TELETA simentalca za nadaljno rejo. ©65-622 2595 Prodam dva BIKCA simentalca, težka okrog 120 kg. ©311-608 Šifrer 2599 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. ©65-107 2600 Prodam TELICO za nadaljno rejo. Đ 633-277 2614 Prodam KRAVO po prvem teletu, brejo 8 mesecev. O 65-617 2617 Prodam brejo ŠPORTNO KOBILO in zapravljivček. V račun vzamem 300 kg bika. ©57-977 2624 Pašno TELICO simentalko, prodam. ©66-676 2629 Prodam TELIČKO, staro 14 mesecev, simentalko. ©66-237 2635 Prodam TELICO simentalko, staro 15 mesecev. Trstenik 33 2641 Oddam KUŽKA dobrim ljudem. ©217-029 2654 Kupim TELIČKO simentalca, starega 10 dni. ©65-565 2658 Prodam BIKCA frizijca in TELIČKO simentalko. ©061/612-741 2661 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. Predoslje 127 2669 Kupim teličko simentalko, staro do 14 dni. ©403-156 2671 Majhnega KUŽKA oddamo dobrim ljudem. « 217-029 ZAHVALA Vse življenje je usojeno tako, da snidemo se in se ločimo... V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra žena, sestra in teta v v MICKA TOMAZIC Zahvaljujemo se sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izročeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Kranj dr. Pegam in dr. Leskovarjevi, ter medicinskemu osebju bolnišnice Golnik, dr. Zormanovi za posebno nego in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in sestrične IVANKE ŽAGAR se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Mileni Novak Medičevi in dr. Andreju Subicu, duhovniku, pevcem in praporščakom ter krajevni organizaciji Zveze borcev Gorenja vas - Reteče in njenemu govorniku. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi naše mame ANGELE BOLKA upokojena gost H nič arku Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom za njihovo vsestransko pomoč, g. župniku Gradišku za lep pogrebni obred, Kranjskemu oktetu za lepo zapete žalostinke, pogrebniku Francu Jeriču ter ZALOŠKIM gasilcem za spremstvo in lepe poslovilne besede g. Janežiča na njeni zadnji poti. Našo iskreno zahvalo izrekamo tudi gospodu dekanu Maksu Ipavcu za darovano mašo. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. VSI NJENI Zalog, 22. januarja 1995 V SPOMIN H 7. februarja mineva žalostno leto, i§ odkar nas je tiho zapustila naša draga mama FRANČIŠKA OBLAK I Zelo te pogrešamo in težko, vendar pogumno prenašamo I praznino, ki je nastala za teboj. Hvala vsem, ki obiskujete njen I grob in ohranjate spomin na njeno prisrčnost in vedrino. VSI NJENI Kranj, 7. februarja 1995 I Na okrožnem sodišču v Kranju sodijo 27-letnemu Primožu Koširju Obtoženi se zagovarja: "Mateje nisem ubil!" Včeraj se je začela glavna obravnava proti Primožu Koširju z Milj, obtoženemu umora svoje 24-letne žene Mateje, ki se je 4. avgusta lani utopila v Blejskem jezeru. Predsednik senata, sodnik Igor Mokorel, je veliko razpravno dvorano rezerviral za šest dni. Številne priče. Kranj, 7. februarja - Razprava pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju naj bi trajala ves ta teden, razen praznične srede, in še dva dneva prihodnjega tedna. Včeraj je okrožna državna tožilka Andreja Sarabon najprej prebrala obtožnico, nakar se je obtoženi Primož Košir, ki je v priporu od 15. septembra lani, zagovarjal. Včeraj tudi že prve priče v dokaznem postopku, ki bo predvidoma trajal do 10. februarja. Državna tožilka Primoža Koširja obtožuje umora. V noči s 4. na 5. avgust lani naj bi okrog 22. ure v Blejskem jezeru v bližini regatnega centra v Zaki, 30 do 35 metrov od obale, z nogo najmanj enkrat namenoma, da ji vzame življenje, tako močno brcnil ženo Matejo v levo sence, da jo je omamil, nato pa držal pod vodo tako dolgo, da je umrla. Tožilka je obtožnico tudi obširno razložila. Opozorila je, da je obtoženi Primož Košir na prvem zaslišanju pred dežurnim preiskovalnim sodnikom 16. septembra dogodek drugače opisoval kot kasneje sodniku, ki je vodil preiskavo. Na prvem zaslišanju je Košir dejal, da sta z Matejo plavala "žabico" skupaj, tako da je on plaval z rokama, ona pa se ga je držala za noge in plavala z nogama. Ko se je utrudil, ji je rekel, naj ga spusti, ker ga ni, se je s silo odrinil in zaplaval "kravi". Pri tem jo je z nogo enkrat ali dvakrat zadel v glavo. Ko se je ozrl, je Matejo videl pod vodo, jo prijel in tiščal v vodo, dokler ni obmirovala. Na drugem zaslišanju je Košir zagovor spremenil. Dejal je, da je ženo z nogo naključno zadel v glavo, odplaval od nje sedem ali osem metrov, ko se je obrnil, pa je ni več videl. Iskal jo je, tudi pod vodo, vendar je ni našel. Prvo izjavo naj bi dal pod psihičnim pritiskom kriminalistov, kar pa za tožilko ni sprejemljiv zagovor, saj je Košir preiskovalnemu sodniku povedal, da je bil postopek kriminalistov vseskozi korekten, in da nanj nima pripomb. Sorodnikom, prijateljem in znancem pa je po ženini smrti pripovedoval še drugačno zgodbo: da je Mateja potonila nenadno, in da je ni reševal, ker se je bal, da bi tudi sam potonil. Tožilka je prepričana, da je Primož Košir ženo povabil na nočno kopanje z namenom, da jo umori. Podplutba tik pred utopitvijo? Potapljači-reševalci so bili o izginotju Mateje Košir v Blejskem jezeru obveščeni ob pol enajstih zvečer, je nadaljevala tožilka. V jezeru so jo našli približno v desetih minutah, mrtvo, lebdečo nad muljem. Obdukcija, ki so jo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani opravili 6. avgusta, je odkrila za dlan vefiko podplutbo na levi strani temena oziroma na levi senci. Po strokovnem mnenju je lahko nastala kratek čas pred Matejino smrtjo oziroma ob smrti. Glede na to, da je bila na dnu jezera debela plast mulja, podplutba ob potonitvi ne pride v poštev. Tožilka Šarabonova je v obtožnici navela tudi Koširje- vo tesno prijateljevanje z drugo žensko, življenjsko zavarovanje, ki ga je sklenil za Matejo za primer njene smrti ter mnenje izvedencev psihiatrov, da Koširju materialne dobrine pomenijo obliko uveljavljanja in potrjevanja. Z razvezo od Mateje bi veliko izgubil, z njeno smrtjo pa veliko pridobil, je sklenila tožilka in za obtoženca predlagala kazen po zakonu. Za umor je zagrožena kazen do petnajst let zapora. "Krivde ne priznam!" To so bile prve besede, ki jih je včeraj v svojem obširnem zagovoru izgovoril obtoženi Primož Košir. "Mateje nisem ubil, niti poskušal, niti razmišljal nikoli nisem o tem!" Primož Košir, ki ga zastopa ljubljanska odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, je govoril o svojem poznanstvu z Matejo, smrti njene matere v prometni nesreči in Matejini kasnejši stiski, v kateri ji je stal ob strani, o začasni prekinitvi njunih odnosov, ko je sam odšel v ZDA študirat za pilota, o njunem kasnejšem "pobotanju", opremljanju stanovanja, v katerega je Mateja vložila okrog 30.000 nemških mark, poroki 25. aprila 1992, rojstvu hčerke Nike in zakonskih težavah. "Res sva se tudi sprla, marca lani so se prepiri začeli stopnjevati, vendar sva jih sproti razčiščevala. Konec aprila je Mateja omenila, da bi se ločila, vendar kasneje o tem nisva več govorila, imela sva se rada. Ko se je Mateja zaposlila v free shopu na Brniku, sva se čez dan redko videvala, zvečer sva šla večkrat skupaj ven, v kino, opero, tudi usodno nočno plavanje ni bil nikakršen izjemen dogodek. Če naj bi bili na Mateji res kakšni znaki nasilja, ne vem, zakaj so me prijeli šele poldrugi mesec po njeni smrti. Zasliševali so me ves dan, tudi na poligrafu, me prepričevali, naj priznam umor, češ da bom šel lahko domov k Niki. Popustil sem pod pritiski, samo da bi me spustili. Speljali so me "na led". Naslednji dan so me pripeljali k preiskovalnemu sodniku, povedal sem mu, kakor je bilo, sodnik pa je vpil name, ali sem morilec ali ne. Bil sem psihično izčrpan, v priporu sem si porezal žile, potem pa doumel, da se še splača živeti, da imam doma nekoga, ki me čaka in potrebuje." Primož Košir je tudi razložil, kako je bilo z zavarovanjem za Matejo in dejal, da so mu vse skupaj naprtili Matejini sorodniki. "Ko je bila Mateja noseča in sama doma s hčerko, jih ni bilo nikoder, da bi ji pomagali. Tudi Mateja sama jim ni zaupala, razen staremu očetu, s katerim sva edinim imela pristne stike." Glavna obravnava se nadaljuje z zaslišanjem prič. Sodni senat naj bi zaslišal okrog dvajset povabljenih prič, vpo-gledal pa tudi izjave številnih drugih prič, dane v preiskavi. • H. Jelovčan KRIMINAL Spet ogrožanje z orodjem Policisti iz Škofje Loke zadnji januarski dan obravnavali poskus nasilnega obračunavanja. Občan je s tovornim avtomobilom s priklopnikom pripeljal pred podjetje Yuta, za njim pa je tja pripeljal še H.E. iz Škofje Loke. Na voznika tovornjaka je začel vpiti naj vozilo umakne, slednji pa se je ustrašil in iz kamiona vzel železno palico za obrambo. H.E. je nato iz stanovanja prinesel nož z 11 centimetrov dolgim rezilom in alu- minijasto mesarsko sekiro, stekel do kamiona, kjer se je spet vnel prepir, hujše pa so preprečili policisti, ki so nasilneža ovadili sodniku za prekrške. Preprečen prehod meje Policisti iz Kopra so zaje U občana C.B. iz Kranja, ki je v svoj osebni avto vzel pet državljanov Bosne in Hercegovine jih odpeljal do Portoroža in jih kasneje preko svoje zveze skušal spraviti v Italijo. Ker zveze ni bilo, jih je poskušal preko meje prepeljati sam, za vsakega pa naj bi dobil 100 mark. Dejanje so mu preprečili policisti in ga ovadili. Mladoletnika odvzela čeke Radovljiški policisti so obravnavali ponarejanje vrednostnih papirjev oziroma izdajo nekntih čekov, ki sta si jih sposodila dva mladoletnika. Mladoletnika sta se zadrževala v diskoteki Arx cella, eden od njiju je našel čekovne blankete in dokumente, ki sta jih s kolegom odnesla domov, nato pa je eden od njiju vadil podpis. Preden so ju zalotili sta bv različnih trgovinah uspela vnovčiti 5 čekov, s čimer sta povzročila za 26.000 tolarjev škode... Sledi policijska ovadba. Obvestilo o popolni enodnevni zapori ceste v Frankovem naselju, nasproti Stanovanjske hiše 61 SGP Tehnik Škofja Loka obvešča, da bo zaradi prekopa ceste za priključek sekundarnega plinovoda pojutrišnjem, v četrtek, 9. februarja, popolna zapora na celotnem vozišču ceste Frankovo naselje v dolžini 10 m nasproti severne fasade stanovanjske hiše Frankovo naselje št. 61. Obvoz bo mogoč po Kidričevi cesti. LEPE TROFEJE KLJUB MAJHNEMU ODSTRELU' Zveza lovskih družin Gorenjske je zadnji dan januarji opravila redno ocenjevanje trofej in kategorizacij6 lanskega odstrela za lovske družine Jezersko, Storž™ Tržič in Udinboršt, kjer imajo skupno 300 članov. Low so prinesli v Tržič 344 trofej, med njimi 270 srnjadi, f jelenjadi, 29 gamsov in 21 muflonov. Najlepša je bil* trofeja jelena, ki ga je novembra lani ustrelil jezersv lovec Venci Parte na Spodnjem Jezerskem, za dobrih 21* pik pa si bo z njo prislužil zlato medaljo. Po ugotovitvi lovskih strokovnjakov, ki so doslej ocenili trofeje 1 približno polovici gorenjskih družin, je bil lanski odstr* pod običajnim letnim poprečjem; podobni so bili rezultat tržiškega ocenjevanja s 70 odstotki doseženega naČdi odstrela pri srnjadi in le 52 odstotki pri jelenjadi. Besedilo in slika: S. Saje Letos že šest mrtvih Črn vikend na gorenjskih cesta Kranj, 6. februarja - Žalostna bilanca prometnih nesreč na gorenjskih cestah v januarju, se je nadaljevala tudi prvi konec tedna v februarju, ko sta izgubila življenje dva udeleženca v prometnih nesrečah, poškodovanih pa jih je bilo 16. ' Skupaj je bilo minuli konec tedna na gorenjskih cestah kar devet hudih nesreč, skupaj že 24. Prometni policisti so v soboto promet po gorenjski magistrali nadzorovali s pomočjo helikopterja in petih patrulj, takoj po koncu nadzora nekaj po dvanajsti uri pa je prišlo do najhujšega. Na odseku magistralke med Naklom in Kranjem pri naselju Cegelnica je prišlo do hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Voznik re-naulta 25 Stanislav Ž. je vozil v smeri proti Kranju in iz kolone nenadoma sunkovito začel prehitevati. Prav v tem trenutku mu je nasproti pri- f>eljala Marija K. z avtomobi-om fiat punto. Vozili sta silovito čelno trčili, vse skupaj pa se je odvijalo tako nitro, da nihče od voznikov ni utegnil zavirati. Vozilo Stanislava Ž. je pri trku zasukalo v nasprotno smer, fiat punto pa odbilo proti Kranju, ga vrglo na strano in odbilo na odstavni pas ter ograjo, nato pa je v kolo vozila trčil še voznik, avtomobila, ki je prav tako vozil v koloni, nato pa ga je odbilo in je trčil še v nasproti vozeči kombi, ki ga je vozil Maks S. iz Tržiča. V nesreči sta vozni- ca punta Marija K. in nj sopotnica Petra Z. izgu življenje, povzročitelj Stalj slav Ž. pa je dobil zelo telesne poškodbe in se še za življenje. Policisti sum1) da je povzročitelj vozil P; vplivom alkohola. Zaradi fl{ reče na magistralki je ^ cesta zaprta do 16.40 ^ zadnje pol ure zato, + vzdrževalci ceste s seboj $ imeli ustreznih pripomoči s katerimi bi ponovno usp* sobili cesto. Na skoraj istem odseH dobrih 300 metrov stran| je prometna nesreča zgo^5 spet ob 18.45 uri v neM. Voznica volksvvagna je. Vesna Š. je vozila v proti Kranju in pred nad j zom izven naselja Cegcl^ očitno zaspala za volanj' Vozilo je zapeljala popo'1* ma na nasprotni vozni pas-l katerem je pravilno prip6'" Franc Mirko L. z renaulto^ in se skušal izogniti trčefr. tem, da je zapeljal povserfl odstavni pas. Kljub terrtfi vozili trčili, petko je odbilj? travo, Vesna Š. pa je vo" še nadaljevala in trčil' vozilo škoda, ki jo je y Peter C., nato pa je v nj^l zadnji del trčil še voznik & sierre Jože J. V nesre# voznica Vesna Š. utrpela | telesne poškodbe in jfl odpeljali v bolnišnico, j? »o bili poškodovani1 njen mož Tomislav S-mladoletna otroka. Mag>s^ na cesta je bila zaprta dv*j promet pa so policisti uši" ili na staro cesto. • U, jen bi blij Po< S vin vai sto niši rjoi bol ruj trie tij spi poi pai l Gc S» ter Tri in Al in iS nic Semaforizacija križišča na Laborah Kranj, 7. februarja - Končno je dočakalo gradbince tudi prometno izjemno neprimerno urejeno in nevarno križišče na Laborah. Predvsem bo križišče dobilo semaforje, na katere vozniki, ki prihajajo s Škofjeloške ceste in z Orehka ter se vključujejo na prednostno Ljubljansko cesto, že dolgo težko čakajo. Smrtnih nesreč sicer v tem križišču praviloma ni, razbite pločevine in jeze pa obilno. Kranjska občina, ki jo bo obnova križišča veljala dobrih 22 milijonov tolar- jev, je za delo kot najugodnejšega ponudnika izbrala SCT. Ta je decembra dogovorjen začetek del nekoliko zamudil. Razen semaforjev, ki jih v takšno križišče kot je zdaj, ni mogoče vgraditi, je predvidenih tudi nekaj drugih posegov. Predvsem gre za razširitev Ljubljanske ceste, na katero večja vozila (avtobusi) zdaj težko zavijajo proti Kranju, in za prestavitev avtobusnega postajališča ob Ljubljanski cesti proti Kranju za križišče. • H. J. ti* K 'rac Pest kim spoj va i tice h Pesi hlt *«e< *o/, VP *os olcc Poi t*J\ Po