CELJSKI TEDNIK Celje, 22. avgusta 19«8 — Leto XXII — Št. 31 — Cena 60 par (din) GASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES V mmm iedniku: stran 4 Pobuda z jasno pt-rsiK-ktivo — Mala anketa o Ce- Ijanih, ki radi berejo Stran 5 Zadovoljni gostje v Dobrni — Za ljuhit«-lje narave Stran 6 Moška voda v Celju zdravi in ponilaja St an 7 Mariborčanka gre na Havaje Stran 8 V Zrečali postopne izboljšave Stran 9 Cleljska iM>krajina v začetku 19. stoletja Stran 10 »Bodra snijana« v Trbovljah navdušila Sti-an 11 Jubilej zagoi-skih gasilcev Stran 12 Reportaža o graničarjih Stran 13 Tudi Rudi Male državni prvak — Kronika nesreC Stran 14 Slikanica »Polje Ornega« Stran 15 »Spartak« — Praga" — t ikrat premagan Zafeti je treba drugače f,lavna težava, ki v teh po- viških dneh spremlja naso toisko mladino, so štipendi- u in krediti. Mnogi mladi, Lntirani kadri trkajo na ^ta delovnih organizacij in .gsijo za dodelitev štipendi- [ l^i bi jim omogočala uires- ^itev mladostnih želja o jjdaljnjem študiju. Prav za- jjdi takih dejstev je ObK nedavno analiziral stanje jg področju štipendiranja v oljski občini za leto 1967/68. V naši občini imamo štiri jlavne štipenditorje — gos- podarske organizacije, sklad g štipendiranje mladih ta- jditov pri SZDL, temeljno izobraževalno skupnost in komunalni zavod za zaposlo- ,a:ije delavcev, ce odšteje- mo gospodarske organizacije, Tidimo, da so zadnji trije štipenditorji dajali v šol- skem letu 1967/68 skupno 24 štipendij, od tega sklad pri SZDL 12 štipendij. Struktura teh štipendij pe v korist študentov, ki dobivajo 11 štipendij in to iioprečno po 257 dinarjev na mesec. Zanimivejši so podat- ki za 49 gospodarskih orga- nizacij, ki so bile upoštevane v analizi. Med njimi nimajo nobenega štipendista nasled- nje: AUREA, Celjska opekar- na, Etol, Plinarna — vodo- vod, Ceste — kanalizacije, Dimnikarstvo, Remont, Ope- karna Ljubečna in Gradiš. 40 gospodarskih organiza- cij pa štipendira 821 učencev na vajeniških in industrij- skih šolah s praktičnim pou- kom, 59 učencev na šolah za drug strokovni kader, 109 di- jakov na tehniških šolah, 2 na srednjih metalurških šo- lah, nobenega na gimnazijah, 14 na višjih šolah, 81 na vi- sokih šolah in 1 na šolah za izobraževanje učnega kadra. Za bodoči strokovni kader največ skrbijo v Cinkarni (138 štipendistov) EMO (136), Ingrad (130) in v Železarni (87). Vendar pa šolajo te štiri delovne organizacije na višjih in visokih šolah od tega le 43 študentov, največ pa EMO (17). (nadaljevanje na 6. strani) Z obiranjem letošnjega pridelka hmelja so začeli v Savinjski dolini in na drugih proizvodnih področ- jih Slovenije z nekoliko zamude. Tej je bila kriva nizka temperatura in de- ževje, zaradi česar dozore- vanje ni bilo tako naglo. Na splošno je letošnji pridelek hmelja boljši od lanskega, saj računajo, da bo v Sloveniji nabranega več kot 3300 ton suhega hmelja ter da bo kakovost le-tega boljša. Pomeni, da bo več hmelja I. vrste. Pri- bližno 80 odstotkov hmelj- skega pridelka nove letine je že prodanega v tujino in doma. Obiralci v Savinjski do- lini in na drugih področ- jih zaenkrat ne manjka. Zaradi tega na družbenih obratih v začetku niso vključili vseh obiralnih strojev, če bo stiska s ča- som so ti še v rezervi. Beno Zupančič v Rogaški Slatini v soboto je obiskal Rogaško Slatino generalni sekre- tar zvezne konference SZDLJ Beno Zupančič, ki si je ogle- dal steklarno in steklarsko šolo ter se s predstavniki po- govarjal o prob'emih gospodarstva in sistemu izobraževa- nja, potem pa se je v Slovenskem domu zadržal v več kot triurnem pogovoru z družbeno političnimi delavci in gospodarstveniki šmarske občine. Ti so Bena Zupančiča, ki je izkoristil del svojega letnega dopusta, * da bi lahko obiskal tudi druge občine^ v katerih so ga izvolili v zvezno konferenco SZDLJ, seznanili z gospodarskimi in drugimi problemi šmarske občine. Pogovor se je v celoti su- kal okrog težav, ki izvirajo iz nerazvitosti šmarske obči- ne, za kar nosi po mnenju njenih predstavnikov pretež- no krivdo naša nacionalna politika, v kateri je to pod- ročje vse do osvoboditve pre- cej zapostavljeno. Tako v ne- koč znan kmetijski okoliš v tem času nismo investirali praktično nič, neugodni Kre- ditni pogoji s kratkoročnimi odplačili in visoko obrestna stopnjo pa tej sicer najpo- membnejši gospodarski pano- gi tudi v bodoče ne obetajo perspektiv. Podobno se šmar- ska občina spoprijema s pro- blemi šolstva, saj ji sredstva republiške izobraževalne skup- nosti ne zadoščajo, to pa po- meni, da ne more ustvariti učencem in prosvetnim de- lavcem takih pogojev, kot jih imajo ti v razvitejših obči- nah. Precejšnji del pogovora je bil posvečen problemom cest- nega omrežja, šmarska obči- na, kot je bilo rečeno, ima najslabše ceste v Sloveniji, pri tem pa je v republiki ču- titi odpor, da bi recimo asfal- tirali vsaj oba klanca na ce- sti Celje—Rogaška Slatina, nad katerima se zlasti tuji turisti že več let zgražajo. Iz- redno slaba povezava s so- sednjo Hrvatsko, kjer gre za odsek dolg nekaj več kot šest kilometrov, pomeni iz dneva v dan večjo oviro za turistič- na m drug promet, kar ima seveda za šmarsko gospod;ir- stvo negati-vne posledice. Ob vsem tem so predstavniki ob- čine menili, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi področji vedno bolj poglab- lja. Generalni sekretar Beno Zupančič se je živo zanimal za možnosti šmarske občine pri reševamju posameznih vprašanj, kot ureditve atom- skih toplic ob soudeležbi tu- jega kapitala, ureditve cest- nega omrežja' in rešitve šol- stva itd. ter pri tem sogla- šal, da so ključnega pomena predvsem kmetijstvo in ceste. Po njegovem mnenju bi bila rešitev v ugodnih in zadost- nih kreditih. Ob koncu je de- jal, da je bil pogovor kori- sten, da pa je vprašanje, kaj bi bilo mogoče narediti. Ze- lo pohvalno se je izrazil o steklarni. D. Hribar Nataša Urbančič se je vrnila Precej časa se .je govorilo, da se bo druga celjska olimpijka Nata.ša Urbančič vrnila v Celje. Njenega po- vratka so se veselili predvsem n,jeni starši, atletski de- lavci in ljubitel,ji atletike, ki so vedeli, da Nataša lahko prav na letošnjih najpomembnejših atletskih tekmovanjih pokaže vse svoje sposobnosti. Vrnila se je v ponedeljek zvečer, ko se .je z avionom pripeljala na letališče Brnik. Na letališču je bilo tisti ponedeljkov večer prav tako, kot vse ostale večere; letala so pristajala in odhajala. Potniki so prihajali in odha- jali. Nekatere so čakali so- rodniki, znanci ali prijatelji, druge ne. Natašo, ki je sko- raj dve leti preživela v An- gliji in Avstraliji, so pričakali starši in društveni delavci AD Kladivar. Ko je Nataša odhajala iz Celja, je bila dobra atletinja, danes je rekorderka in njen rezultat (55,75 m) jo uvršča med H najboljših metalk kopja na svetu. Stalna for- ma in odlični rezultati so ji zagotovili vozovnico, ki jo bo čez nekaj dni i>opeljala na Balkanske igre v Atene, kasneje na dvoboj v Italijo in za konec na najpomemb- nejše letošnje tekmovanje: olimpijske igre v Mehiko. Nataša, kako si začela tre- nirati v Avstraliji? »Preko časopisa je zvedel trener Franz Stamfrl, da se ukvarjam z atletiko. Dobila sem sporočilo, če hočem tre- nirati. Začela sem. Vsak dan sem morala preteči po 5 km in delati s »polno paro«. Tam ne poznajo »zabušava- nja«, kot pri nas.« Razlika med našo in av- stralsko atletiko? »V Avstraliji imajo moško in žensko atletsko federaci- jo. Za vsak spol je posebno tekmovanje in ženskam sodi- jo ženske, moškim pa mo- ški. Sicer pa sploh ne po- znam moških atletov našega kluba. Na tekmovanjih ne moreš nastopiti, če nisi član kakšnega kluba. Za nastop moraš plačati 20 centov, za letno članarino pa 31 dolar- jev. Vsi atleti in trenerji de- lajo na popolnoma amaterski bazi.« Razgovor bomo nadaljeva- li prihodnjič, saj je prvi ve- čer bil izpopolnjen po večini z družinskimi novicami. Na- taši želimo veliko športnih uspehov na Balkanskih igrah in predvsem na olimpiadi. Njeno kopje naj bi ji letelo vsaj tako daleč, kot do zdaj! T. VRABL Mnogo novih objektov Praznovanja se je poleg nekdanjih borcev in aktivistov udeležil tudi član predsedstva federacije in zvezni poslanec za šentjursko občino .VIKTOR AVBEL,! V OKRAŠENEM KRAJU SE JE KLJUB DEŽJU, KI JE PRENEHAL ŠELE POPOLDNE, ZBRALO PRECEJŠNJE ŠTEVILO NEKDANJIH BOPvCEV IN AKTIVISTOV, OBČINSKIH ODBORNIKOV, GO- STCV IN OBČANOV, DA fel POČASTILI SPOMIN NA VELIKE DNI PRED ŠTIRIINDVAJSETIMI LETI, KO JE BILA OSVOJENA PLANINA. TO JE BILO ENO PRVIH ŠIRŠIH OSVOBOJENIH PODROČIJ. DAN OSVOBODITVE PLANINE JE OBČINA ŠENT- JUR PROGLASILA ZA SVOJ PRAZNIK, K)I SO GA LETOS PRAZNOVALI NA PONIKVI. Slavje se j? začelo že v soboto zvečer, ko je bila 'obnovljenem Prosvetnem ^ittu svečana akademija, kateri so sodelovali do- pevci, recitatorji in Mba. V nedeljo je bila ??jpreseja občinske skup- ine, med katero je po- J^^na delegacija odnesla Jitiec pred spomenik pad- ^ borcev. ^led krajšim kulturnim gramom je govoril pod- Občinske skup- ^'^e tov. Svetina, ki je ^vdaril, da je občina do- Tf^a svoj največji razvoj LJfih 1960 do 1963 in od dalje. V vseh povoj- ^ letih so bili zgrajeni J^^ilni sodobni objekti, 5j^pvanja, ceste, samopo- J^žne trgovine, šole. Us- občine so odvisni od t;^^ dejavnikov v občini, (^Jevnih skupnosti in ob- ki so prizadevno po- l^^iU pri marsikateri de- akciji. slavnostni seji so si I^^Je in domačini ogleda- te^^liko novo samopost- i^^o trgovino z bifejem, je zgradilo celjsko V^^vsko podjetje Merx. tia^J^vorki so pole.g godbe % sodelovali šport- ' gasilci, konjeniki, mo- pedisti, občinstvo pa si je lahko ogledamo tudi števil- ne modeme kmetijska stro- je. Dokumentarne predme- te, ki so prikazovali Kozjan- sko in Ponikvo med naro- dno-osvobodilno borbo, so razstavili v učilnici šole. Ves kraj je za letošnji ob- činski praznik dobil tudi asfaltirane ceste. Občani Ponikve so pri- zadevno pripravili letošnje centralno praznovanje svo- je občine, škoda, da jih je zmotil dež. Ves kraj je bil podoben zabaviščnemu prostoru, saj so postavili številne paviljone, klopi in mize, kjer bi se gostje lahko zabavali. Dež pa je vse zmočil in tako je obi- skovalcem Ponikve c^tal samo prostor v gostilnah. Letošnje praznovanje je kljub dežju uspelo, občani Ponikve pa so dobili šte- vilne nove objekte, ki so jih tako potrebovali. T. VRABL Mimo najnovejših kmetij- skih strojev so v povorki na Ponikvi pokazali tudi vozove, na katerih so »obi- rali« hmelj in delali sode. Sodelovali so tudi s svoji- mi rekviziti. VREME za cas OD 22. avgusta do 1. septf:mbra Približno od 22. avgusta ne- stalno s poefostiriini padavina mi in hladno, nato i/boljšanjc vremena. Okrog 30. avgusta ponovne prehodne padavine z ohladitvijo. Dr. V. M. TEDENSKI MOZAIK Trenčin je mestece rta Slo- vaškem- Ko je bil še Novot- ny na oblasti, so pogumni člani partije iz tega mesteca poslali v Prago pismo^ v ka- terem so zahtevali odstop Novotnega. Ko je župan me- steca lepil znamko na pismo, je dejal prijateljem: »če me bodo čez teden dni zaprli, ker sem baje kradel iz tovarne, vedite, da nisem kradel.« žu- pana niso aretirali, pač pa je moral Novotny odstopiti . • V Sovjetski zvezi^ posebno v Moskvi, krožijo med ljud- mi prepovedane pesmi in zgodbe, razmnožene na ciklo- stil-. Ker »prepovedani sad« najbolj diši^ sega po teh spi- sih posebno mladina. In tako je visok funkcionar nekega dne prosil svojo tajnico, če bi mu pretipkala »Vojno in mir«, »čemu?« ga je vpraša- la. »Knjigo dobite v vsaki knjigarni-« Funkcionar je od- govoril: »Vem, toda rad bi dosegel^ da bi moj sin bral »Vojno in mir« Zdaj so ameriški demokrati pred sm- jo konvencijo 26. avgusta do- bili še četrtega kandidata — rasističnega guvernerja drža- ve Georgije — Maddoxa- Ta je nekoč svojim gostom v re- stavraciji razdelil krepela, da bi ruignali črnce iz lokala, če bi se prikazali v njem • Predsednik nigerijske vlade general Goivon še vedno noče dovoliti^ da bi od lakote umi- rajočim prebivalcem Biafre pošiljali hrano od zunaj. Bo- ri se za enotno Nigerijo, v kateri bosta vladala sloga in mir. Slogo bo s takimi me- todami bolj težko dosegel, mir pa bo vsekakor zavladal^ ko bo ves narod Ibov izginil- Takemu početju pravijo tudi genocid - - Alžirci so sporo- čili, da bodo po preiskavi vr- nili potniško letalo boeing, last izraelske leiaske družbe El Al^ ki so ga ugrabili v zraku arabski komandosi in ga prisilili, da je pristalo v Alžiru- Medtem pa so Izrael- ci dobili v roke dva sirska miga, lovski letali sovjetske izdelave, če se bo ta praksa nadaljevala^ bodo letalski po- tniki sicer vedeli, s katerega letališča so odleteli, ne bodo pa vedeli^ kam bodo prilete- li - • - Sovjetski list »Izvesti- ja« je zapisal, da Bonn pri- pravlja bliskovito vojno pro- ti Nemški DR in ČSSR. V Bonnu so zanikali trditev o bliskoviti vojni- Nato so Izve- stija objavile še en članek. V njem trdijo, da Bonn ni z nikakršnim argumentom zavrnil argumetirano sovjet- sko trditev • Ustava in komunalno gospodarstvo Predpisi s področja komunalnega gospodarstva 80 najpogosteje pred ustavnim sodiščem Jugo- slavije Občinska skupščina izda odlok o ureditvi odnosov m«d komunalnimi organiza- cijami in uporabniki njiho- vih uslug, komunalno podje- tje izdela tarifo za svoje za- usluge. Toda oboje je skoraj zimeraj po malem protiusta- vno, ker se križa z ustavni- mi pravicami državljanov- Ker je tak odlok očitno pro- tiustaven, se takoj znajde pred ustavnim sodiščem- Vzrok tega je predvsem v sami občini ali pa v tem, ker nekatera osnovna vprašanja s tega območja še niso re- šena niti v zakonodaji zvez- ne skupščine. Na to opozar- jajo zlasti v zadnjem času, ob petletnici ustavnega sod- stva pri nas. saj so v minu- lih letih bile »komunalije« prav poseben problem pred ustavnim sodiščem Jugosla- vije. PRITOŽBE Državljani so se največ- krat pritožili zoper različne tarife in takse. Z odloki in tarifami se državljanom po- gosto naprtijo materialno— finančne obveznosti za ko- munalne usluge, na. primer za čiščenje ali vodovod, ki pa nimajo zakonite osnove. V večini primerov se za ob- veznosti ne vračajo v ustre- znem obsegu usluge, zato do- bijo te obveznoti značaj taks in dajatev, ki jih je ustavno sodišče praviloma zavrnilo. Toda kaže, da pri tem ne gre samo za pretirano željo občinskih skupščin in komu- nalnih delovnih organizacij, da bi dobile več denarja za boljšo ureditev komunalij, tudi za ceno preseganja ta- rifnih meja in možnosti ob- čanov, ampak tudi za po- manjkljivost zveznih predpi- sov, ki bi natančneje uredili posestno-pravne odnose v ko- munalnem gospodarstvu. POOBLASTILA Tako je treba poudariti, da ne gre za to, da bi se se- daj morala zveza ali repub- lika \Tnešavati v zadeve ob- čine. Stvar je namreč v tem, da nimamo na tem področ- ju nobenega zveznega zako- na ne predpisa, ki bi določil pravice občanov in s tem tu- di njihov^e dolžnosti ter pre- prečil vsakršne skrajnosti. Ustavno sodišče je to izlo- čilo kot posebno domeno, ker so kršitve ustavnega rfa- čela v zadnjem času zelo številne, in predložilo zvezni skupščini, naj sprejme ukre- pe, da se zakonitio uredijo temeljna načela komunalne- ga gospodarstva, da pa se obenem dajo tudi večja po- oblastila občinskim skupšči- nam, da same urejajo svoje komunalne odnose — vseka- kor. pa ne mimo načel usta- ve in zakona. M. MALKOC V skupnem izvozu: SRS letos več kot lani Delež Slovenije v - jugoslo- vanskem izvozu kljub neugod- nim skupnim uspehom le narašča: lani je znašal ta delež za SRS 16,4 odstotka, letos pa se je do konca juni- ja povečal na 18,7 odstočkov. Z julijsko proizvod- njo smo lahko zadovoljni v primerjavi z lanskim ju- lij fem so slovenska industrij- ska podjetja izdelala pretekli mesec za 9,5% več blaga, če- prav je bila hkrati julijska proizvodnja letos za S^So/o ndžja od junijske. Na to vpli- vajo vsako leto dopusti. In- deks proizvodnje za letošnjih 7 mesecev se je s tam dvig- nil od 104,6 (jui.ija) na 105,3. Junij,sk.o proizvodnjo so presegli: elektroenergija, pro- izvodnja nafte, črna metalur- gija, nekovinska industrija, papirna tn živilska industri- ja. Pod lanskim julijskim planom so ostale v SRS in- dustrija gradbenega materia- la in lesna industrija. MKFŽA ZA VELIKEGA PTICA! Pripravili so jo za francosko-britansko nad zvočno letalo CONCORDE, ki je v torek na posebni stezi pri Toulousu v Franciji prevozilo 2 kilometra s hitrostjo 30 km/h, če se ne bi ustavilo, kot so predvidevali. To je bila prva uradna preizkušnja CONCORDE s francoskim pilotom Jeanom Turcatom. Telefoto: UPI Letos na tuje precej več kot lani Podatki govore o množicah turistov, ki prihajajo na od- dih v Jugoslavijo, hkrati pa tudi mi nismo radi samo doma. V prvih 6 letošnjih mesecih je potovalo v ino- zemstvo 3,494.050 naših dr- žavljanov, kar pomeni SS^/o več kot lani v istem času. V lanskem prvem polletju je »šlo na tuje«, bodisi zaseb- no ali uradno, 2,726.477 Jugo- slovanov. TELEGRAMI PRAGA — Kakor pdše češkoslo- vaški tisk, bo generalni sekretar OZN U Tant obiskal Prago v pe- tek, 23. avgusta. V CSSR bo ostal do ponedeljka, ko bo odpotoval na Ihmaj. WASHINGTON — Oseminsedem- desetletni Dwight Einsenhower, bivši predsednik ZDA, je doživel sedmi srčni napad in se bori s smrtjo. Zdravniki so zavrnili za- misel, da bi poskusili presaditi srce. S to odločitvijo soglaša tu- di ' družina bivšega predsednika. TEt AVIV — Predstavnik Med. narodnega Rdečega križa je zali- teval od izraelskih oblasti, naj mu dovolijo pogovor z dvema sir- skima pilotoma, ki sta pred nekaj dnevi z lovskima letaloma MIG pristala na izraelskem oz«mlju. PARIZ — Šef ameriške delega- cije na ameriško—vietnamskih po- govorih v Parizu Harriman je iz- javil, da trimesečni pogovori s sevemovietnamsko delagacijo ni- so doslej privedli do »neposredne- ga napredka«. Pripomnil pa je. da se je zgodilo marsikaj, kar \'zbu- ja upanje, da bo priSIo do nap- redka«. NEW YORK — U Tant bo na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN predlagal, da bi znašal novi proračun svetovne or- ganizacije aa leto 1969 140,5 mili- jona dolarjev. Ta vsota je za 90.000 dolarjev večja od sedanjega pro- račima. SAN SEBASTIAN — Katoliški duhovniki baskovske narodnosti v severni Španiji so po.slali škofu v Bilbau pismo, v katerem prote- stirajo proti preganjanju baskov. ske duhovščine. Režim generala Franca je v zadnjem času začel pravi policijski teror proti Ba- skom WASHINGTON — Predsednik zimanjepolitičneea odbora ameri- škega senata William Fulbright je predlagal nujno ustavitev bom- bardiraniia Sevemeea Vietnama, ustanovitev koalicijske vlade v Saigonu in nevtralizacijo vsega Vietnama, BONN — Kai». da se bodo mor- da začeli raBgovori mpd obema Nemčijama v prihodnjih dneh. Se- šla se bosta zahodnonemški mi- nister za gospodarstvo zvezne re- publike Schiller in minister za zimanio tJgovino Nemške demo- kratične republike Solle. če bo do pogovorov prišlo, bo to prvi mednemšld uradni stik po letu 1947. tedenski zunanjepolitični pregled Teza de- mokracije Češkoslovaška živi te dni v znamenju priprav na kon- gres KPC, ki se bo začel . 9. septembra. Pred njim bo v Bratislavi kongres slovaške partije. Med objavljenimi te- zami za novi statut partije ,je tudi teza, ki govori o partij- ski demokraciji. Morda je ta teza izmed vseh najpomemb- nejša, saj vzbuja največ po- zornosti tako na vzhodu ka- kor na zahodu. Ta teza na kratko pravi, da ima vsak član partije pra- vico zagovarjati stališče, o katerem .je prepričan, da je pravilno. Člani partije se se- veda njorajo pokoriti odlo- čitvam večine. To pomeni, da morajo izvajati sklepe veči- ' ne. Toda to ne pomeni, da i morajo prenehati zagovarjati i manjšinsko mnenje. Vso pra- I vico ima.io še naprej demo- 1 kratično se boriti, da bi zmagalo njihovo mnenje. Po Čierni, Bratislavi in po obisku Tita, Ulbricbta in Ceausesca v CSSR se je očit- no začelo drugo pomembno obdobje v političnem življe- nju Češkoslovaške in n.jene- ga boja za demokratizacijo in ubiranje lastne poti v so- cializem. Ta pot ne bo lahka. Pro- pagandni topovi so spet od- prii svoja žrela in glavna dva i sovjetska lista »Pravda« in »Izvesti.ja« sta spet začela .jadikovati nad stanjem v CSSR. Predvsem ju skrbi dejstvo, da je v državi še vedno slišati neubrane gla- sove, da je partija še vedno ogrožena od sovražnih sil in da se položaj ne razvija ta- ko, kakor bi se moral po mnenju Kremlja. Iz tega pi- sanja veje opozorilo, da vod- stvo KPC ni dovolj dosledno ne dovolj odločno pri one- mogočanju raznih sovražnih in razdiralnih elementov v CSSR. Nobenega dvoma ni, da na- daljevan.je te časopisne kam- panje sovpada s pripravami za kongres KPC 9. septem- bra. Namen takega pisanja je predvsem opogumiti viso- ke konservativne partijske funkcionarje, da ne bi klo- nili na kongresu partije, am- pak da bi, nasprotno, prešli celo v ofenzivo. Češkoslovaško vodstvo ne misli uvajati cenzure, pač pa je razumljivo, če je pozvalo novinarje komuniste, naj pi- šejo vzdržno o Sovjetski in drugih socialističnih državah, ki še vedno več ali manj kri- tizirajo sedanji proces de- mokratizacije v deže'' Res pa je tudi, da ima D' še vedno opravka s pr nimi konservativn' To ni nič čudneg? CSSR dvajset vino tistih, ki janja niso da' partiji ne ljudstvu, ampak Novotnemu in Moskvi. Ce je socialistično in ko- munistično gibanje v Evropi še nekaj časa v znamenju procesa demokratizacije in zaviranja tega procesa, je Ki- tajska že nekaj let v zname- nju tako imenovane kulturne revolucije, ki se ji je preena skrivnost ni, da so bili predvsem kmetje in de- lavci do grla siti razgraja- ških študentov in mladine in vseh tistih oportunistov, ki so se sklicevali na Mao Cle Tunga in se šli kulturno re- voluci.jo. Zdaj se ne bodo mogli vec sklicevati nanj. Nasprotno. V pekinškem »Ljudskem diiev- niku« je izšel uvodnik oziro- ma glavni članek, ki je samo eden izmed številnih kozol- cev ali preobratov, tako zna- čilnih za kitajsko — in ne samo kitajsko — prakso. Uvodnik zahteva konec raz- prtijam, podporo za armado In revolucionarne odbore, ki so pod nadzorstvom annade in »najožjega« sodelavca Mao Ce Tunga — Lin Piaoja, i" opustitev »miselnosti gorske trdnjave«. Ta zadnji poziv pomeni, naj rdeči gvarde,jc| prenehajo misliti, da so vecji maoisti od Mao Ckj Tunga samega. Mao Ce Tung se je s tem kratko malo odpovedal rde- či gardi in vsaj začasno kul- turni revoluciji, ki je na K'' tajskem povzročila tolikSn<| zmedo in škodo, da tako moglo iti naprej. Predvsem pa se niso mogli v nedogle« vleči krvavi spopadi, v kat®' rih se je ena in druga str»n sklicevala na Mao Ce Tung» Najnovejši Mao Ce Tungov »kozolec« je izsilila nuja. Ta- kih nuj bo še veliko, ko ^VlaO Ce Tunga ne bo več. Njeg"^ »najožji sodelavec« Lin P'® računa, da bo on njegov vdnik. Toda pri premetu; *ni in izHr.jeni telovadc .ozolcih si lahko ce\o AO včasih zlomijo hrbt co. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Še vedno napake N.4PAKE SE ŠE PONAVLJAJO. Zvezni tržni inšpektorji, ki so pri- stojni za nadziranje turističnega prometa, so letos s kvaliteto stori- tev bolj zadovoljni, vendar so opo- zorili, da se nekatere napake, ugo- tovljene že v prejšnjih sezonah, po- navljajo. Inšpektorji so, sicer red- keje kot prej, spet ugotovili, da to se25ono precej privatnih gostin- skih obratov ne izpolnjuje osnovnih tehničnih in higienskih pogojev. Proti vsem lastnikom takih obra- tov, med katerimi jih je nekaj v Makarski in v Dubrovniku, naših največjih jadranskih središčih, so vložili prijave. Spet se dogaja, pred- vsem v privatnem sektorju, da ce- nikov ne obešajo na vidnih mestih, kar omogoča strežnemu osebju, da brez nadzorstva zaračunava sto- ritve. Inšpektorji so tudi ugotovili, da so v posamezne hotele spet po- vabili goste, čeprav še niso bili docela pripravljeni. Hotel »Orlan- do« v Srebrenem je na primer mo- ral goste namestiti v drugih, manj udobnih objektih, ker hotela niso dokončali do 1. julija, kakor je bilo v načrtu. VEČ POTROŠNIŠKIH POSO- JI L — Medtem ko so potrošniška posojila v vsej državi znašala febj-u- arja letos le 253.6 milijarde SD (to je bilo najnižje stanje potrošniških posojil po reformi), so se do kon- ca junija povečale na 292.6 milijar- de. Pred reformo so znašale kakih 400 milijard. Hranilne vloge pa so znašale konec junija letos že 850.5 milijard SD. Naraščanje potroš- niških posojil pomaga oživljati pro- met v trgovini oziroma zmanjševa- ti zaloge v tovarnah. B PRIJAVA VIKENDOV — V zvezni skupščini so sprejeli spre- membe zakona o stanovanjskih od- nosih. Po tem zakonu se tudi viken- de počitniške hiše) štejejo v stano- vanjski maksimum in jih je treba prijaviti v 30 dneh po objavi v u- radnem listu. Tistim, ki imajo — vključno z vikendom — več stano- vanj v svoji posesti kot dovoljuje zakon, bodo višek stanovanj od- vzeli proti odškodnini, ki bo izpla- čana v petih letih. Računajo, da je v vsej državi kakih 20.000 vikendov. KONTROLA DOHODKOV — V novosadski občini so začeli prever- jati, odkod izvirajo dohodki neka- terih lastnikov razkošnih vikendov, luksuznih avtomobilov in stanovanj. V nekaterih primerih predlagajo, da bi tovrstno premoženje, ki je bilo pridobljeno s špekulacijami, nacionalizirali. ZELO NIZKE TEMPERATURE SKORAJ PO VSEJ DRŽAVI. V to- rek zjutraj so v nekaterih večjih mestih zabeležili najnižje tempera- ture za to obdobje, kakor pravijo strokovnjaki, absolutne minimume, odkar opravljajo meteorološke me- ritve. V Ljubljani se je spustila temperatura na O stopinj, v Novem mestu na 3, v Zagrebu na 6, v Pazi- nu na 5, na Reki pa na 10 stopinj Celzija. Tudi v nekaterih drugih večjih mestih so bile najnižje tem- perature v tem obdobju. Na Bjelaš- nici je snežilo, temperatura pa se je spustila na —2 stopinji. DOLENJSKI UST t TEDNIK* VESTNIKm BO.000 IZVODOV! 2 Siabe strani vidimo - dobrih pa ne! Ko ocenjujemo pomen zavarovanja smo včasiii preveč nagli in preostri - |(aj pomeni solidarnost v socialnem zavarovanju, ko zdravi plačujejo tudi 23 bolne - Ali pa nam lahko kdo jamči, da morda že jutri sami ne bomo potrebovali denarja skupnosti? iCmetje kaj radi potožijo, jg imajo dosti manj pravic zdravstvenem zavarovanju Ijot PS delavci. Glasno in prizadeto govore o tem, zla- gti takrat, ko njihove skup- nosti socialnega zavarovanja razpravljajo o obsegu pravic, l^aj naj plača sklad in koli- je treba zavarovancu do- plačati za razne zdravstvene storitve. Občutijo pa te raz- like zavarovanci seveda naj- jjuje, kadar so bolni, pa jim slclad le delno plača stroške, ^ precejšnje vsote pa mo- rajo seči v lasten žep. Drug: veter pa zaveje, ko v lačetku leta, pa tudi po prvih šestih mesecih njihovi samoupravni organi računajo in primerjajo dohodke in iz- datke, ko zaradi slabega pre- gleda in kasno sklenjenih pogodb obvisi v zraku boja- zen, ali bo denarja iz rednih prispevkov dovolj, ali pa jih čaka konec leta primanjkljaj ki ima za posledico zelo ne- ljub ukrep — predpis izred- n^a prispevka. Že nekajkrat smo ob takih razpravah sli- šali mnenja, ki jih glede na pomen zavarovanja ne kaže prezreti. Na kratko rečeno smo zlasti zadnje čase slišali komentarje k razpravam o rednih in izrednih prispev- kih: »Saj samo plačujemo, saj nimamo nič od t^a, naj- bolje bi bilo, da s takim za- varovanjem nehamo, saj nas ne more nihče prisiliti.« Na skupščini zavarovalne skupnosti ljubljanskega ob- močja so s preskopimi bese- dami zavrnili take in podob- ne medvzklike: »Zavarovanje predpisuje zakon in zakona se moramo držati.« Nezadovoljstvo, ki ga izra- žajo kmetje, zasluži širših pojasnil, saj gre v resnici za veliko več, kot je golo upo- števanje zakona, predpisa. Gre za to, da bi pravilneje tolmačili in razumeli, da je zdravstveno zavarovanje ne- precenjivega i>omena pri iz- vajanju zdravstvenega varst- va ljudi. 2e kar sproti naj povemo, da se to ne tiče sa- mo kmetov, zanimivo je namreč, da je eno izmed vprašanj v anketi za razi- skovanje javnega mnenja opo2?orilo na isti problem, čeprav je bilo med anketi- ranci manj kmečkih, pa do- sti delavskih zavarovancev. Na vprašanje, aU naj bi si- stem zdravstvenega varstva tako spremenili, da bi dobili zaposleni večji del denarja, ki gre sedaj za zdravstvo, na roko, ko pa bi bil človek bo- lan, bi tudi sam več plačal, je pritrdilno odgovorilo kar 8 odstotkov vprašanih. Na vi- dez je to majhen odstotek. Vendar pa je dovolj visok, če pomislimo, da tako mnenje pravzaprav zanika pomen in vrednost zavarovanja. Tudi sicer v razgovorih z ljudmi neredko kdaj slišimo mne- nja, da za zavarovanje zelo veliko plačujemo, če smo zdravi in malokdaj bolni, pa teh dajatev ne izkoristimo. Taka mnenja so zelo ne- soametna, enostranska in na- robe bi bilo, če bi se preveč vsidrala in če ne bi kar ta- koj sproti pogledali drugo plat zavarovanja. Naj bodo pravice obsežne, kot so na primer pri delavskem zava- rovanju, ali pa nekaj manj- še, kot so na primer pri kmečkem zavarovanju, v vsa- kem primeru nam daje prav zavarovanje in tisti denar, ki ga vplačujemo, jamstvo in zagotovilo, da bo zavarova- nec ali njegov svojec dele- žen zdravstvene pomoči tudi pri tistih hudih obolenjih, ki terjajo ogromno denarja. Ne smemo pozabiti, da je25drav- stvo danes tako napredova- lo, da pozdravijo tudi že bo- lezni, ki so bile nekdaj ne- ozdravljive, da pa tehnični in 7xiravstveni pripomočki izredno veliko stanejo, že nobena redkost ni, da posa- mezne zahtevnejše operacije stanejo od četrt do pol mili- jona din. Če ne bi bili za- varovani, bi v takem prime- ru samo denar iz lastnega žepa odločal, ali bo človek ostal živ ali ne. Samo raz- meroma zdrav človek, ki ga še ni zadela bolezen, lahko reče: »Plačujem, k zdravniku pa ne hodim.« Njegov denar v tem primeru pora-vnava sttoške za tistega, ki je ta- ko zelo bolan, da je njegovo zdravljenje zahtevalo nepri- merno več, kot je sam vpla- čal- Solidarnost j« tu potreb- na tembolj, ker ni možno- sti, ki bi vplivale, koga in kdaj zadene bolezen. Prav tragedije, ki bi lahko sledi- le, če bi bil bolnik navezan samo na svoje možnosti, brez zavarovanja, če bi ostal brez zdravniške pomoči, ker ne bi imel denarja, bi nam morale biti pred očmi, ka- dar nas nerazpoloženje nag- ne k temu, da prehitro v je- zi rečemo: »Naj si vsak po- maga sam, zakaj nas silijo v zavarovanje?« MARIJA NAMORŠ .Kaj narediti s sadjem? I Ali je priporočljivo ostanke pri predelavi sadja v sadjevec krmiti govedu in prašičem? Več bralcev num je zad- nje dni poslalo naslednje vprašanje: »Pri nas je letos veliko zgodnjega sadja, ki ga ne I i moremo nikamor prodati. Jabolka in hruške krmi- š mo svinjam in kravam ter predelujemo v sadjevec. Pri tem ostajajo tropine, ki jih živina rada je, toda 'f nekateri trdijo, da so stru • pene. Isto velja za grozd- ne tropine. Kaj sodite o tem?« Vprašanje je zanimivo tu- di za druge kmetovalce, zato naj malo obširneje odgovori- mo nanj. Sp prej pa jfi^treba povedati, da ponekod imenu- jejo sadjevec mošt, iztisnjen iz sadja, drugod pa tudi žga- nje, ki je pridobljeno iz sad- ja. . Tropine, ki ostanejo po pre- šanju, prav tako kot sadje seveda niso škodljive, če jili živini pokladanio v zmernih količinah in če niso pokvar- jene. Tudi ostanki sadja ali grozdja po žganjekuhi sami po sebi niso škodljivi, če jih krmimo v majhnih količinah. Poudariti pa moramo, da je njihova hranilna vrednost ze- lo majhna in jih je zato bo- lje zavreči. To je preprosto dokazati. Kilogram sadja ima neka- ito od 400 do 800 kalorij, ki- ^ram grozdja nekoliko več. Velik del teh hranilnih sno- vi je v obliki sladkorja, ki ga gljive kvasovke pri vrenju spremenijo v alkohol, tega pa potem izparimo s pomoč- jo kotlov za kuhanje žganja. Ostanki imajo zelo majhno hranilno vrednost, dostikrat manjšo od vrednosti trave, si- laže ali kake druge podobne domače krme. Živinorejcem je treba še vedno dopovedovati, da .je edino merilo dobre re.jc pri- reja mesa ali mleka in ne število glav živine. Ce ni do- bre krme, ni pametno za vsa- ko ceno obdržati števila ži- vali. Slabša krmila: slama, koruznica, pleve, ostanki sad- ja po žganjekuhi itd. živalim sicer dajo občutek sitosti, ne dajo pa hranilnih snovi. Do- mače živali nam zaradi tega ne morejo nuditi tistega, kar so po svojih dednih zasno- vah sposobne dati. Na tožbT o tem, da sac^a ni mogoče prodati, ni rno- goče odgovoriti v nekaj vr- stah, saj je zadeva zaplete- na predvsem zaradi neenako- .-merne rodnosti sadnega drev- 'ja, ki ji sadjarji niso kos. Le- tošnji primer v državah Ev- ropske gospKJdarske skupno- sti, kjer nameravajo (na je- zo porabnikov sadja) uničiti velike količine pridelka, da bi obdržali ceno, kaže. da ima- jo hude težave tudi drugod. Inž. M. L. .Ameriška »strategija miru« (Iz lista I)aily Mirror) PRED VI. KONGRESOM ZKS Delovni človel( v združenem delu je osnovni dejavnik in nosilec našega razvoja o izhodiščih in namenih programa družbe- no-ekonomskega razvoja Slovenije in ne- katerih ključnih vprašanjih dolgoročnega razvoja naše republike pred bližnjim kon- gresom ZKS »Ker je samo delo vir človekovega položaja in razvoja, je vsakdo živ- ljenjsko zainteresiran za to, da dela in ima zagotovoljeno delo, da v celoti vpliva in samo- upravno določa o pogo- jih, sredstvih in rezulta- tih dela, da ,je njegovo delo smiselno in sestav- ni, nepogrešljivi del združenega dela. Inte- res posameznika je, da dosega z vloženim de- lom največje možne u- činke; ki jih omogoča sodobna raven tehnične opremljenosti dela in kar je pogojeno s stal- nim izpopolnjevanjem znanja in razvijanjem sposobnosti, ter da v skladu s tem prejema primerno in ustrezno priznanje za svoj delov- ni prispevek. Družbeni razvoj gre vse bolj v tej smeri, da delo in delovni človek ter nje- gove zahteve po svobod- nem uveljavljanju po- stajajo središče in izho- dišče dejavnosti in na- prednih prizadevanj v družbi. Delovni ljudje se bodo zavzemali za takšne programe razvo- ja in konkretne odločit- ve ter ukrepe, ki zago- tavljajo uresničevanje njihovih temeljnih inte- resov.« Navedli smo enega Iz- med odstavkov iz tez o idejno-političnih osno- vah za izdelavo progra- ma družbeno-ekonom- skega razvoja SR Slove- nije, ki jih je pretekli petek objavila v novi številki KOMUNISTA komisija za družbeno- ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Zanimivo gra- divo je tehtna osnova za javno razpravo in za oblikovanje idejno poli- tičnih stališč do vpra- šanj, ki naj bi jih v zve- zi s programom druž- beno-ekonomskega raz- voja Slovenije obravna- val in sprejel XIII. ple- num CK ZKS. Hkrati bosta to gradivo in raz- prava tudi sestavni del priprav na VI. kongres ZKS. Pripombe in predloge k programu dolgoročne- ga razvoja Slovenije bo zbirala komisija za druž- beno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Zdaj je čas, da člani ZK in dru- gi sodelujejo pri vseh vprašanjih, ki zadevajo bodočnost nadaljnjega razvoja naše republike. Teze so nam pri tem v veliko pomoč. KMETIJSKI NASVETI Kako uskladiti krompir Slabo in nepravilno skladiščenje pridelkov povzroča vsako leto veliko gospodarsko škodo. Pri tem je pogosto prizadet krompir, zato se v času pred izkopom tega pri- delka seznanimo z nevarnostmi za gomolje ter s posle- dicami neprimernega ravnanja. Za dobro ukletenje je potrebna svetloba, zrak in nizka ter staUia temperatura od jeseni do spomladi. V klet ne smemo navoziti ugretega krompirja, ga zraven tega še nasuti v debele plasti, ker bo kmalu začel gniti. Skladiščni prostor mora biti varen pred vlago in mra- zom. Posebno pazljiv je treba biti pri semenskem krom- pirju. Ko je krompir že v kleti, lahko »zboli« za štirimi najpogostnejšimi neprilikami: nitavostjo, gomoljčkastim kaljenjem, počrnelostjo in rjasto notranjo pegavostjo. Domnevajo, da nitavost povzroča vroča, suha zemlja, p>o- dobne vzroke pa ima tudi počrnelost krompirja. Nitast semenski krompir ne da pridelka. H Ce je krompir uskladiščen v pretoplih in presvetlifi prostorih, se spomladi namesto kali razvijejo drobni ro- moljčki. Ce pa je krompir rastel v peščeni zemlji, kjer so se menjale hude suše in vlaga, lahko pričakujemo no- tranjo rjasto pegavost. Ce vemo za vzroke, pa lahko del vseh naštetih nevšečnosti tudi preprečimo. Spomladi je včasih zelo neprijetno kaljenje krompirja. Gomolji se izčrpujejo, hranilna vrednost peša, veča se odpadek. Kemiki so iznašli snovi, ki kaljenje prepreču- jejo, ne da bi kako drugače kvarno vplivale na hrano. Dobro .so se izkazali predvsem: tuberite, protuklijan, abrilen, belvitan K itd. B Pridelek pa je razen kvarnemu vplivu (»kolice iz)M>- stavljen tudi gljivienim in bakteri.jskim boleznim: beli trohnobi, navadni krastavosti, prašni krastavosti, obroč- kasti gnilobi, črni nogi itd. Pridelek zavarujemo tako, da že ob spravilu krompir posujemo s krosanom ali kakim drugim zaščitnim sredstvom ali vsaj z živim apnom. Inž. M. L. Program dolgoročnega gozdarskega razvoja 2 velikim gozdnim, gospodarstvom, dragocenim zakladom naše države, f^oramo kar najskrbneje gospodariti! - Enotna integracija vseh jugoslo- vanskih gozdov. Zvezna skupščina je lani sprejela resolucijo o dolgo- •nem razvoju gozdnega go- ^arstva. Ta dokument mo- ^ postati političen temelj za olgoročno in načrtno gospK- enje v tej veji našega go- v^arstva, ki ima še pose- družbeni pomen in je J sedaj dejansko zaostaja- ^ resničnimi možnostmi, j^ravljanja v skupščinskih Izborih in svetih so pokaza- jj^ da nismo pametno gospo- ^ili z velikim gozdnim bo- .tvom, ker se je sorazmer- ij^ Hed sekanjem in pogoz- neprestano večalo g škodo pogozdovanja. Po- so poudarjali stališče na koncu tudi sprejeli, ^ inora naša gozdna politi- g^^^oneti na načelu, da se s pogozdovanjem vrne kolikor se mu je odvze- lo z izsekavanjem. Predvsem je predvidena ustaljena in dolgoročna poli- tika v gozdnem gospodarstvu. Ta polit ka mora jasno raz- mejiti meje zavarovanja po- sebne družbene koristi pri ohranjevanju -koristnih nalog gozdov in jih mora ločiti od gospodarjenja na tem pod- ročju. Zvezni organi za pla- niranje so že začeli s pripra- vami za dolgoročen načrt za razvoj gozdnega gospodarstva, ki bo sestavni del načrtov dolgoročnega razvoja države. Da bi se omogočilo takšno dolgoročno načrtovanje, so predvideli izvedbo enotne in- ventarizacije jugoslovanskih gozdov. Pričakujejo, da bo- do podatki, ki jih bodo do- bili z inventarizacijo gozdov, zelo dragoceni. Brez teh po- datkov je nemogoče oceniti dejansko bogastvo naših goz- dov in postaviti zanesljiva me- rila za načrtno izsekavanje. Dosedanje ocene o tem, koli- ko bi morali na leto izsekati v naših gozdovih, so se vrte- le okoli 20 milijonov kubi- kov, kolikor je bilo predvi- deno v planu, pa do 30 mili- joriov in več. Ekonomske posebnosti gozdarstva Dolgoročnega načrta ne bo mogoče uresničiti, če ne bo- mo rešili še nekaterih dru- gih vprašanj. Med drugim je potrebno izpopolniti • gospo- darski načrt in ga prilagoje- vati ekonomskim potrebam gozdnega gospodarstva. Gozd je osnovno sredstvo delavske organizacije, ki z nji mrazpo- laga, vendar je to čisto po- sebno osnovno sredstvo. Tu- di tu so potrebne investici- je, te pa dajo plodove šele po več letih, pogosto šele dru- gemu rodu. To je eden vzro- kov, da godjebja niso toliko zainteresirana za investiranje v gozdove. Posebno vprašanje je amor- tizacija gozdov. Na splošno vse delovne organizacije svo- bodno razpolagajo z amorti- zacijskimi sredstvi. To bi mo- ralo veljati tudi za delovne- organizacije v gozdarstvu. Po- javilo pa se je mnenje, in tu- di v skupščini so ga izrazili, da bi se en del amortizacije v gozdarstvu rvujno moral up>orabljati samo za pogozdo- vanje in obnovo gozdov. To pa bi pomenilo omejevanje samoupravnih pravic na tem področju. Resolucija v tem pogledu ne predpisuje ukre- pov in stališč, opozarja pa na potrebo da se najde naj- prikladnejša olbika rešitve te- ga vprašanja in da se zavaru- je ix>gozdovanje posekanih gozdov in zasajanje novih. S. STARCEVIC DOLENJSKI LIST TEDNIK VESTNIK 3 POBUDA Z JASNO PERSPEKTIVO Misli ob priporočilih za razvoj obrti pri nas Priporočila republiške skup- ščine /) nadaljnjem razvoju iii pers.pektivi obrti v Sloveni- ji dajejo dovolj priložnosti za razpravo o mnogih proble- mih, ki so aktualni za to iz- redno pomembno panogo ter- ciarne dejavnosti pri nas. Če- tudi prevladuje v nekaterih krogih poštenih obrtnikov pesimičtično razpoloženje do ukrepov, ki se uveljavljajo v zadnjem času, moramo pripo- ročila republiške skupščine sprejeti kot prizadevanja za rešitev problemov, ki se vle- čejo že dolgo časa. Gre nam- reč za dejstvo, da smo od pavšaliranja vprašanj prišli h konkretizaciji in da tudi priporočila točno določajo na- loge, ki jih morajo izpeljati občinske skupščine, zbornice in drugi organi. In prav v tem je izraz želje, da se zade- ve čim prej uredijo in da do- bi obrt tisto mesto, ki ji pri- pada. Pri vsem tem pa gre za tisto obrt — socialistično ali zasebno —, ki se v resnici za- vzema za izpolnjevanje svoje osnovne naloge, ne pa za iska- nje neupravičenih zaslužkov in dohodkov. Gre za podporo ti- stemu, ki od svojega dela ži- vi, ne pa za onega, ki na ra- čun tujega bogati. Ko so člani celjskega stro- kovnega odbora za obrt na ne- davni seji razpravljali o teh in drugih vprašanjih, zlasti pa o priporočilih republiške skupščiine, so pozdravili vsa ta prizadevanja, hkrati pa skle- nili, da bodo 'sjjodbudili ob- činske skupščine, kot osnov- ne nosilce politike razvoja in perspektive obrti na svojih območjih h čimprejšnji raz- pravi o vseh problemih. Priporočila namreč opozar- jajo, da morajo občinske skupščine sprejeti programe razvoja obrti in v njih jasno začrtati pot, ki jo bo v per- spektivi ubrala ta panoga ter- ciarne dejavnosti. Seveda pa gre pri vsem tem tudi za od- nos občinske skupščine do te dejavnosti. Prav tako bi mo- rale skupščine v posameznih občinah sprejeti odloke o na- membnosti lokalov za obrt. Tu gre predvsem za jamstvo, da ne bo prišlo "do samovolj- nih odpovedi. Izredno pomeinbne za obrt so lahko odločitve skupščin in bank o trošenju sredstev za modernizacijo in razširitev obrti. To velja predvsem za sredstva od obresti na poslov- ni sklad, za sklade skupnih gospodarskih rezerv in druga, da ne omajamo kredite po- slovnih bank. Med priporočili zavzema vi- dno mesto želja, da bi uvelja- vili v občinah ustrezno davč- no politiko, vsekakor pa takš- no, ki bo poznala enaka me- rila tako za"~socialističn^ kot družbeni sektor. Zanimiva je pobuda, po ka- teri naj bi občinske skup- ščine sprejele odloke o mini- malnih osebnih dohodkih za zaposlene v zasebnem sektor- ju obrti. Praksa pa je poka- zala, da kaže v teh primerih uveljaviti razpone, ne pa sa- mo najnižjo mero. Na vsak način se mora tudi v teh pri- merih uveljaviti življenjsko re- ševanje problema, ne pa ad- ministrativno. Značilna je tudi pobuda o reviziji vseh priglasitev za opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskem poklicu pa tudi za pregled tistih dovo- ljenj, ki so jih posamezniki dobili ne da bi izpolnjevali pogoje strokovne usposoblje- nosti. In končno se v tej zve- zi pojavlja še upravičena za- hteva po inšpekcijskem pre- gledu upravljanja vseh obrt- nih uslug in dohodka. Namen je jasen in nedvoumen. Gre za ureditev razmer na področ- ju tako imenovane popoldan- ske obrti, ki je v mnogih pri- merih prerasla v serijsko-pro- izvodno in ne nazadnje za boj proti šušmarjem. Nekaj podobnih nalog se nanaša tudi na zbornice, sta- novanjska podjetja in druge. Kot bosta poslovno združe- nje 7A obrt, gostinstvo in ko- munalo v Celju in strokovni odbor za obrt pobudnik reše- vanja teh vprašanj pri občin- skih skupščinah, tako je za- nimivo še stališče, po kate- rem bosta zlasti ta dva dejav- nika sklicatelja širšega po- sveta s poslanci in predsedni- ki občinskih skupščin. Tu gre tako za željo, da se zlasti po- slanci seznanijo z obrtno pro- blematiko kot težnjo, da naj pri sprejemanju posameznih odločitev v občinah uveljavi- jo precejšnjo mero koordina- cije. M. BOŽIČ Jubilej para Kajtna v Lokovini pri Dobrni živita sedaj upokojena Mara in Miha Kajtna, ki sta znana veseljaka in znana sodelavca najštevilnejših prireditev ne samo v domačem kraju, mar- več tudi v Laškem, Ljubljani in drugje. Par Kajtna nam- reč premore izvirno in približno 300 let staro narodno-go- renjsko nošo. V teh dneh praznujeta oba zakonca 70 letni- co življenja in tudi tokrat bosta za svoje gojsl« oblekla narodno nošo. Kot par sta doslej že večkrat sodelovala na kmečki ohceti v Ljubljani in v sklopu kmečke ohceti za praznik piva in cvetja v Laškem. Gorenjsko narodno nošo je Marija Kajtna podedovala od svoje matere, le-ta od svo- je in tako nazaj več pokolenj. Ob jubileju paru KA.JTNA tudi naše čestitke. Osrednji problem ceste Krajevna skupnost Dobrna sega daleč pod obronke Pa- ške.ga Ko/jaka. Zato je razumljivo, da ima to območje tudi veliko problemov. Odbor krajevne skupnosti in občani si zelo prizadevajo, da bi čimveč tega, kar jih muči, sproti uredili. Tako so lani elektrificirali Paški Kozjak, pa tudi v Zavrhu nad Dobrno je zagorela luč. Za del Zavrha in Vrbo so zgradili tudi vodovod, toda precej razsežno ob- močje je še vetlno brez vode. Zato so v krajevni skupnosti sklcnHi, da bodo letos opravili v Zavrhu posebne raziska- ve, ki naj bi pokazale, k.je bi lahko uredili zajetje vjule. Težave so tudi v vzdrževanju cest. Denar.ia je premalo, ceste pa so hudo potrebne popravila. Zato so se občani odločili za .svojo soudeležbo. Z delom so začeli v Klancu, Lokovini in Vinski gori, v kratkem pa bodo tudi v spod- njem delu Lokovine ter v Pristavi. Odbor krajevne skup- nosti ,je namreč sklenil, da bodo vsa tista sredstva, ki so jih v začetku leta dodelili posameznim območjem, pa jih ta niso izkoristila, dali tja, kjer so pokazali voljo do dela. Pri krajevni skupnosti pa deluje tudi komisija za zdrav- stveno socialno vprašanja. Tudi ta ima polne roke dela, saj je letos obiskala že vse socialne podpirance svojega območ.ja, ki jih je nič manj kot 42. Poleg socialne podpore in obiskov na domu sodi v program dela te komisije tudi delo z mladino — kot je pomoč starim ljudem, prireditve in podobno. MALA ANKETA CELIANI RAD! BEI1() Dober dan, imate DELO, ANTENO, AVTO? Koli^^, na dan slišijo podobne besede prodajalci časopisov, v^ do cd njih bi lahko povedal o svojem poklicu marsikje žalostno ali veselo resnico. Obiskali jih nitmo zato, (j^^lJ nam pripovedovali zgodbice in anekdote, ampak smo žpi vedeti, katerih časopisov prodajo največ v ^tih ceijs,i^ trafikah in kaj bi lahko še prodali pa nimajo^a odgovo smo prosili Slavico Selič, Franca Kranjca, Anico Kajtr'' Jožeta Mlakarja in Marijo Pavčnik, ki prodajajo časop,'^ v trafikah od Mariborske do Ljubljanske ceste. SLAVICA SELIČ: Trafr pri Zvezdi: Trafiko imam « prto od 8. do 13 ure. v času prodam največ Dgn Tovariša, revije STOP, ^ torei^a in Celjskega tednih Res je, da imam precej stalrjij kuiMjev, za katere že v n^rt vem kaj bodo kupili, ško^ da imamo tako malo siov^ skih stripov. Ljudje zelo po^ prašujejo po le-t^h. Ker ^ naših, kupujejo hrvatske str, pe in romane. FRANC KRANJC, trafika pri EMO: Od petih do šestih zjutraj, ko hodijo ljudje v službo, prodam največ časopi- sov. Poleg trafike na železni- ški postaji, lahko rečem, da prodam največ. Ljudje pri meni najraje kupujejo Celjski tednik, Delo, Sportske novo- sti, Tovariša. Kupujejo pa tudi ostale časopise^ medtem ko mi včash katera od revij ostane. ANICA KAJTNA, Trafika pri Narodnem domu: Najvef prodam DELA, ANTENE Celjskega tednika, Pavlihe. Kupujejo največ pred šest« uro ko odhajajo v službo. Prfr cej imam tudi stalnih strank. ! Zdi se mi, da imam vedno >0»«^ zalogi vse vrste časopisov - katere se ljudje zanimajo, pa bi bil kak časopis posel^ zanimiv, bi ga tudi naročii JOŽE MLAKAR, kiosk pri kinu DOM: Imam mnogo stal- nih strank, predvsem za Sportske novosti. Vendar po- leg tega časopisa prodam, med polšesto in drugo uro največ Dela, Zvitorepca, An- tene, Tovariša. Celjski tednik pa ne gre več tako v promet kot je šel. Vsaj na tem pro- dajnem mestu lahko to rečem. MARIJA PAVČNIK, trafik na avtobusni postaji: Naj^^ prodam DELA, ANTE>t PAVLIHE, TOVARIŠA pa ostali časopisi gredo promet. V bližini je avtobiisij, postaja, in mnogo potnikov ^ kupi za na pot različne^ pise in revije. Največ časiv sov prodam v dopoldanski^ času. Pri meni kupujejo P' vsem ljudje iz okjH^e drugih krajev Slovan, | celi• To so bili odgovori petih prodajalcev časopisov v _ skih trafikah. Delno so njihovi odgovori enaki, vendar v različnih predelih Celja tudi zanimanje za nekatere spise različno. Na Ljubljanski cesti Celjski tednik o^ na Mariborski pa gre Tednik zelo dobro v promet. A ^ okus ljudi spreminja z metri? Dober dan, imate . . ^ .jj, je znova začelo teči v času razgovora za trenutek no živlienje v trafikah. Tako bo teklo tudi jutri. poJ^ SOSEDA PRI MIZI Ali ste že kdaj pomiSiili na bo, koliko sosedov spioh ima- te in kdo je sploh vaš sosed? Čudno vprašanje, pa vendar tu in tam aktualno. Pri voem tem puščam ob strani vse ti- ste, ki vam dan za dnem ali bolje rečeno večer za veče- rom in tudi ponoči zaganjajo motor svojega a/tomobila pod oknom in vam tako čisto zastonj in brez od.škodnme spuščajo pod nos in v pljuča čudovite in nadvse koristne pline. To je ena vrsta sose- dov, ki pa nastopajo v različ- nih variantah. Ob tej prilož- nosti ne mislim na tiste, ki stanujejo nad vami v večjem bloku in skrbijo, da so vaša okna, poličke pred njimi in celo stanovanja prava zbirka niti, ki jih spuščajo ]>reproge in podobne reči. Gotovo je tu- di to izraz posebne pozornosti, s katero vam hočejo povedati, da je belo perje v njihovih blazinah boljše kvalitete od onega, ki ga imate vi. Zdaj mi tudi ni mar za tiste dobre in uvidevne sosede, ki začne- jo, recimo ob desetih zvečer. ko se odpravljate spat, stepa- ti preproge, da bi pač ljudje v nočni temi ne videl: prahu, ki se dviga v oblakih. Hrup ste dobili za nameček. Toda, vse to so malenkosti v prime- ri s tisto vrsto sosedov, ki sem jo srečal pred dne\i. Sedel sem v restavraciji in si naročil pošteno .Tialico za lačen želodec. Posebna soba je bila skoraj prazna in le v kotu je starejši možak žulil dva dečka rdečega. Pa je stopila ženska mlajših let, v hipu ocenila položaj obeh gostov, to se pravi me- ne in onega, ki je pravkar iz- praznjeval zadnje kapljice iz kazarca in se odločila ... Pre- sneto! čeprav je bilo praznih še najmanj šest miz, okoli katerih so stali lepi stoli, je pristopila k moji in še dokaj vljudno vprašala, če je stol prost. Prvi hip sem bil zme- den in presenečen; zmeden morda tudi zaradi cenenega parfuma, ki se je širil okoli nje, potfem pa sem dokaj brezbrižno odgovoril: — Saj vidite, da je prosto! Bilo je dovolj. V hipu je bila za mizo, odložila torbico in se naslonila. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem pa se je zazrla v moj krožnik in ugo- tovila: — No, ta malica pa je goto- vo zelo dobra. Je šunka sve- ža, kaj pa salame niso sta- re... je zlila iz sebe kot slap vode. Spet me je presenetila in nisem vedel, kaj bi. — To bi jedla tudi jaz! je ugotovila in že poklicala nata- karja. Kmalu je dobila zaželeno porcijo. Po prvih grižljajih se je ustavila in pogledala v moj kozarec. — Natakar, je zaklicala, tu- di meni tri deci mer lota I Saj je to merlot, ali ne, me je spet vprašala. Zdaj je nisem pogledal, ni- ti odgovoril. Pijača zanjo je bila kmalu na mizi. Potem je utihnila in v miru opravila plemenito delo. Po- jedla je narezek, spila tri de- ci merlota in si z umazanim zobotrebcem očistila zobe. Tudi sam sem pospravil malico in spil vino. — Natakar, plačam! Zdelo se mi je, da je moža- kar v belo oblečeno haljo ko- maj čakal na ta moj klic, kaj- ti v hipu je bil pri meni in že začel računati s tisto naglico, ki jo navadni ljudje niko'.i ne razumemo, kaj šele, da bi ji bili kos. Zdaj je iztrgal listek iz drobnega bloka n dejal: — Tritisoč petsto dinarjev! — Kako, sem vprašal? Tri- tisoč ____ — Da, je hitel, dve porci.ii narezka, pol litra vina, pet žemljic in pribitek ... Saj plačate tudi za damo, mar ne. je še dodal. Zdaj sem onemel. Stisnil sem zobe, kajti škandala ni- sem maral, vzel listnico in plačal kot je zahteval in niti di- narja več. Potem sem vstal in brez pozdrava zapustil lo- kal. Tako sem srečal novo vrsto sosedov. Vaš vdani — sosed. SOSED SOSEDU . . . 22. avgust 1968 CELJE TEDNIK 3 v DORRNI NA VliiKU SEZONE Zaciovoljni gostje Zdraviliški turizem si le počasi utira pot ^r Dobrni imajo letos ne- , vec gostov kot prejšnje " To se najbolj pozna na iV^dku zdravilišča, ki je le- fosaje polletje končalo Lz primanjkljaja. Polne ro- dela pa imajo seveda tudi ^j.istični delavci. V turistič- gfH uradu smo se o teh za- Lvah pogovarjali s tovarišico ^ioico Artnakovo. „Ali so spremembe v zdrav- [venem zavarovanju, ki so nravzaprav onemogočile brez- ^[jčno zdravljenje v narav- zdraviliščih, vplivale tu- ji na povpraševanje po pri- ^gt^nih sobah?« ^Seveda so. Medtem ko jj^o v letih, ko je bilo zdra- ^lišče v Dobrni napolnjeno C socialnimi zavarovanci, tudi 31; oddajali vse svoje kapaci- ;ete, l^tos zasedenih samo ^abe tri četrtine razpoložlji- fji ležišč — čeprav privatni (^dajalci sob že nekaj let ni- so zvišali cen. Tako smo v ju- iiju zabeležili kakih 800 no- čitev več kot lani v istem me- eecu.« »Kakšno pa je sodelovanje ^rističnega društva in zaseb- nilcov, ki oddajajo sobe?« »V turističnem uradu opravljamo zanje recepcijsko službo: Sodelovanje je do- bro, saj smo za to vsi zain- teresirani. Vsako leto pregle- damo in kategoriziramo vse razpoložljive sobe. Tistim, ki se za to zanimajo, pa omo- gočimo tudi najetje kreditov z8 adaptacije ter jim poma- gamo z različnimi nasveti. Kaže, da so naši gostje z bi- vanjem v privatnih sobah za- dovoljni, saj ima večina tudi možnost, da si v njih kuha. To je za ljudi z majhnimi do- hodki zelo pomembno, saj končno nobeno zdravljenje ni ravno poceni.« »In sodelovan^je z zdravili- ščem?« »Skupaj pripravljamo različ- ne turistične prirfeditve, pla- čujemo godbo v zdraviliškem parku, skrbimo za lep in ure- jen videz kraja in podobno. Nekoliko nas ovirajo le stal- ne spremembe cen kopanja, ki stane zdaj že pet novih di- narjev. če primerjate to vso- to s tisto, ki jo gost odšteje za privatno sobo — od 6 do 11 novih dinarjev — boste go- tovo uvideli precejšnje neso- razmerje.« »Dobrna je včasih slovela tudi zaradi dobrih kulturnih in zabavnih prireditev, ki jih zdaj ni več toliko. Kako to?« »Vzrok je seveda denar. Tu- rističnemu društvu ostane od turistične takse in ostalih dohodkov kakih 6 milijonov starih dinarjev. Ob velikih komunalnih potrebah — več kot milijon starih dinarjev stane letno samo vzdrževa- nje parka — si lahko privo- ščimo za prireditve samo ok- rog 600 tisoč starih dinarjev. Kljub temu pa smo tudi le- tos imeli nekaj lepih razstav in gostovanj — kot na pri- mer koncert komornega mo- škega zbora iz Celja, nastop folklorne skupine France Ma- rolt in podobne prireditve. Predvsem pa nam ostane pre- malo denarja za propagan- do . ..« Prešibka propaganda je za Dobrno res značilna. Ob dej- stvu, da je glavna sezona tu izredno kratka, pa je ta po- manjkljivost še občutnejša. škoda, da v Dobrni tudi ne- koliko bolj ne mislijo na iz- letniški turizem. Z učinkovi- to propagando in privlačnej- šimi prireditvami bi v ta pri- jetni kraj gotovo privabili veliko, veliko več ljudi. I. B. ZA LJUBITELJE NARAVE Razkošje cvetja petunij na oknu zadružnega doma v Petrovčah. (Foto: F. Krivec) rih se vidi bai*va cvetja, mnogo racionalnej.ši. Močne, zdrave iJi .sortne sadike so osnovni pogoj za uspe.šno vzi?ojo na balkonu ali oknu. Poleg tega pa je potrebna redilna prst, sončna in zaščitena loga. aied letom jih moramo red- no in izdatno dognojevati, ter skrbeti za enakomerno vlago. Re- dno odstranju.iemo ovenele venčn. liste in izrezujemo odcvetele cvet- ne poganke, da napravimo pro.stor drugim. .^Inenje, da s« petunije srkomno rastline, ki ne zahtevajo posebne nege, da dobro prenašajo sušo in lahko stoje kjerkoli se jemlje pre- več dobesedno in predstavlja os. novni vzrok, ds petunije največ krat že v sredini leta onemorejo, čeprav bi lahko v tem času i)oka zale največ. Proti jeseni naj ra-stline nekoli- ko počivajo. Zalivamo jih manj ter jim nudimo čimveč svetlobe. Prezimimo jih v stanovanjih pri temi^raturi med 18 — 22 stopinj Celzija, k,K'r še najbolj trpe zara- di suhega zraka in so hvaležne za prhe. Vzgoja iz semena, ki se jo po- služujejo vinarji, se ljubitelj™ ne izplača. Starejše rastline lahko pri presajanju raztrgamo in tako na na,ihitrejši način pridemo do novih ra.stlin. Pri raztrgavanju in pre.sajanju rastlin pazimo pred. vsem na korenine, ki so izredno krhke, so rade lomijo in zaradi tega segnijejo. D. L. Oktobra spet strokovna posvetovalnica Spomladi uvedena strokov- na posvetovalnica hortikultur- nega društva je čez poletje zamrla. Društvo je sklenilo v oktobru letos spet nadalje- vati z dežurstvom strokovnih svetovalcev v prostorih kme- tijskega obrata KK Žalec v Kocbekovi ulici. V drugi po- lovici oktobra bo razen tega na vrtnarskem obratu v Med- logu strokovni prikaz pravil- nega shranjevanja in oskrbo- vanja ozimnice. Ekskurzija za sadjarje Celjsko hortikulturno dru- štvo bo med drugim septem- bra organiziralo poučno eks- kurzijo na sadne plantaže Mirosan pri Petrovčah. Udele- ženci se bodo tu seznanili z več novostmi plantažnega sad- jarjenja. Tak obisk je pred jesensko saditvijo sadne- .ga drevja lahko marsikomu dobrodošel. Na plantaži bo- do izkušeni sibrokovnjaki da- jali potrebna pojasnila. Petunija Cez dve leti bo poteklo 200 let odkar smo jo dobili v Evropo. V tem obdobju so se ukvarjali z njL mi mnogi žlahtniiarji okrasnih ra. stlin, jo pilagajali okusom po. sameznih obdobij tako, da je osta- la vedno modema. Sistematiki so razvrstili petimi- je v devet razredov. V katalogih večjih semenarn pa najdemo ."»O do 100 najrazličnejših sort od sta- rejših. ki jih spoznamo že po ime. nih (Himmelsroschen, Abendr.one) do najnovejših, za katere so izb a. li sodobna imena (Calypso, Pola- ris). Zanimivo je tudi to, da so dali trži.šču zadnja leta, najbolj- še, takozvane heterozne hibride (F 1), Japonci. Opisi novih sort so v marsičem podobni tistim iz- pred 150 let, ko so v prvih vrtnar- skih knjigah zapisali, da so petu. ni je iz edno bogato cvetoče rast line, ki odlično prena.šajo sonce in sušo. Dejansko ni kaj za doda ti, čeprav so naštete lastnosti rav- no pri novejših sortah izredno iz- boljšane. Kljub vsemu pa tudi zadnje sorte niso popolne ter so pripombe ljubitel.jev. da so petu- nije še vedno preobčutljive za veter in padavine, umestne. Vzgoja iz semena je enostavna venda- se l,tubiteljem redko iz. plača. Kakovostno seme je drago, tako da je nakup sadik, pri kate. Nove lehinice kniaiii na KMALU NA TRŽIŠČU Ker je na našem tržišču velika vrzel med malimi in velikimi tehtnicami, so se v LIBELI, Tovarni tehtnic v Ce- lju, odločili izpolniti proizvod- ni program z nekaterimi no- vimi tehtnicami. Strokovnja- ki v tovarni so že pripravili vse potrebno za proizvodnjo le-teh. Poleg nekaterih novih, doma skonstruiranih tehtnic, bo tovarna izdelovala tudi ne- kaj tehtnic po licenci svetov- no znane tovarne »BIZERBA« iz Zahodne Nemčije. Ena iz- med tehtnic, izdelana po li- cenci, bo 2 kg tehtnica OPTI- MA, ki bo imela 2 g skalo in jo bodo največ rabili v gostin- stvu in trgovini. Proti koncu leta bodo naj- brž že začeli proizvajati do- ma konstruirane 20 kg teht- nice BETA. Prototip tehtni- ce, ki bo imela 2 dkg skalo, je že izdelan. V tovarni pa ne osvajajo samo novih izdelkov, ampak vlagajo precej sreds''ev tudi za modernizacijo in ispopol- njevanje že osvojenih izdel- kov. Celjski {4 še malo, pa bodo prodajal- ci s celjske tržnice razstavili svoje blago na stopnišču stav- be družbeno-političnih organi- zacij. Gneča na tržnici je v t«h dneh tako očitna, da se marsikdo upravičeno čudi, kako je na tak majhen pro- stor sploh mogoče spraviti to- liko ljudi. Največ prostora zavzemajo seveda prodajalci paprike in paradižnika, ki so tržnico in z njo vred tudi Ce- lje dobesedno zasuli s tema dvema pridelkom.a. Ker pa- prika še vedno ni embalirana v zabojčke, se jim tudi hitro kvari, zato je razmeroma po- ceni. Prodajajo jo od 80 do 200 starih dinarjev kilogram. Tudi paradižnik je po 80, bolj- ši pa po 150. Solata stane 250 dinarjev, špinača 500, prav ta- ko tuidi cvetača, medtem ko je ohrovt po 350. Na tržnici prodajajo tudi že prvo kislo zelje po 250 starih dinarjev ki- logram. Krompir je po 100 do 110. Tudi sadja je dovolj, ven- dar gre dobro v promet samo grozdje. Stane pa 300 do 500 dinarjev. Hruške so po 100 do 200, jabolka po 80 do 1.50, breskve pa po 2.50 do 300, Tu in tam je na tržnici tudi še kak kilogram borovnic, veli- ko pa je lubenic po 100 do 150 starih dinarjev. Za ribnik v Vrbnem se zanimajo tudi tujci Ob cesti proti Šentjurju stoji precej velika tabla, ki opozarja voznike, da je v bli- žini ribnik. Take table člo- vek res ne more prezreti, po- sebno če se še zanima za ri- Po prašnem in vijuga- stem kolovozu se počasi pri- Mižaš vrtači v kateri je rib- nik in mir. Tu in tam se po- javijo valovi, ki jih povzro- iiijo krapi in šlajmi, ki se od ^Igega časa »mečejo« iz vo- de, •»Veliko jih je. Land je last- nik ulovil 8 kilogramsko sami- co, ki jo je vrnil v vodno kra- ljestvo. Zarod je zarod. Dru- gače pa so ulovili že 7 kilske- ga, letos pa je imel najtežji 3 kile in pol. V tisti vročini so prijemali kot nori, sedaj pa najbrž malo premislijo.« tako nam je pripovedoval Siv- ko Ivan upokojenec iz Vrbne- ga, ki je čuvaj ribnika lastni- ka Franca Gajšeka iz Nove vasi pri Šentjurju. Dnevna karta za ribolov v ribniku, sredi katerega je vikend hišica z elektriko, v^do in posteljo, stane 1000 din. Ribiči so že spoznali ta kraj in redno prihajajo sem. Ob nedeljah pravijo, da se jih zbere tudi preko dvajset. Lastnik ima baje v načrtu, ob robu ribnika, gradnjo bi- feja, kegljišča in vikend na- selja. Ouvaj pa nam je mimogre- de povedal, da so se za rib- nik zanimali že Italijani in Avstrijci, vend-ar ga lastnik ne da, saj je vanj vložil precej truda in denarja. Milan Brecl TEDNIK - vaš list Ferdo Ža^ar Našel sem ga pri delu. Kljub temu, da mu poteka- jo zadnji dnevi dopusta, je delal. »Počasi si gradim hišo. Mo- ram se nekje ustaliti.« Ferdo Žagar je prišel na Planino pri Sevnici pred šesti- mi leti. Doma je iz šešč v Sa- vinjski dolini. Poklic: učitelj. V mnogih šolah je že učil in nazadnje pristal na Planini. Zdaj je upravitej šole in du- ša celotnega življenja v idilič- nem kraju, kjer so hiše pod gradom zbrane kot piščanci okoli koklje. Spoznal sem ga že pred do- brim letom. Takrat sem ga našel v gasilskem domu, kjer je pomagal slikarju Kalajdži- skemu pri končavanju fre- ske, ki ponazarja planino sko- zi narodno-osvobodilno borbo. Letos sem ga našel ponov- no pri delu. Za nekaj trenutkov je pu- stil opeko samo na ploščadi nove hiše. »Nič posebno novega ni. Imam še tri tedne dopusta, potem pa ponovno šola. Po- sebnih kadrovskih sprememb v našem šolskem zboru ne bo.« Besede mu gredo težko iz ust. Raje več dela. »Po vsej verjetnosti bomo začeli kmalu graditi novo šol- sko poslopje. Pripravljalni odbor smo že določili, obča- ni pa so na posebnih sestan- kih pristali, da bodo pomaga- li s prostovoljnim delom in lesom. V novi šoli bo osem uči- lnic s potrebnimi kabineti, možna pa bo tudi kasnejša dozidava telovadnice. Prostor za novo šolo je določen po- leg gasilskega doma in pro- svetne dvorane. Tako bo to lepo zaključena celota.« O sebi ne govori rad. Vsa- kemu, še tako dobro zastav- ljenemu vprašanju, ki naj bi dobilo odgovor o njegovi osebnosti, se izvije. Več mu pomeni napredek Planine; več mu pomeni šolsko po- slopje, kjer bi otroci ob mo- dernih in sodobnih učnih pri- pomočkih lažje dojemali uč- no snov; več mu pomeni to, da bi občani imeli urejene ce- ste, urejene vodovode; več mu tudi pomeni, da bi dela- lo prosvetno društvo itd. »Na Planini bom ostal, čas je že, da se nekoliko ustalim. Kraj se mi je priljubil, ker so tu pošteni in dobri ljudje. Z njimi se da lepo pogovoriti o vseh stvareh, problemih in zadevah.« Iz šešč do Planine. Pot v bistvu za današnje pojme ni dolga. Po ovinkih jo je pre- hodil tudi Ferdo Žagar, duša življenja na Planini, ki je kraj, kjer bo vedno ostal. Ostal zaradi ljudi. Ostal za- radi lepote kraja. V šestih letih .so se en na drugega navezali. Žagar in ob- dani so prijatelji. Ferdo pa dela. Dela za kraj, za občane, za sebe. T. VRABL OBRAZI CELJE -tednik avgust 1968 — če je tako, so dejali pri celjskem MERXU, zakaj jo tudi mi ne bi prodajali? In so sklenili kupiti 5.817 oglatih steklenic te čudodelne vode. Tako s polic in košar živilskih trgovin v Celju vabi odslej tu- di moška voda, khm ... O moški vodi v Celju Pred delikatesami v Merx- marketu ob Ljubljanski cesti, kjer se na najbolj vidnem me- stu bleščijo steklenice z mo- ško vodo, se je ustavil poten- cialni kupec. Ko si je dodo- bra ogledal etiketo in se se- znanil s sestavinami tega no- vega zdravilnega odkritja, je zavpil proti prodajalki, da je kar odmevalo čez klobase in slanino: »Za koga pa velja tale rok trajanja? Ali za vodo ali za posledice njenega učinka?« Kaže, da z odgovorom ni bil zadovoljen. Namesto moške, je namreč kupil — kislo vodo! V isti trgovini nekaj minut kasneje: glavna oseba je spet moški srednjih let. »Krasna voda, čudovita vo- da! Pa jo smem zmešati z ma- linovcem?« je povprašal zdaj že nekoliko zardelo prodajal- ko. Pa tudi ta vode ni kupil. Le kako naj bi jo, ko je pa šo- pek predstavnic ženskega spo- la okrog nj^a tako radoved- no motril slehernega moške- ga, ki se je približal zelenim steklenicam. Morda bi kazalo odpieti kakšno posebno prodajalno -— z zamaskiranim vhodom! Častna uagrada za Lubejevo Prejšnji četrtek je bil v Celovcu velik meUua- rodni atletski miting, na katerem so se lepo uveljavili tudi člani in članice celjskega AD Kladivarja. Med njimi je Marjana Lubejeva prejela za zmagi v te- kih na 80 m čez ovire in 100 m častno nagrado koroškega deželnega glavarja, g. Hansa Ši- rne. Vtem ko je za 80 m čez ovire potrebovala 10.9, je 100 m progo pretekla v času 12.1 se- kunde. Poleg Lubejeve so se izkazali še: Marjan Špi- lar v metu kopja — 72 m, Važič v teku na eno miljo — 4:04,6, Kocuvan v teku na 100 m — 11.1 in na 200 m — 22.2 se- kunde. Vsi so zasedli druga mesta. -m Razen v filmu, ki so ga te dni vrteli v kinu UNION, je obo,]ega veliko prisotnega za zastrtimi okni, na go- stinskih vrtovih in mnogoterih stezicah, kjer se v teh poletnih dneh — če je seveda lepo — malce hladimo in uživamo... (Foto: F. K.) Dinar na dinar - bazen Turistično društvo v La- škem, ki je prevzelo pobuda za gradnjo bazena na pro- stem, že ugotavlja prve uspe- he te svoje akcije. Poleg iz- kupička nedavne tombole in obljubljenega prispevka občin- ske skupščine lahko zdaj ra- čunajo tudi na pripravljenost nekaterih večjih delovnih or- ganizacij v in izven meja ob- čine, ki so pripravljene soin- vestirati gradnjo tega turistič- no tako pomembnega objekta. Določeno je, da bo bazen stal v podaljšku zdravilišča za bencinsko črpalko. Zdravili- šče je pripravljeno odstopiti tudi bližnjo zgradbo, ki bi jo s primernimi adaptacijami lahko uredili v privlačen ho- telsko - restavracijski objekt. Tako torej postajajo sanje o novem bazenu na prostem re- sničnost in upamo lahko, da bo Laško v kakih dveh letih le dobilo bazen, ki si ga moč- no želijo tudi domačini. Gradnja bazena bo veljala približno 180 milijonov starih dinarjev, zakaj bazen naj bi bil podoben tistemu, ki so ga zgradili v čatešklh toplicah. Princip toplotne preproge nad vodno površino bi namreč omogočal kopanje na prostem tudi v jesenskih in celo zim- skih mesecih, kar bi seveda občutno zvišalo število kopal- nih dni. Ob bazenu naj bi zgradili še dvorano s kakimi tri sto sedeži, zraven pa v prihodnjem obdobju tudi igri- šča za igre z žogo in podobno. T. BURNIK Prihodnje leto šola v Laškem Pred dnevi so se v La- škem dokončno odločili, da bodo do naslednjega šolske- ga leta zgradili prizidek k stari osnovni šoli in adapti- rali dosedanje prostore. V ta namen bi potrebovali 185 mi- lijonov starih dinarjev. S to odločitvijo uresničuje- jo načrt o rekonstrukciji šol ki so ga sprejeli pred leti. Odtlej je zrasla nova osnov- na šola tudi v Brezi, med- tem ko bodo čez kaki dve leti začeli graditi šolo še v Rimskih Toplicah, kjer so potrebe prav tako velike. S prizidkom k stari šoli bodo v Laškem dobili osem novih učilnic. To bo omogo- čilo, da bodo lahko prešola- li v Laško tudi otroke iz Re- ke, pa verjetno še iz drugih okoliških krajev. Gre seveda samo za učence višjih razre- dov, medtem ko bodo mlajši otroci še zmeraj hodili v najbližje šole. Občinska skup- ščina se je že odločila, da bo prevoz otrok zaupala ce- ljskemu Izletniku, ki bo v ta namen določil manjši avto- bus. Da bi se v investicijskem skladu za šolstvo zbiralo več sredstev, je občinska skup- ščina sklenila priporočiti de- lovnim organizacijam svoje- ga območja, da bi namesto dosedanjega 0,45 odstotnega prispevka od brutto osebnih dohodkov plačevali poslej v ta sklad 1 odstotni prispevek. Toda žal nekatere delovne organizacije niso poravnale niti svojih dosedanjih obvez- nosti. Ker pa gre za eno naj- pomembnejših akcij zadnjih let, ki je namenjena najdraž- jemu, kar imajo — otrokom, občinska skupščina še ved- no računa na razumevanje organov samoupravljanja. Veliko pripravljenost, vključijo v zbiranje sredstf za izgradnjo šol, so pokaj li tudi občani, od katerih T mnogi darovali obveznice skega posojila za Skopje, (.g^ prav so nekateri pričakovat da bodo najprej gradili šolo v Laškem, pa so vendarle cJo, umeli, da so bile potrebe na primer v Brezi še večje. Ta. ko so pravzaprav dvakrat (}q. kazali, da jim ni vseeno, , kakšnih pogojih se šolajo nji. hovi otroci. J B. AsIaK na cesti Radeče-Sevnica Kaže, da bo prihodnje leto na cesti med Celjem in Krš- kim le še nekaj kilometrov makadama. Že zdaj, ko je as- faltna prevleka položena do Radeč, je povezava z avtoce- sto veliko boljša. Predstavni- ki republiškega cestnega skla- da in zainteresiranih občin pa so se prav te dni dogovo- rili, da bodo z asfaltiranjem nadaljevali. V naslednji eta- pi naj bi asfaltirali dobrih devet kilometrov ceste od Ra- deč proti Sevnici, tako da bi za prihodnje obdobje -tJstalo samo še približno 12 kilomet- rov makadama. Investicija bo veljala okrog 560 milijonov starih dinarjev. Dve sto jih je obljubil republiški cestni sklad, 160 celjska, laška, sev- niška in krška občina, osta- lo pa bo za leto dni posodi- lo cestno gradbeno podjetje Gradiš iz Ljubljane, ki bo dela izvajalo. Računajo, da bo no- va asfaltna prevleka gotova do 1. junija prihodnjega leta. FEDOR GRADIŠNIK: V počastitev petdesete obletnice smrti Ivana Cankarji; CEUSKE UPRIZORITVE CANKARJEVIH DEl V PRVEM DESETIITJll PO OSVOBODITVI (Od sezone 1945-46 do sezone 1955-56) Po zlomu Hitlerjeve Nemči- je smo leta 1945. takoj po svo- jem povratku iz NOV, taborišč in izgnanstva pričeli zbirati stare in nove gledališčnike. Jaz sem se vrnil po štirih le- tih izgnanstva dne 15. junija 1. 1945. v Celje. Pred svojo vrnitvijo sem po nalogu Snosa prevzemal v Prekmurju mad- žarske, v Ljutomeru, Ormo- žu in Mariboru pa lekarne nemških lastnikov. Ob svojem prihodu v Celje sem našel tu že mnogo starih znancev izpred vojne, s kate- rimi smo se tiste čase ukvar- jali z gledališkim udejstvova- njem. Bilo pa je med njimi tudi več novih, ki jih doslej nisem poznal. Povedali so mi, da se pripravljajo na obnovo gledališkega življenja v Celju in da med drugim že študira- jo Borove »Raztrgance«, s ka- terimi naj bi se odprla prva sezona po osvoboditvi. Ker sem imel s prevzemom svoje lekarne, ki je bila med oku- pacijo pod upravo režimskega komisarja, in s stanovanjskim vprašanjem čez glavo dela, sem mogel svoj prosti čas po- svetiti le organizaciji gleda- lišča in pri prvih uprizoritvah nisem mogel aktivno sodelo- vati. Gledališču smo dali ime Okrožno gledališče, ki se je le- ta 1947. preimenovalo v Ljud- sko gledališče, leta 1950. v Mestno gledališče, leta 1957. pa v Slovensko ljudsko gleda- lišče.- Premiera »Raztrgancev« je bila dne 8. julija 1945. Reži- ser je bil Hinko Leskošek, scenograf Kari Zelenko.- Takoj po »Raztrgancih« sem pričel s študijem Cankarjeve- ga »Kralja na Betajnovi.« Premiera je bila dne 15. sep- tembra 1. 1945. Režiser: Fe- dor Gradišnik, scenograf Ka- rel Zelenko. Igrali smo v Na- rodnem domu v naslednji za- sedbi: Kantor (Fedor Gradiš- nik), Hana (Anica Golobova), Francka (Štefka črepinškova), Maks (Franc Mirnik), Krneč (Stanko Pere), Bernot (Gu- stav Grobelnik), župnik (Kari Kolob), Nina (Olga Mirnikova, sodnik (Janko Cigoj). — Skup- no je bilo osem predstav (5 v Celju in 3 na gostovanj ih.)- Dne 9. aprila iste sezone 1945/46 je bila že premiera drugega Cankarjevega dela »Hlapci«. Režiser Fedor Gra- dišnik. Premiera in repriza sta bili v dvorani kina Me- tropol, tretja predstava pa v Domu ljudske prosvete (Naro- dni dom). Glavne vloge so bile zasedene takole: Jerman (Fe- dor Gradišnik, Komar (Stan. ko Pere), župnik (Avgust Se- de j), Kalander (Franc Mirnik) Hvastja (Gustav Groblenik) nadučitelj (C. Velušček), Lojz- ka (Sonja Rakuša), Minka (Marica Frecetova), Geni (M'i- ca Jurmanova), zdravnik (Jan- ko Cigoj), — Vsega so bile tri predstave.- V drugi sezoni 1946/47 je bila že tretja premiera Can- karja in sicer »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Režiser: Fedor Gradišnik, scenograf Valo Bratina. Predstave so bi- je v dvorani kina Metropol. Premiera je bila dne 18. apri- la 1947. 1. Vse predstave so bile v Celju. Dne 2. maja 1947. 1. je bila 5. predstava tega Cankarjevega dela kot slav- nostna predstava ob 40 letnici umetniškega delovanja Fedor- ja Gradišnika. — Zasedba vlog: Jože Tomažič (Krištof Kobar), Tea Rakuša (Jacinta), Avgust Sedej (župan), Maca Jurmano-. va ' županja), Fedor Gradišnik (Zlodej), Tone Zorko (dacar). Vera Lipovškova (ekspeditori- cat, Gustav Grobelnik (švili. goj), Milan škof (notar), Ivan šešlar (štacunar), Jože Čuk (cerkovnik), EmerikDrovenik (debeli človek), Branko Gom- bač (popotnik). — Naslednjo sezono 1947/48 je bila na repertoarju Cankarje- va komedija »Za narodov bla- gor«. Režiser je bil zopet Fe- dor Gradišnik, scenograf Kari Golob.— Premiera je bila dne 2. novembra 1947. 1. v dvo- rani kina Metropol. V Celju so bile štiri predstave, ostale na gostovanjih. Zasedba: Šte- fan švegl (Gornik), Fedor Gra- dišnik ;dr. Grozd), Jože To- mažič (dr. Gruden), Angela Sadarjeva (Katarina), Bogda- na Vrečkova (Matilda), Anica Golobova (Helena), Tone Zor- ko (Mrmolja), Ivan čretnik (Kalander), Avgust Sedej (sve- nik), Marica Frecetova (Mr- moljevka), Gustav Grobelnik (ščuka), Evgen Burdych (Si- rotka), Branko Gombač (Ka- divec). Drago Zadravec (Kre- žar), Bogo Kotnik (Stebelce), Jože Zagoričnik (Peter).- Sezono 1948/49 je Ljudsko gledališče odprlo s Cankar- jevo dramo »Jakob Ruda« v režiji Toneta Zorka. — V tej sezoni je prišlo pri vod- stvu Ljudskega gledališča do zanimivega, a kratkotrajnega intermezza. Bivši ravnatelj ce- ljskega gledališča Valo Brati- na se je pripravljal na svojo upokojitev. Da se mu pri tem omogočijo čim bolj u.godiii pogoji, je bilo med MLO Ce- lje in Ministrstvom za prosve-^ to in kulturo sklenjeno, da se ga imenuje za upravnika ce- ljskega gledališča. S to funk- cijo mu bo pri njegovi upo- kojitvi zajamčeno, da bo za svojo dolgoletno uspešno gle- dališko delo dobil tudi pri' memo materialno priznanje. Ob prevzemu upravniških dolžnosti je Valo Bratina za- pisal v Gledališkem listu Ljud- skega gledališča za sezono 1948/49 št. 1. naslednje: »Ljud- sko gledališče v Celju doživ- lja v sezoni 1948/49 svoj zgO". dovinski preobrat. Iz nekaj marljivih, vzgledno požrtvo- valnih in vztrajnih članov, ^ so tvorili priložnostno amater- sko gledališče, prehaja posto- poma v fazo stalnega pokli- nega gledališča.— Ne moi^^ trditi, da bi bile dolžnosti naloge gledališke uprave lan- ke, toda člani uprave so k nalogam pristopili z vročo z^ Ijo in močno voljo, da bi čimprej in čim bolje uresniči' li.«— (Nadaljevanje v prihodnji št^ vill^i' Začeti bo treba drugače (nadaljevanje s 1. strani) Poprečna štipendija za uče- nca znaša v EMO 120 dinar- jev, za dijaka 166 in za štu- denta 312 dinarjev. Zanimive so razlike v na- gradah za učence, pa čeprav na razpone vpliva število us- pešno končanih let — iiajve- je nagrade dobijo učenci v Obnovi (320 dinarjev). Zlatar- ni (260), v Elektro (280), v Klimi (20) in v Tehnomer- catorju (200). Pri tem podat- ku je treba upoštevati števi- lo štipendistov. V Aeru ima- jo na primer 3 učence s po- godbo in znaša poprečna na- grada 245 dinarjev. V ome- njenih delovnih organizacijah pa imajo od 17 do 27 štipen- distov — učencev. Najslabše so nagrajeni učen- ci v Avtu Celje (85 dinar- jev), v Prev'Ozništ\'u (100 di- narjev) in v Libeli 110 dinar- jev). EMO, Cinkarna in 2:e- lezarna dajejo učencem po- vsem enake mesečne nagra- de — od 100 do 140 dinar- jev. Zanimiv je še naslednji potadek — <0 gospodarskih organizacij v celjski občini štipendira na višjih in viso- kih šolah 95 študentov, šti- pendijska politika pa je pra- va mačeha za gimnazijce — od 40 štipenditorjev se niti eden ni odločil, da bi šti'ben- diral dijaka na gimnaziji. Resnica sicer je, da je la- ni republiška izobraževalna skupnost podelila 350 štipen- dij, letos jih je razpisala ce- lo naslednjih 460, vendar dr- ži, da so dijaki gimnazije v mnogo slabšem položaju, ko iščejo štipendijo ali kredit, kot katerikoli drugi del šol- ske mladine. Vsi zbrani podatki, čeprav ne upoštevajo dovolj primer- jav, kažejo nesorazmerja v strukturi štipendijske politi- ke v naši občini. Morda ka- žejo celo na to, da bodo kva- lifikacijske strukture, za ka- tere vemo, kakšne so, še dalj časa ostale nespremenjene. Pri vsej tej skromni analizi pa je prav vznemirljivo dej' stvo, da v naši občini nihče ne sledi premikom na področ- ju štipendijske politike, nih- če nima točnih zbranih po- datkov, nihče ne skrbi za štu- dij deficitarnih področij, ki bi bil interesanten za občino v celoti in podobno. Ne mo- re nas zadovoljiti podatek, da sklad Borisa Kraigherja da- je štipendijo 1 celjskemu študentu, sklad Borisa Kidri- ča 5 in verjetno tudi repub- liška izobraževalna skupnost nekaterim dijakom in študen- tom. Na vsak način bi mo- ral v naši občini poseben or- gan ali štipendijski sklad skr- bno oblikovati štipendijsko po- litiko, obenem registrirati premike na področju štipen- dij in kreditov ter vplivati, da se uresničujejo mnoge za- hteve po novem vetru v na- ši kadrovski politiki. J.-V. CELJE LAŠKO 22. avgust 1968 TEDNIK 6 Polka party" Vsako leto se vračajo za mesec ali več na obisk v svojo staro domovino izseljenci, ki jih je živ- Ijenska pot pred več desetletji zanesla po Evropi in tja v Ameriko. Tudi letos so prišli; skupina za skupino. Ena takih skupin je prišla pred dnevi tudi na obisk v Velenje. Vseh 55 se jih je nastanilo v prenovljenem hotelu »Paka8 7,30. uri zjutraj. Hotel Turist: v prvem pro- storu sedi pet gostov. Trije ^ že postreženi, dva še ča- kata. Mlada natakarica pri- ^ čez pet minut in na vpra- ^je, kaj imajo toplega za ^jtrk, odgovori, da ne ve. ^tem oddide. Ustavi se pri ^mško govorečih gostih, ki ujeta zajtrk. Zraven stoji ^ ena starejša natakarica, ^'^ja pa prenaša iz ene sobe 'Irugo prte. Midva čakava 15 minut in 'f^če se ne vrne k najini Potem ustaneva in gre- Mlada natakarica lepo za- J^e za nama: »Na svidenje.« *^'reva k Majerholdu. Tudi tu imajo gostilno. Ponovno bi rada jedla. Nekaj toplega. So- ba je polna gostov; bil je na- mreč praznik. Gostilničarka: »Vse so že pojedli. Imamo samo še jajca in hrenovke.« Ker pač jajc vsako jutro ne bova jedla, zaradi hrenovk pa sem nekoč že zbolel in imam zdaj od njim kompelks, sva pač morala zapustiti tudi to gostilno. Ustaviva se prod tretjo go- stilno »Na trgu«. Zaprto! Odpeljeva se naprej. »Pod celinami« se nataka- rica pohvali, da bi nama ku- harica lahko spekla jajčka in naredila paradižnikovo solato, vendar ne ve, kje je. Namreč kuharica! Nama pa se mudi in lačna sva, zatorej se od- peljeva še naprej. Nazarje. Gostilna nasproti bencinske črpalke. »Savinj- ski želodec, domače salame, hrenovke .. .« med pretegova- njem žvečilnega gumija govo- ri v naju mlado dekle. Sko- raj si ne upram verjeti, da je resnično natakarica. V gostilni pri avtobusni f>o- staji imajo samo vampe. Os- talo lahko pripravijo, samo treba je malo počakati. Pojeva vampe. Vsak dve »porciji«. Ob koncu divje dirke za to- plim zajtrkom v turističnih krajih si želim samo, da je četrtkovo jutro bilo izjemen primer in da je ostale dneve bolj.še. Ce je . .. TV Na obratu Mirosan obilna letina Sadna plantaža »Mirosan« kmetijskega kombinata Žalec bo letos obrodila nekoliko obilnejše. V rodnost so prišli tudi nekateri novi nasadi ja- blan in računajo, da bodo le- tos obrali .skupno 45 vagonov sadja v glavnem najboljše ka- kovosti. S prodajo ne bo te- žav. VELENJE MOZIRJE ŽALEC 22. avgust 1968 TEDNIK 7 NA KRATKO »Kasta« na Planini Na Planini je vsako soboto in nedeljo odprta »Kašta« na starein gradu. Tu je zelo le- po urejeno gostišče, preskrb- ljeno z jedili in dobro kap- ljico virštanjčana. Na terasi je kegljišče, na katerem vsak novi gost poskusi svojo sre- čo. Z gradu je lep razgled po planinskem področju in po trgu Planina. Zelo znana je na gradu »tur&ka lipa«, ki so jo zasadili Turki; zgodbo o tem povedo starejši Planinci. Grad oskrbuje trgovsko pod- jetje Merx — poslovalnica Planina. Za večje skupine pa je grad odprt ob vsakem ča- j su. Vse informacije se dobi- jo v trgovini na Planini. j J. R. Septembra otvoritev trgovine na Planini Gradnja samopostrežne tr- govine se bliža koncu. Za- ključna dela zelo hitro pote- kajo. Predvidena otvoritev tr- govine bo okrog 15. septem- bra. J. R. Volitve predstavnikov zavarovancev Septembra bo potekla dve- | letna mandatna doba dvema! članoma skupščine komunal- nega zavoda za socialno zava- rovanje Celje z območja ko- njiške občine. To sta tova- riša Janez Vozelj iz usnjar- skega kombinata »Konus« ter Drago Trstenjak iz društva upokojencev. Na občinskem sindikalnem svetu so že pred- lagali obema organizacijama, naj pripravita volitve novih odbornikov. Kot predvideva- jo, bodo volitve v skupščino v prvi polovici oktobra. Delo za mlade Pri občinskem komiteju Zveze komunistov v Slov. Ko- njicah so v tem mesecu zbra- li podatke o otrocih bivših borcev, ki niso nikjer zapo- sleni. Njim bi bilo namreč po sklepu kadrovske komisi- je treba čimprej najti ustrez- no delovno mesto. Žal pa je med temi otroki zelo malo kvalificiranih ali kakorkoli drugače usposobljenih delav- cev. Zato bo verjetno treba mi^^liti tudi na dodatno izpo- polnjevanje. Padec storilnosti Izvršni odbori sindikalnih podružnic v konjiški občini bodo še v tem mesecu raz- pravljali o rezultatih letošnje- ga gospodarjenja v prvem polletju. Podatek, da je de- lovna storilnost v tem obdob- ju padla za 0,2 odstotka, je namreč zaskrbljujoč. Sklenili so tudi, da bodo posvetili več- jo pozornost kadrovskim silužbam, ki pri obdelavi trži- šča gotovo še niso storile vsega, kar bi morale. Lovska koča na Movžnici Prizadevno planinslko dru- štvo Bohor na Planini je zigradilo novo lovsko kočo na Movžnici. Sredstva, aa grad- njo potrebnega objekta so dobili s pomočjo posojdla iz gojitvenega fonda okrajne lov- ske zveze, občani sami pa so opravili 4000 prostovolj- i.ib uir. LoTOko kočo bodo poleg lovcev uporabljali tudi uslužbenci GG Brežice za opravljanje gozdnih del. Ob otvoritvi bodo vsem, ki so pri gradnji bili najbolj pri- zademi, pripravili manjšo aakusko in se jim na stkiro- men način zahvalili aa po- me č. V novi pivnici mineralne vode zdravilišča Rogaška Slatina si lahko .ifostje ob pitju mineralne vode ogledajo različne likovne razstave. Le-te organizira Delavska univerza iz Šmarja pri Jelšah. (Foto: M. Bred) V ZRECAH: Postopno izboljšanje Na seji izvršnega odbora sindik2>lne podružnice kovaš- ke industrije v Zrečah so ob- širno razpravljali o položaju delovne organizacije po silni Uipravi, ki so jo uvedli sredi junija. Poročilo, ki ga je podal prisilni upravitelj ing. Marjcn Osole, je nakaza- lo tudi možnosti za odpravo težav, v katerih se je delov- na organizacija znašila v prvi polovici letošnjega leta. V zadnjem obdobju so uvedli več novosti v tehno- logiji, ki . jih že dalj časa uspešno uporabljajo v tovr- stni industriji v tujini. Pre- cej sprememb so opravili še v prOigramiranju dela in P'roizvodnje sploh, pri če- mer je za.rimdvo, da se je z njimi strinjal celotni kolek- tiv. Kaže, da počasi le dou- mevajo, da je treba stopiti v korak s sodobno tehniko, da brez nje ni večje, ne ce- nejše proizvodnje in zato tu- di ne boljših osebnih dohod- kov. Po mnenju pred-:tavni)k.av podjetja sedanje raamere nd- so posebno zaskrbljujoče, ra- zen morda zar£di odhoda nekaterih strokovnih deilav- cev, ki se zs.paslujejo v tu- jini. S cer pa prav zdaj uva- jajo nove oblike nagrajeva- nja, ki n~j bi stimulativno vplivale na prizjdeivnost sle- hernega delavca. Opravili so tudi že nekaj kadrovskih sprememb. V razpravi so poudarili, da se napovedi o postopnem izboljšanju ra.zmer, ki so jčh rapovedali letos junija, de- loma že uresničujejo. Zato je u"ravičeno pričakovanje, da se bodo razmere postopo- ma uredile, čeprav bo treba še kar precej sprememb v tehnologiji, organizaciji de- la in na drugih področjih- Podatki iz zahodnih drž7.v kažfejo, da njihovi — pa tu- di naši tam zaposleni — de- lavci izdelajo s približio enakimi stroji od štiri do pet krat več proizvodov kot pri nas. V Zrečah so skleni- li, da se bodo tem rezulta- tom vztrajno približev.^li, pa čepirav bi morali zaradi tega del-^ti tudi daljši čas. V. L. Aktiv študentov — komunistov V Laškem so ustanovili ak- tiv študentov — komunistov. Aktiv se je že sestal in raz- pravljal o svojem delovnem načrtu. Ugotovili so, da v štu- dentskih klubih pravzaprav ni političnega življenja, pa tu- di svoje pravice bi študentje preko aktiva komunistov la že uveljavljali. Za delo štu- dentov — komunistov se se- veda zelo zanima tudi občin- ski komite ZK, ki je mladim ljudem pripravljen nuditi vso pomoč. (nk) Nepozaben dogodek v Podsredi četrtek, 8.8.1968 je bil za vse občane trga Podsrede sre- čen dan. Odrasli in otroci so v jutranjih urah nestrpno, s cvetjem v rokah pričakovali trenutek, ko bodo izza ovin- ka zagledali avtomobil z na- šim nadvse dragim Titom. Kmalu je res pridrvel avto- mobil z našim Titom in nje- govim spremstvom. Ne da se opisati pogledpv čakajočih; oko vsakega je bilo zalito s solzami od same sreče in ve- selja, kajti takega dogodka še marsikdo ni doživel v Pod- sredi. Vsi smo prisrčno po zdravili predsednika Tita, pio- nirji in cicibani so ga obda^ rili s cvetjem in vzklikali; Naš Tito — naš Tito! l\iinu- te srečanja so hitro pretekle in predsednik Tito se je mo- ral posloviti od nas. Takega veselega dogodka se bomo spominjali prav vsi in želimo, da bi naš Tito še pri- šel med nas, toda za daljši čas. , M. I. Prisluhniti željam ljudi Prijetno presenečeni so občani Slovenskih Konjic opazovali, kako je cestna uprava ra2širila cestišče in uredila ter asfaltirala stezo za ustavljanje avbpravilo strojev itd. Posebej aktualno je tudi vprašanje obveščanja zaposle- nih, bolje rečeno stikov čla- nov samoupravnih organov s kolektivom, ki naj bi v kar največjem številu sodeloval pri oblikovanju in sprejema- nju najbistvenejših 'sklepov, pravzaprav odločitev. Kot ne- zadostno ocenjujejo v stroj- ni tovarni dosedanje stike članov samoupravnih organov s kolektivom. Malo je bilo doslej tudi primerov, da bi se člani samoupravnih orga- nov pred zasedanji posveto- vali s proizvajalci o vpraša- njih, ki so na dnevnem redu. če bi dosegli boljši stik čla- nov samoupravnih organov s "kolektivom bi, kot zatrju- jejo mnogi, vrsto problemov hitreje in mnogo bolje rešili. Kolektiv pa bi v večji meri sodeloval pri sprejemanju odločitev, bolj bi pa tudi bil obveščen o posameznih vpra- šanjih. V primeru pa, da sp ob sprejemu sklepov mnenja-de- ljena, bi bilo treba ugotavlja- ti, za kakšen predlog je kdo glasoval, zlasti še, če bi bil sprejet predlog, ki ^ ustrezal težnjam (jgj^ ^ kolektiva oziroma tiač"!^ dobrega gospodarjenja. teri člani samoupravnih' ^^ nov namreč takrat, ko sg^,^' tovi, da odločitev ni tja v!! pjimerna, spremenijo nine čeprav so pred tem drugače govorili in tudi > sovali. Tako bi bila lahkj^ novi praksi odgovornost nov samoupravnih oto^ za sprejete odločitve večja V dosedanjem delu 4flv upravnih organov v str^ ^ tovarni Trbovlje je bilo'^ goče zaznati še nekatere (V ge slabosti, oziroma bi v-j treba v prihodnje zagotoJ da bi pravočasno dostaviš gradivo za seje samoupi^ nih organov, da bi bile j^ goče predhodne razprave j da bi se tako člani odloč^ na podlagi mnenj kolektiv Gradivo samo naj bi bilo p^ pravljeno tako, da bi biIo~ zumljivo za vse. Stroko^ službe, ki so odgovorne . odpravo posameznih probj mov, bi morale tesneje so^ lovati s kolektivom, poiska; pa bi bilo treba še prii^ nejšo obliko za obveščanj oziroma stike s kolektivoi saj so polurni sestanki, kij v praksi zdaj, res prema! Delavski svet strojne tovj ne Trbovlje je torej doki kritično ocenil dosedanjo ^ moupravno prakso, škoda j da delavski svet na osna u.got ovij enih pomanjkljivos ni tudi določil, kaj je trei spremeniti oziroma štor' da bi bilo samoupravljan v strojni tovarni Trbovlje] kvalitetnejše in bolj učink vito, zla-sti pa še da bi p sprejemu pomembnih odla tev sodelovala celotna dele na skupnost. Kot smo izvedeli, bodo a nalc^ge zdaj .vključili v akcij ski program organizacije Zve ze komunistov v strojni t« varni Trbovlje.— N - PO KONCERTU »BODRE SMJANE« V TRBOVLJAH Nepozaben sprejem IVlinuli torek dopoldne so v Trbovljah pred delavskim domom nadvse prisrčno po- zdravili mlade pevce, člane mladinskega pevskega zbora »Bodra smjana« iz bol.garske- ga glavnega mesta Sofije, ene- ga izmed najbolj znanih mla- dinskih zborov v Evropi. Nastop pevcev »Bodre smja- ne« v Trbovljah je bil prav- zaprav združen s pomemb- nim jubilejem; pred tridese- timi leti so na povabilo žu- pana Sofije gostovali v Bol- gariji pevci »Trboveljskega slavčka« pod vodstvom Avgu- sta šuligoja. Nastop trbovelj- skih pevcev je vzpodbudil ustanavljanje mladinskih zbo- rov tudi v Bolgariji. Avgust Šuligoj je moral zato kmalu za gostovanjem »Trboveljskih slavčkov« potovati v Bolgari- jo in tamkajšnjim glasbenim pedagogom posredovati svo- je bo.gate izkušnje in znanje. Takrat sta se tudi spoprijate- ljila Avgust šuligoj in Bončo Bočev, ki vodi »Bodro smja- no« od njene ustanovitve. Trboveljčani so do zadnje- ga kotička napolnili gledali- ško dvorano delavskega do- ma, v kateri je koncertirala »Bodra smjana«. Mladi pevci so bili nadvse prisrčno spre- jeti; na odru so se zvrstili številni pozdravi, prejeli pa so tudi številna vezila in da- rila. Prav tako toplo in pri- srčno je bil sprejet tudi kon- cert, na katerem so zapeli 2 pesmi, med njimi tudi -jugo- slovansko »Plovi, plovi«. Trboveljčani so tokrat, po- dobno kot že pred petimi le- ti, ko je »Bodra smjana« pr- vič nastopila v Trbovljah, nu- dili gostoljubje mladim go- stom iz Bolgarije. Enakega so bili deležni tudi pevci »Tr- boveljskega slavčka« pred tri- desetimi leti v Sofiji in Per- niku. (nk) GOSTJE ZADOVOLJNI Na Trgu revolucije v Tr- bovljah so julija kot smo že povedali odprli nov hotel »Ru- dar«. To je prvi gostinski in hotelski objekt »B« kategori- je ne samo v Trbovljah, pač pa v vsem Zasavju. Obiskovalcev za zdaj v no- vem hotelu »Rudar« ne manj- ka. V prvih dvajsetih dneh je obiskalo hotel blizu 150 gostov, med njimi okrog 30 tujcev. V večini primerov os- tanejo gostje v hotelu dan ali dva. Zlasti so inozemski go- sti nadvse zadovoljni z ure- ditvijo sob. Naši gostje menijo, da so cene nekoliko previsoke, ven- dar pa pozabljajo na kako- vost uslug. V ilustracijo naj navedemo, da je treba plača- ti za prenočevanje v sobi z eno posteljo (z zajtrkom) 35 novih din, soba z dvema po- steljama (prav tako z zajtr- kom) pa velja 72,80 novih din. Zadovoljiv je tudi doseffl nji obisk restavracije in dne; nega bara, v katerem so ke cene kot v drugih obit tih gostinskega podjetja »R' dar«. Kuhinjo vodi za M priznani kulinarični strokti» njak Ivan Vozel, postreže; pa z vsemi jedili, katere 5 gost zaželi. Posebej pripor> čajo nekatere značilne slo- venske narodne jedi, v dne? nem baru še posebej fižo'' svinjsko glavo (namesto tn dicionalnega srb.skega pasulj^' in ričet. V gostinskem podjetju dar« zatrjujejo, da bodo sli- šali čimprej ustvariti pot"^' no vzdušje v restavracijs^ prostorih. Najmanj dva^f* na teden bo igrala godba, ' sicer za razvedrilo. Računaj^ da bodo obisk restavradf na ta način še povečali. ^ podobnega lokala v Zasa?? za zdaj ni. 150 OTROK NA LETOVANJU 14 dni brezskrbnih počitni- ških dni bo preživelo letos v Šiljevici in Kraljeviči približ- no 150 najmlajših Trbovelj- čanov, ali okrog 100 manj kot lansko leto. Vzrok za to je med drugim tudi v odlo- čitvi socialnega zavarovanja, da bo plačalo le stroške pre- ventivnega zdravljena zdrav- stveno ogroženih otrok, ne prispeva pa več denarja za letovanje najmlajših. Na občinski zvezi DPM Tr- bovlje pa istočasno povedo, da so letos pokazale veliko razumevanje za letovanje otrok delovne organizacije. Več trboveljskih kolektivov, kot Iskrina tovarna polpre- vodnikov, cementarna, termo- elektrarna, zavod Tika in dru- gi, so sklenili, da bodo krili v celoti ali delno stroške le- tovanja za otroke članov de- lovnih kolektivov z nižjimi osebnimi dohodki. Na pomoč je priskočila tudi trboveljska občinska skupščina in krajev- ne skupnosti. V prvi izmeni je v Kralje- viči letovalo 45 otrok. 13. av- gusta pa je odšla na letova- nje v zdravilišče šiljevica pri Kraljeviči skupina skoraj 100 otrok. Letos je odšlo na le- tovanje precej otrok iz soci- alno ogroženih družin in re- jenčkov; brezplačno bo pre- živelo počitnice oz. bodo star- ši dali le minimalni prispe- vek, okrog 70 otrok. Stroški 14-dnevnega letovanja znašajo 350 novih din, v povprečju pa so starši prispevali za le- tovanje 180 novih din. (š) Trboveljski otroci na letovanju v Sat'lauminesu v okviru sodelovanja med pobratenima občinama Trbov- lje in Sallaumin^ pride vsa- ko leto tudi do izmenjave le- tovanj otrok iz teh dveh ob- čin. Predzadnji dan julija je prispela v našo državo na po- čitnice skupina 15 otrok iz Sallauminesa; oddih preživlja- jo v šiljevici pri Kraljeviči, kjer so na letovanju tudi otro- ci iz Trbovelj. v začetku avgusta pa je odpotovala na počitnice v Se- verno Francijo skupina 15 deklet, najboljših učenk iz vseh treh osnovnih šol. Pod vodstvom vzgojiteljic Marin- ke Perpar in Irence Naglav preživljajo oddih v Franciji Ada Goljuf, Joži Hegler, Maj- da Hrovat, Tatjana Krmelj, Urška Kolenc, Milena Kožuh, Marjana Mrak, Marina Ranči- gaj, Lidija škrinjar, Marija Tekavec, Silva Velkavrh, Bo- žena Verdel, Milena Zagorc, Branka Zaletel in Majda Ži- bret. Večja kontrola prometa Pogostnejši nadzsor na ce- stah je znatno prispeval k zmanjšanju števila prometnih nesreč na zagorskem območ- ju. Lani so našteli v prvih še- stih mesecih 78 prometnih ne- sreč, leto« v istem obdobju pa samo .'SO. Medtem ko je bilo lani telesno poškodova- nih 19, je letos dobilo po- škodbe 21 ljudi. Toda lani so štirje iz^bili življenje, med- tem ko letos ni bilo nobene smrtne žrtve. Miličniki so letos mnc^o odločneje posredovali proti kršilcem pro-metnih predpi- sov. Lani so na primer prija- vili sodniku za prekrške 47 udeležencev v prometu, letos pa 224. Tolikim so izrekli tudi mandatne kazini. Odvzeli so tudi registrske tablice, pre- pK>vedali nadaljnjo vožnjo in izločali vozila iz javnega pro- meta. Takih primerov je bilo 29. Vožnjo so prepovedali de- setim vinjenim voznikom. osem pa so jih odpelja" ' preiskavo krvi. ^ Skupna škoda pri na cesti — samo na vozilih , je v tem obdobju 118 dinarjev, medtem ko-je j. lani 138 tisoč. Na postaji lice so nam še povedali- so med povzročitelji P^' ^ nih nesreč največkrat disti, medtem ko so za druge prometne predvsem v prehitri vo in nepravilnem prehiteva^ ZASAVSKI REVIRJI 22. avgust TEDNIK 10 TLA ZA IKTOS KONČATA T>FiO NA CESTT OOI.—«;MAT?IETA Ipravljcil« »omeniDiio delo Y Breznem pri Hrastniku je bila zadnji četrtek pozno oldan prisrčna slovesnost ob zaključku del pripadnikov p"? iz enote majorja Nikole Kneževiča na gradbišču ceste iJ^j pri Hra^^tniku—Šmarjeta.' prisotnosti gostov, med ^ juii sta bila tudi sekre- ^^otniteja revirske konfe- '.g ZKS Marijan Orožen in Ijliški poslanec Kari Por- ^{arko, se je zahvalil pri- fVjjjom JLA za opravljeno predsednik občinske oščine Hrastnik Milan Ba- Dejal je, da se je na isču ceste Dol—Smarje- 'J^ovno manifestirala so- j^osti naše armade z :tvom. Opravljeno delo oadnikov JLA iz enote ma- Kneževiča je velikega igna za občino Hrastnik, \ij tako pa za celotno za- saj so sedanje cestne ,je'revirjev s Celjem in Za- nevzdržne. Predsednik Milan Babič je ob tej priložnosti poudaril, da delovni ljudje Hrastnika in revirjev zadnja leta vlaga- jo znatna sredstva za ureja- nje perečih komunalnih vpra- šanj. Vendar pa urejanju cest- nega omrežja sami niso kos, zato je pohvalno, da je letos pravočasno in z velikim ra- zumevanjem priskočil na po- moč republiški cestni sklad, seveda pa tudi Jugoslovanska ljudska armada. Milan Babič se je prisrčno zahvalil pripadnikom JLA za opravljeno delo in v imenu vseh občanov Hrastnika za- gotovil, da se jih bodo še dolgo spominjali. Povabil jih je, naj obiščejo Hrastnik, ko bo cesta Dol—Šmarje+a po- vsem dograjena. Predstavnikom občinske skupščine in družbeno poli- tičnih organizacij iz Hrastni- ka, posebej pa še Hrastniča- nom, se je za prisrčen spre- jem in gostoljubje med biva- njem v Breznem zahvalil ko- mandant inženirskega poligo- na, polkovnik Miloš Pretič, ki je izrekel istočasno vse pri- znanje tudi pripadnikom JLA, za opravljeno delo v izredno težkih pogojih. Pripadniki JLA so torej za- pustili gradbišče ceste Dol— Šmarjeta, seveda pa bodo z urejanjem ceste nadaljevali in račiinajo, da bodo ob koncu leta .že zapeljali prvi avtomo- bili po asfaltu od Dola do šmarjete! (k) Pionirska knjižnica v Zagorju Anka Cizej in Vinko Kramar najbci^j delavna V okviru praznovanj ob občinskem prazniku so v Za- gorju izročili namenu novo pkmirsko knjižnico, ki so jo uredili v enem izmed prostorov Delavskega doma. Pionir- sko knjižnico je opremila zagorska Javna knjižnica, ki je v ta namen najela od uprave Delavskega doma 50 tisoč no- vih dinarjev posojila. V pionirski knjižnici je trenutno nekaj več kot dva ti- soč knjig, prostora pa je še za najmanj pet tisoč izvodov pionirske in mladinske literature. Javna knjižnica se je odločila za ureditev pionirske za- radi velikega zanimanja pionirjev za tiskano besedo. Pi- onirji so se v dosedanjih prostorih osrednje knjižnice tež- ko znašli, zato so svojega novega zatočišča tembolj veseli. Za vireditev pionirske knjižnice sta se v zadnjem času naj- bolj zavzemala knjižničarka Anka Cizej in Vinko Kramar, ki je prvzaprav pobudnik tega predloga. Načrte za ureditev knjižnice je izdelal domačin Jelko Grčar. T. J. SREČANJE IZSELJENCEV V MEDIJSKIH TOPLICAH Prihodnje leto spet na svidenje j Medijske toplice na Izlakah -010 turistično središče za- bile občine, so bile 10- av- psta, prizorišče srečanja iz- ^jencev, ki ga je pripravila ipiružnica Slovenske izseljen- ^ matice Zasavje. jled udeleženci podobnih s«čanj v prejšnjih letih v Tr- tovljah so prevladovali naši ieljenci iz Francije, letos pa je le bolj malo prišlo na obisk v staro domovino, zato adi v Medijskih toplicah na jiakah ni bilo toliko roja- im, kot so organizatorji ra- ianali. Kljub temu pa je bi- ie vzdušje in razploženje ta- ko, kot se srečanjem izse- ljencev spodobi. V imenu podružnice Sloven- ske izseljenske matice Zasav- je pozdravil rojake, posebej pa še delegacijo iz francoske občine Avion, tajnik Peter Ad- lešič. Zaželel je vsem skupaj, da v zadovoljstvu preživijo do- pust na rodni grudi v krogu sorodnikov in znancev, izra- zil pa je tudi željo, da bi se na Izlakah prijetno počutili in obujali spomine ob lepi slovenski pesmi. Prisotne ro- jake pa je tudi naprosil, da izrečejo pozdrave in najboljše želje vsem tistim, ki letos niso obiskali stare domovine, ven- dar pa trdno računamo, da nas bodo prihodnje leto obi- skali. Udeležence srečanja so or. ganizatorji presenetili z zani- mivim programom. Posebej prisrčno so rojaki in drugi pozdravili nastop prvaka lju- bljanske Opere, basista Ladka Korošča, ki je zapel sloven- ski narodni pesmi »Ti si ur- ce zamudila« in »Moja kosa je križavna«, nastopili pa so še moški pevski zbor Druš- tva upokojencev iz Zagorja ob Savi ter pevke — solistke iz Trboveli. še pozno v noč ie bilo na Izlakah vedro razpoloženje. Oj^ zvokih polk, valčkov in tudi najnovejših ritmov so se roja- ki in drugi veselo vrteli ali pa obujali spomine na čase, ki so jih preživeli v stari do- movini. Uibničani bodo vrnili obisk s tem bodo vrnili obisk Miiškim mladincem, ki so i v Ribnici 20- in 21- juli- kjer So jih nadvse pri- imo sprejeli in jim razkaza- mesto ter okolico- V soboto, 31- avgusta bodo 'lastničani popeljali goste iz ftnice na ogled hrastniške- mdnika in v steklarno, na •®onu v zgornjem Hrast- pa se bodo pomerili mladi Ribničani in Hrastrii- čani v nogometu^ rokometu, košarki in namiznem tenisu. Zvečer pa bo skupna kulturna prireditev mladih iz obeh kra- jev- V nedeljo, 1- septembra, pa bodo popeljali gostitelji mla- dince in mladinke iz Ribnice na izlet na priljubljeno izlet- niško to^""- TTrastničanov — Kal. (k) Jubilej zagorskih gasilcev Visok jubilej — 60 let organiziranega delovanja V soboto, 10. avgusta, je bila ob Cesti zmage sektorska gasilska vaja, na kateri so sodelovali tudi sosednja ga- silska društva in poklicna ga- silska brigada iz Ljubljane- V nedeljo je bil najprej sprevod gasilcev po zagorskih ulicah, nato pa na rokomet- nem igrišču Partizana osred- nja slovesnost, ki so se je udeležili številni gostje- 60 let pravzaprav in dolga doba^ vendar je bilo potreb- nih v tem času veliko posre- dovanj gasilcev, da so prepre- čili škodo in očuvali premo- ženje. Na to vse preradi po- zabljamo in ne dajemo zado- stno priznanje vsem, ki opra- vljajo to odgovorno dolžnost- To je bila ena od osrednjih misli, ki smo jih slišali na za- ključni proslavi ob 60-letnici PGD Zagorje — mesto- Letos so slavili na zagorskem ob- močju tri pomembne jubile- je, PGD Kotredež in Loke sta slavila 40-letnico dela, PGD Zagorje mesto pa 60-lentico. Uspehi gasilcev, tateo smo slišali, bi bili še večji, če bi imelo vsaj osrednje zagorsko gasilsko driištvo ustrezne pro- store. Izgradnja novega doma bo torej ena od najpomemb- nejših nalog, ki jih bo treba opraviti v prihodnjem raz- dobju ob sodelovanju vseh dejavnikov. Na proslavi so spregovorili Viktor Drnovšek, predsednik društva^ Ljubo Vutkovič, pod- predsednik občinske gasilske zveze, in v imenu pokrovite- lja slavja^ občinske skupšči- ne Zagorje ob Savi, Dušan Kolenc, ki je izročil gasilcem tudi darilo — novo motorno črpalko- (ek) IZGOVORA PREDSEDNIKA DUŠANA KOLENCA NA SLAVNOSTNI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE: VeČina kolektivov prizadevnih Na slavnostni seji OS Zagorje ob Savi ob občinskem l®izniku — je govoril njen predsednik Dušan Kolenc. Ne- koliko dlje se je zadržal tudi pri obravnavi uspehov, dose- 2enih v tej revirski občini in ob nalogah, ki jih bo treba ' prihodnje še hitreje in dosledneje uveljaviti, ^led drugim je dejal: . . Naše gospodarsko in ^•^no življenje in napre- je v zadnjih treh le- . Po reformi sicer nekoliko sunkovito, a nič manj ^dbudno in obetajoče. Tu- delovne organiza- so v tem obdobju skuša- '"^ladati nastale razmere. f^^^ktiv rudnika rjavega ^Offa se je zaradi izkori- drugih virov energije ° leto boril za mesto v ^ Spoznal je, da bo boj '"^Znanje uspešnejši, če se ^"i^t ^^^ s trboveljskim in ^t^j^^škim. Od integracije si našega rudnika mno- zaveda pa se, da so ""ezultati odvisni pred- njih samih. Zniževa- hj^Proizvodnih stroškov, po- rojj storilnost dela, prož- trgu, to je le nekaj ki bodo zagotovili ' osebne dohod- Sfih so bili ukrepi ti: ^ e v prid, druge so pah- ali maniše težave. Prva etapa rekonstrukcije In- dustrije gradbenega materia- la se je pokazala nadvse us- pešna. Tu nameravajo nada- ljevati z modernizacijo; nova peč za žganje apna bo zago- tovila kolektivu še večje pro- izvodne možnosti. Tovarni elektroporcelana na Izlakah je nova modernejša oprema zagotovila sodobnejšo proiz- vodnjo in nov koncept kar ji omogoča uspešnejše uveljav- ljanje na tržišču. Kolektiv je za izboljšanje delovnih raz% mer v tovarni vložil mnogo truda. Gradbeno podjetje je preraslo notranja trenja. Na svojem področju se je dobro uveljavilo in z uspelo investi- cijo v Kisovcu povečuje ob seg proizvodnje, kar bo zago- tovilo življenski obstoj neka- terim novim delavcem. S podobnimi uspehi, teža- vami pa tudi neuspehi, so se srečevali v minulem obdobju tudi drugi kolektivi na podro- čju zagorske občine, doseže- no in nedoseženo pa nam go- vori, kako težko je danes bi- ti na tržišču, če vladajo v de- lovnem kolektivu zastareli pro- izvodni odnosi, nesporazumi, togost kolektiva v celoti, obr- tniška miselnost in podobno. Nekateri vidjo rešitev v inte- graciji, drugi rešitve še išče- jo ... -M- NA KRATKO Odlikovanja iu ' priznanja gasilcem Na proslavi 60-letnice pro- ; stovoljnega gasilskega društ- j va Zagorje — mesto je pred- { sednik občinske gasilske zve- ; ze Ljubo Vutkovič isiiročil v j imenu gasilske zveze Sloveni- 1 je odlikovanja več gasilcem. I Prostovoljno gasilsko dru- ! štvo Zagorja — mesto je pre- : je2o ob vii^kem jubileju dela ' gasilsko oblikovanje stop- nje. Gasilsko plamenico z lovo- i rcnnm vencem je prejel Vik- tor Drnovšek, predsednik PGD Zagorje — mesto. Gasil- ska priznanja III. stopnje pa so prejeli: Jože Priman, Miha ! Ključevšek, Albin Troha in : Anton Kralj iz PGD Loke, I Ivan Reberšek^ Rudolf Luzar, \ Emil Salamon', Slavko Kerin in Ignac Majcen iz PGD Za- gorje — mesto ter Stanko Ocepek, Milan Zupančič in Ludvik Ocepek iz PGD Kan- drše- Prostovoljno gasilsko dru- štvo Zagorje pa je izročilo 15 članom priznanja za delo v društvu; prejeli so jih: Vik- tor Drnovšek, Franc Kajbič. Jože Turk in Vinko Sedlar za 40-letno delo, Franc Klun za 30-letno delo, Edi Tekavčič, Slavko Kerin, Anton Podkraj- šek, Dominik Čop in Ignac Majcen za 20-letrio delo ter &mil Salamon, Jože Lunder, Andrej Bračič, Darko Roz- man in Rudi Luzar za lO-let- no delo v društ-vTj- Dvodnevni seminar za sindikalni aktiv Občinski sindikalni svet v Hrastniku bo pripravil pri- hodnji mesec dvodnevni se^ minar za sindikalni aktiv iz te revirske občine. Na se- minarju bodo spregovorili o resolucijah in drugem gradi- vu VI- kongresa Zveze sindi- katov Jugoslavije ter sprejeli podrobne in konkretne za- ključke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz teh materialov. Začetek na cesti Kisovec—Hud.nar Prejšnji teden so naposled le začeli delavci Cestnega po- djetja Ljubljana z urejanjem odseka Kisovec — Hudnar na cesti Zagorje — Izlake. Dela na okrog 500 metrov dolgem odseku, vključno z zgraditvijo mostu, morajo bi- ti opravljena do 10. oktobra, financiral p>a jih bo republi- ški cestni sklad- Pros:rava 20-letnice PD Hrastnik Zadnjo nedeljo, 18- avgu- sta, je bila na Kalu nad Hra- stnikom prisrčna slovesnost ob 20-letnici planinskega dru- štva Hrastnik. Ob tej prilož- nosti so razvili tudi društve- no zastavo, člani PD Hrast- nik so na Kalu istočasno pro- slavili na Kalu tudi visok ju- bilej slovenske planinske or- ganizacije — 75-letnico de- lovanja- POHIŠTVO % ZA VSAKO STANOVANJE O ZA VSE POTREBE IN ZA VSAK OKUS # NA KREDIT 0 BREZ POLOGA IN BREZ POROKOV a BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM VSI KUPCI POHIŠTVA BODO VKLJUČENI V ŽREBANJE NAGRAD V DRUGEM POLLETJU 1968 ŠIPAD ^ZASAVSKI REVIRJI 22. avgust 1968 TEDNIK 11 OB PRAZNIKU OB MEJNIH ENOT JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Čuvarji naših meja slehei-ui dun ah no(. drugače doživljajo. Zato so tudi različne zgO(j be o njih. Te zgodbe so največkrat polne akci! je in patriotizma do domovine. 15. avgust njihov praznik; spomnili smo se jih in šli nietj. nje, zveste čuvaje svobodnih meja Titove .ii,! goslavije. Obiskali smo nekaj karavl na Jugoslovan, sko-italijanski meji. Kamor smo prišli, so biii vojaki in starešine vedri in nasmejani. Njiho. ve karavle na tem delu naše meje so dobro urejene. Redu, ki je v njih, bi lahko zavidale najbolj urejene ambulante. Oprema in orožja je zmeraj na dosegljaj graničarjem, tudi ko spijo in počivajo. Veliko se je od prej spre. menilo tudi glede oborožitve in opreme gra- ničnih enot. Na ramah teh naših mladih meja. šev smo videli najsodobnejše avtomatsko orož! je. Posebno so na nas naredili vtis napori teh fantov. Ti napori so tolikšni, da marsikdaj pre. sežejo celo fizične možnosti posameznikov, pa vendar čuvarji naše domovine izvršujejo vse nalo.ge, kot so nam povedali njUiove starešino, zavestno, odgovorno in disciplinirano. Kje dobijo toliko moči? Najbolje je to po- jasnil vojak-graničar Mile Ramputovič: »Če človek ljubi svoj narod in svojo deželo, potem nobena stvar ni težka.« GRANIČARSKE NOČI V četrtek, 15. avgusta, je minilo 24 let od dneva, ko ]e vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske Josip Broz Tito izdal ukaz o ustanovitvi korpusa narodne obrambe Jugoslavije — KNOJ. Ta dan, 15. avgust, slavijo graničarji kot svoj spominski praznik — dan graničarjev. Gornja slika je bila posneta na nekem od- seku jugoslovansko-ita- lijanske meje točno opolnoči, v službi sta bila vojak Gradimir Rančič, vodič psice »Mime« in vojak SIo- bodan Dimitrijevič. Od mnogih zgodb o naših graničarji smo tokrat izbrali — graničarske noči. Noči brez neonske razsvetljave, za- bave in glasbe, noči, v kate- rih se odvija življenje gra- ničarja—-vojaška na braniku naše domovine, ZLATA NOČ Nad tržaškim in koprskim zalivom so se nagrmadili tež- ki oblaki. Nihče se ni teme tako razveselil to noč, kot trije ljudje, ki so pred majh- no kavarno sedeli v avtomo- bilu Mustang in se z veliko naglico odpeljali proti itali- janskp-jugoslovanski meji. Kajti eden izmed teh potni- kov bo poskušal ilegalno pre- iti mejo in prenesti velike dragocenosti. Avtomobil je zavil na levo, na pot, ka. jo je že bogve kolikokrat prevozil, ugasnil žaromete in peljal še kakih 100 metrov. Potem je eden izmed potnikov, v črnem dež- nm plašču in z aiktovko, sto- pil iz avtomobila. Pc^ledal je na levo in desno in še na uro, ki je kazala 23 in 30 minut. »Hitro smo prišli,« je rekel svojima kolegoma, ki sta ostala v avtomobilu. »Noč je kot nalašč — še prsta ne vi- dim pred sabo. Kolikor se spominjam, tako ugodne no- či še nismo imeli.« »Je vse pripravljeno?« je eden iz avtomobila vprašal Djuko. »Da, vse. Orožje, nož, mu- nicija, paketi...« »No, Djuka, pa na svide- nje! In srečno!« »Na svidenje!« Djuka je hitro izginil v temno deževno noč. Zavil je na dobro znano stezo, kjer se je počutil zelo varen. Komandir graničnega voda Srečko Mijatovič je šel na ob- hod svojih graničarjev- Ob vsakem času jih obišče, že enais^t let. Ko se vsi umak- nejo dežju in grmenju, je Srečko s svojimi fanti v služ- bi pod vedrim nebom. »Noč kot nalašč, fantje. Temna in deževna,« je rekel Srečko, ko je ix>slal na mejo drugo izmeno. »Mene tudi srbi leva dlan, tovariš komandir,« se je po- šalil vojak Kamenko Jovič. »Nekaj bo, prav res ...« Graničarji 90 odšli vsak na svo- jo stran, da zamenjajo premoče- ne tovariše. Vojak Kamenko Jo- vič, na postojanki št. 3. je bil to noč brez svojega zvestega spre- mljevalca psa Mime, ki je nekaj bolehal. »Noč je bila tako črna, da še svojega nosu nisem videl,« prii:^ veduje Kamenko. Zaradi šumenja, dežja in vetra nisem sploh nič slišal. Nenadoma pa se ml je zazdelo, da se nekaj pomika pro- ti meni. Pritisnil sem se ob tla in prisluhnil. Puško sem za vsak primer usmeril v sumljivo stran. Ko sem malo bolj napel oči in ušesa, sem deset metrov pred seboj zagledal orjaško postavo. V mojih očeh je bila visoka kot hrib . . .« Djuka se je po štirih plazil naravnost na bajonet in cev Ka- menkovega avtomata. Zastajal je In premišljal . . . »Stoj!« je odjelcnil prodorni Ka- menkov glas. »Roke kvišku!« Djuka je skočil, se zravnal in dvignil roke. »Pusti me, tovariš,« je rekel z drhtečim in prosečim glasom, »veš, pokvaril se mi je avto. No. sim rezeinrne dele.« Spretni graničar je hitro na- taknil lisice na roke ilegalnega prehodnDca meje. Ni mu moral kazati pot do karavle, saj je Djuka tod poznal vsako stezo. V karavli so Djuka preiskali in pred Srečkom Mijatovičem so se znašli na mizi Djukovi pred- meti: nož, pištola ter šest in pol kilograma zlata. Bile so prav- zaprav zlate ure, verižice, zapest- nice in prstani, ki jih je Djuka hotel odnesti tihotapcem v Ljub- ljano, Z^reb, na Reko in v Beo- grad. To je bila res zlata noč za naže graničarje, toda za M. Djuriča iz Beograda, znanega tihotapca, je bila ^-sekakor črna, saj mu je prinesla šest let zapora. »PIŠTOLO IMA!« Na železniški postaji v Ko- pm je Savo (Črnogorec) sre- čal dva mladeniča in ju za- prosil, naj mu pomagata do prve hiše odnesti nahrbtnike, je rekel Sava. »Plačal vama bom dobro,« Mladeniča nista pomišljala. Zakaj ne bi pomagala člove- ku, ki je trikrat starejši od njiju. Vsak je vzel {X) dva velika nahrbtnilca tn šel za Savom. Komaj so prišli v gozdiček, je Sava potegnil pi- štolo in preteče rekel fan- toma: »Morata z mano če« mejo. Nič ne skrbita, sem pravi strokovnjak za prehode.« Prestrašena fanta sta ga prosila, rotila: »To nama ni treba, midva imava potni list.« Nič ni pomagalo. Sava je vztrajal pri svoji zahtevi: »Saj vaju bom pripeljal nazaj, potem bosta šla lahko legalno v tujino, toda sedaj jaa ukazujem.« In fanta sta ga morala u- bogati. IHlpsila sta nahrbtnike na vrh griča, od koder se je odpiral pogled na Ankaran- Tukaj so čakali, da se znoči. Stenmilo se je in morala sta s Savom naprej. Korak za korakom, že so bili blizu mejne črte. »še malo, pa bo vse v re- du,« ju je hrabril Savo. Nenadoma je pred Savo skočil graničar Miloš Rako- oevič. »Stoj!« Savo je pustil nahrbtnike in fanta pa stekel nizdol po pobočju. Vojak Rakočevič pa za njim. »Pazi, vojak, pištolo ima!« sta fanta opozorila graničar- ja. Tišino noči je zmotil oster rafal Miloševega avtomata. Preplašeni Savo je bi prema- gan. Tako se je ujel bahavi ile- galni prehodnik meje. Njego- vo ime je ostalo v spominu mladih graničarjev. Tudi Sa- vo ne bo tako kmalu pozabil mladih čuvarjev naše meje, saj je zaradi polnih nahrbtni- kov moral sedeti šest mese- cev. OBRAČUN OB ZORI Neko jutro, natanko ob pol šti- rih, sta prišla dva moška v spremstvu dveh čednih deklet na zasedo štev. 5. Graničar Milorad Mladenovič jih je prijazno vpra- šal: »Kam pa kam, prijatelji?« »Dol v vas, tam smo doona . . .« »Pospremil vas bOm do hiše,« je rekel Milorad nenadnun jutra- njim obiskovalcem. »V kateri hiši pa stanujete?« Moška sta mu pokazala hišo kmeta Janeza. Mladi graničar se ni dal po- tegniti za nos, ker je poznal vse prebivalce bližnjih vasi. Njegov sum je potrdil tudi še dremotni kmet Janez, ki je zatr- dil, da ne po2ina nobenega od teh štirih. »Ti niso iz naše vasi,« Je dejal. Vojak Milorad Mladenovič jih je odpeljal proti karavli. Ko so bili že zunaj, vasi, je graničar za vsak primer hotel natakniti mo- škima lisice. Posrečilo se mu je, da je enemu zapel lisico na levo roko, ko pa je to poskusil še z drugo, ga je zadel močan udarec desne pesti. Rafal iz av- tomata je preprečil, da nI dobil še nov udarec, ker je bil napa- dalec težko ranjen v prsi. Drugi z lisico na eni roki, je izrabil trenutek Miloradove ne- pažnje in ga z vso močjo udaril z lisico po glavi. Začela sta se grabiti, udarjati. Milorad je stis- nil napadalca za vrat in čedalje močneje stiskal. V obupnem po- skusu, da se reši graničarja, je napadalec hotel s pi-stom poško- dovati graničarju oči. Toda Mi- lorad je bil spretnejši — z zobmi je držal napadalčevo roko tako močno, da mu je odgriznil pol prsta. Dekleti tudi nista stali križem rok —- s pestmi sta obdelovali graničarja. Ena ga je s pivsko steklenico udarila po glavi. Krvav, ranjen od stekla in ka- menja, je graničar nazadnje le premagal napadalce in jih odpe- ljal v karavlo. Za Milorada je stvar bila oprav. Ijena. Toda nikoli ne bo poeabil te dramatične moči ta prsta, ki ga je odgrizmil. Plrsi tega junaškega graničarja 50 danes okrašena z redom za hrabrost. DEVETNAJST MILIJONOV Prava poletna noč, tiha in topla. Le včasih je kak šum vzbudil pozornost graničarju Ahmedu Hedjiču, ki je kon- troliral svoje področje.- »Da, to so vesla,« si je re- kel, ko je prisluhnil šumu morja. In res je kmalu nato zagledal obris čolna, ki se je brez motorja počasi bližal bregu. Neznanec v čolnu je bil močno presenečen, ko je za- gledal graničarja z uperjenim avtomatom. Dvignil je roke in »slučajno« odrinil z nogo čoln od brega. »Kako bom pa sedaj ribe lovil?« je začel ugovarjati. »Vi ste krivi, da mi je od- neslo čoln...« Graničar se ni zmenil za njegovo tarnanje. Uklenil je neznanca, nato pa sta z Du- šanom Pevcem iz bližnje va- si in z njegovim čolnom pri- peljala k bregu neznančevo barko. Kontrola je potem ugoto- vila, da je bilo v barki na- mesto ribiških mrež za de- vetnajst milijonov raznega blaga — rute, žertske noga- vice. kostimi in ženski kom- pleti, rokavice in različni predmeti iz usnja, pretihotap- ljeni od onkraj meje. CIGARETE V SVETILNIKU »Neka ladjica z druge strani meje je prišla v naše teritorialne vode in pristala pri svetilniku,« je eden naših državljanov povedal graničarjem najbližje karavle. »Seveda tihotapsko blago,« je rekel komandir. Svetilnik Je bil c^azovan po- dnevi in ponoči. Patrolnd čoln, skrit v zalivčku, je bil priprav- ljen da vsak hip pohiti na lov. Kdor čaka — dočaka. In doča- kali so tudi naši graničarji. Cez nekaj dni je ob svetilniku pristal čoln z naše strani. V njem je bilo nekaj kopalcev, moških In žensk. Dolgo so lepo mirno s«, deli v čolnu, peli, se pogovar^i No, proti večeru, preden je sor> zašlo, se je eden izmed mošv. vzpel na vznožje svetilnika, 4-* pa so začeli metati tja hiače majice, zvite v klobke. Oni » jim je obleko vračal vendar > zvilo Dobro zamišljeno? Graničarji vse to opazovali. Ko je ij^' »delo« končano, je čoln hitro 04 plul z »izleta«. Vesela družba »izletnikov« . bila v pristanišču aretirana. Graničarji so čakali tudi pr, hodnjo noč. Polnoč je že minili verKlar še zmeraj nič. šele g, dveh zjutraj so opazili, kaio 1 italijanske strani počasi pluje ]*» ti svetilniku čoln. Obkrožil f svetilnik in se zasidral. Kapitan čolna ni poinišljal. Hi Lro se je vzpel na svetilnik in od- prl vrata. Prostor je bil polj naših cigaret. »Troppo sigaret!« se je razve«- lil italijanski tihotapec. Toda, te se je dotaknil prve škatle, se j zrušila vsa stena improviziranj! cigaretnih škatel, za njimi pi je stal graničar Ramputovič. »Ko me je tihotapec zagledala pravi Mile Ramputovič, »mi poinudil polno denarja, če ga ^ stim . . .« Zaplenjenih je bilo okrog H tisoč cigaret, obenem pa preseki- na ena izmed glavnih mrež tit» tapstva naš^a tobaka. VOJAŠKA TABLICA . . . Zvečer smo prišli v karajis »Vojko Premrl«. V nji živijo, i« v vsaki drugi, vojaki iz vseh lat jev naše države. Med njimi ^ zmerom veselo, ko pa je trebi iti v službo, vsak ve, kaj je govo delo in za kaj odgovarji To je dobro izurjen mejni kolek tiv in niti eden nima iz granii« službe manjšo oceno od 4. Pc^ zali so svojo pripravljenost: ' nekaj sekundah, kot se prs'"- so bili graničarji z orožjem ' roki na svojih mestih in priprf Ijeni, da gredo opravljat svof' nalogo. v vpisni knjigi je zapisano »Izredno sem zadovoljen z * lom te karavle. Izrekam pohva.* vsem vojakom in star^inaffl' (General R. Sofijanič.) »Zakaj niste prišli julija?« je pograjal eden izmed grMiif- jev. »Zakaj pa ravno julija?« »Slavili smo dan vstaje m® narodov,« je povedal vojak van Gazlbarič. »Imeli smo nitno kosilo, pa tudi večerj® ® bila nič slabša . . .« »Vojaška tablica, tukaj in ^ je, ali ni to isto?« _ »Bogme, ni,« je rekel gra"^ Petrovič. »Bil sem tudi pri ^ kovniku Ivanu Slapniku. Pri se živi samo od vojaške Tukaj pa . .. Kar poglejte ekonomijo! Vsega imamo . . In res! . , Okrog karavle imajo cel povrtoin: krompir, zelje, fižol, buče, paradižniki pa in kumare. Imajo tudi svinjas_J ija), 2. Rauter-V. Žagar, Valentinčdč-V. Senica ^ Planina). Tudi četrto SO zasedle igralke s «iijie. MEŠANI PARI: 1. ^•"Sa-Amf (Olimpija), 3. me- tjj^.sta zasedla Lidija Valen- rfic in J. Jereb (Planina- It]., koncu je badmintonski na Planini podelil vsem pohvale in jih na peto jubilejno pr- ^tvo Planine v badminto- J Ratajc Č P„DELO" CELJE telefoni: C TEDNIK-Radio Celje 23-69 in 31-05 Podružnica „Delo" _Z8-00 NOVO! KRKKER KEKS .1 okusom: - šunke - klobase - sira in govedine TOVARN.A KEKSOV IN VAFLOV šport TEDNIK 13 av.trust 1968 MALI OGLASI Vsaka oeseda v (nalem oglasu slane 0.50 Ndin (za naročnike) in 0,«(J Ndin (za vse druge) l>b posre- dovanju naslova v upravi lista zaručunatno še do datnih 1,00 Ndin: za ogla- ^ se pod šifro pa po 2.00 j. Ndin I Male oglast sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v sobutu. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 oddaljenih kra jev, bolnišnic, zavodov in e podobno tudj v pismih, če ! nakaže naročnik istočasno : ustrezno vsoto denarja. I C. TEUMK OGLASNI | ODIJELEK IN SPRKJEM | RADIJSKIH OBJAV TER ' ČESTITK Celje, Gregor ' čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05 PRODAM NOVO ostrešje prodam. Hu- dinja — Goručanova 6. DVE visoko breji kravi pro- dam. Albin Zagožen, Zado- bra.va.44 Celje. PAR mladih kobil — ena stara 4 leta, druga 3 leta —^približri-o epaki proda: Jož štadler, Bistrica ob S. 70. 35 KO!\I salonitnih plošč pro- dam po zelo ugodni ceni. Stanko Gregorič, Lošica 25 — Polzela (bivši ištorman). »LUBAS« harmoniko pro- dam Lahovna 21 pri Celju. ŠVEDSKO kuhinjo (ročno delo), 48m= novega zielen- kastega linoleja, češnjevo pisalno mizo, rabljeno peč, kamise in divan prodam. Ogled pri Drofenik, Kidri- čeva 4 Celje. MLAIK) kravo — lahko, 8 mesecev brejo (drugič) prodam. Julijsna Oroš, Vrbno 47 Šentjur- Z.\R.\DI starosti in bolezni prodam manjše posestvo, travnik, njdve in goad na Logu. Jakob Leskovšek, st. Lesdčno 63. KOMFORTNO trcsobno sta- novanje. v I. nadstropju dvostanovanjske hiše v Ce- lju, prodam najugodr.ejše- mu ponudniku. Pismene ponudbe poslati pod »VSE- LJIVO TAKOJ«. HIŠICO z 18 ari zemlje, sad- no drevje, 10 minut od avtobusne postaje, dostop možen z av' rnobiJom pro- dam. Cena po do^govoru. Lebt'rič, Vojkova 1 (stara hiša) C;elje. HIŠO pri rudniku prodam. Pavel Lapornik, Ulica Mla dih borcev 1 Hrastnik. OD 100 do 2000 1 pr stnega jabolčnika prodam pK) 70 SD za 1. Naslov v upravi Usta. STARO opeko — bobrovec, stara okna in vrata pro- dam. Poizvedbe pri Kodela, Tmovlje 212 Celje- DVE otroški stajici prodam. Šalamon, Ipavčeva 16. ZEMLJIŠČE 1.500 m-' z dogra- jeno kletno ploščo ugodno prodam. Okolica Pirešice. Marja Nara.ks, Paka 19 Te- lenje. BREJO kravo (drugo tele), dobro mlekarico prodam ugodno, šibar.c, Sp. črnova Velenje. NOVO nedograjeno hišo, lah- ko vseljivo prodam. Naslov v upravi lista. SOBNO glinasto peč, brez okvare (rjave plošče) po- ceni prodam. Kosova 10. VEIJKO dvosobno stanova- nje prodam. Lojze Javor- nik, Breg 15 Celje. FIAT 750 dobro ohranjen ugodno prodam. Dečkova 23 Celje- GOSPODARSKO — poslopje 1680 m' zemlje, primemo za stanovanje prodam ali za- menjam za parcelo. Lopata 21. Informacije dobite pri Ivanu Za-berlu, Zagrad 121 Celje. ENOFAZNI motor Rade Kon. čar 2 KM 1420 obratov v minuti prodam za 820 ND. Franc Jesenek. Marija Dobje 28 — Svetelka — Drami je. DVOSEDEŽNI moped, zelo dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Naslov v • upravi lista. M.^LO rabljen dvovrstni ple- tilni stroj prodam po ugod- ni ceni. Naslov v upravi lista. OSTREŠJE 5,5x7,5 m, dobro ohranjeno ir. 1000 kom. ope- ke prodam. Cena ugodna. Ivan Vidmar, (3k>inja vas 86 Prebold. HIŠO prodam. Informacije pri Francu Verdev, Tehar- je 33. ENODRUŽINSKO hišo — 25 arov zemlje, sadovnjak, vrt, brajde v bližini Celja proda.m- Naslov v upravi lista. MOTOR PUCH 250 prodam. Kovačič, Šercerjeva n.h. Olje. KIPIM POLICO za čevlje, manjšo kuhinjsko kredenco, veliko »kraljico peči« ali »PLA- MEN« kupim. Kranjc, Ce- lje, Ipavčeva 8. SlANOVAMh. DEKLE sprejmem na staiiO- vanje. Jožica StiMn, Kovi- narska 10 Celje. S 1. septembrom oddam opremlje.no sobo dijaku-inji Naslov v upravi lista. ZAKONC.^ brez otrok iščeta manjše stanovanje v Celju za dobo enega leta. Pisme- ne ponudbe pod »SEPTEM- BER«- OPREMLJENO sobo oddam štirim dijakom. Naslov v upravi lista. ML.VDA 2;akonca nujno išče- ta stanovanje — prazno ali opremljeno v Celju ali okolici. Zglasite se v trgo- vini železninar. OPREMLJENO ogrevano so- bo oddam mirni dijak nji. Ponudbe pod »OTOK«. ML.\JŠA kiiharica išče sobo in kuhinjo v Celju ali bliž- nja okolici. Po možnosti večjo sobo s posebnim vhodom. Plača leto dni vnaprej. Za nagrado poma- ga delno pri delu. Pisme- ne ponudbe pod DANA TURNŠEK POŠTNO LE- ŽEČE CELJE. ML.-\D.\ zakonca brez otrok iščeta stanovanje — sobo in kuhinjo, ali pa samo več- jo sobo v Celju ali bližini. Viktor Ferčec, Kersnikova 7 — Celje. DIPLOMIRANA — pravnica išče opremljeno ali prazno sobo. Kovačič, šercerjeva n. h. Celje. RAZNO V L.\ŠKEM je bila v-mesecu juniju najdena ženska roč- na ura. Lastnik jo proti opisu dobi v upravi lista. ()TROK.\ sprejmem v var- stvo. Naslov pustiti v upra- vi lista- IŠČEM posojilo 400.000 SD za dobo 1 leta. Vrnem 500.000 SD. Garancija hiša z 2000 m- zemlje, 10 minut iz mesta na lepi legi. Na- slov v upravi lista. Poslužujte se fotografskih uslug Foto Zorko, Zidanško- va 32, Celje. Slike za izkaz- nice v 1 dnevu brez doplači- la. Amaterske fotografije vse po konkurenčnih cenah v dveh dneh. Priporoča se za vse foto-uskige Foto Zcrko. Programiran pouk pri bodočih vojnih pilotih V razpravah o nadaljnjem izpopolnjevanju izobraževal- nega sistema vse pogosteje slišimo o programiranem po- uku. Kakšen je ta pouk v praksi, so imeli priložnost spoznati novinarji v vojaški letalski akademiji v Zemuni- ku pri Zadru. Učilnica akademije ima 24 delovnih miz, na katerih so I štirje označeni pasovi in prav toliko svetlobnih signalov raz- ličnih barv. Na zidu velik ekran, pod njim komandna plošča z mnogimi gumbi in j drugimi napravami. Sicer je I v vsej opremi učilnice 11 ki- I lometrov kabla. I Na ekranu, na primer, leti letalo. Predavatelj pojasnjuje nekaj o zračnem uporu in hi- trosti, potem pa zastavi vpra- šanje z več alternativnih od- govorov. Točen odgovor po- kaže, da je učenec razumel snov. Novo je pri tem to, da predavatelj takoj ve, ali so se učenci snov naučili ali ne. To pokažejo s pritiskom na prvi, drugi, tretji ali četrti gumb. Za svojo komandno mizo lahko predavatelj »pre- čita«, kateri učenec je odgo- voril točno, ta pa to tudi ve, ker se na njegovi mizi pri- žge lučka, ki pomeni t^ odgovor. ^ Posebne naprave ta-ko računajo ne samo, . vlada snov, ampak tudj ' stotek točnih odgovorov ' davatelj lahko ponavlja mezna poglavja, zlasti - del snovi. ^ Danes velja, oprema 23 ^ no učilnico 300 tisoč dina? učni program pa mora * praviti ves strokovni sJ Eno samo uro programir,, ga pouka pripravljajo 120, Toda ko lekcijo pripi-^J jo lahko ponavljajo na 3 drugih ustreznih šolah, ^ bej če gre za eksaktiie i nosti. Če upoštevamo vse to gramiran pouk ne bi birjii Razen tega je praksa pok, la, da se tako nauči uč«, dvakrat več kot v istem č s pomočjo klasičnih me? Učenec pri tem ne more bi pasivni opazovalec, n več je v vsakem trenutku tivno vključen v proces uka, saj se njegovo zna pokaže na semaforju. V razvitih državah, p. bej v Sovjetski zvezi in 2 programiran pouk že dc ni nič novega, saj se vse i uveljavlja. § KIK »Pomurka« M. Sobota OBRAT ZA KMETIJSTVO RAK IČAN razpisuje: 1. eno delovno mesto V EE DELAVNICA V RAKICANU PRI MIRSKI SOBOTI Posebni po.gaji: odslužen vojaški rok, poskusna do- ba 2 meseca 2. dve delovni mesti Živinorejca PRI PITANI ŽIVINI — V EE MOTVARJEVCI Posebni pogoji: živinorejca naj bosta zakonca, po- skusna doba je 2 meseca. Nastop dela takoj. POLJE OMEGA 17. Ni bilo i»o.sebno težko najti še kup dokazov, da sta res na Zemlji. .lean je vključil elektronski pre- vajalnik. Prilepljen na šipo, .je prevajal iz španščine gospotlarjeve besede. Pogovor je tekel o vsakdanjih rečeh. Kaj kmalu sta tudi u.ganila, kje ju .je odložila mu- hasta usoda: nek,je v Južni .'\meriki. Kako sta se skr- čila na velikost mravlje, pa .je bilo težje, zapletenejše vprašanje, ki Je nosilo v sebi drugo usodnejše vpra- šanje: ka! o snet zrasti? vrnila v tisti čudni trenutek v vesolju, ko so prenehale delovati naprave na ladji. Bilo je v področju Ornega. Nekje na skrajnem robu zemelj- skega težnostnega polja. Ali je v tem prostoru neka neznana sila, morda neodkrit pas, ki obkroža Zemljo z lastnostjo, da spreminja dimenzije? Einsteinova re- lativnostna teorija sicer ugotavlja, da se s hitrostjo velikost spreminja, vendar si je bil« težko zamisliti tako izredno spremembo. Tako drastično zmanjšanje, ki je vrhu vse.ga ostalo tudi potem, ko ni bilo nobene hitrosti več ... Kup nerazrešljivih ugank! Nekaj skrivnosti 7 »J poti pa se je vendarle razvozljalo! Postalo razumljivo, da ju reševalci niso mo.gli ojiaziti- njuno dolgo potovanje »v neznano« je dobilo ^ razlago. Nič druge.ga ni bilo kot padan.je o*"' lupine na zemljo, z višine nekaj sto kilometrov Od vse.ga najbolj jasno pa jima je hilo, treba sedaj po najkrajši poti v Bazo. Ta n« joii pot je bila dolga kakih 20.000 kilometrov! j dnevni pohod pa .je znašal dober kilometer. 'oglasij' 22. avgust TEDNIK 14 RADIO LJUBLJANA FKjročila ob 5.15, 8.00. lO.CO. 12.00, 15.00, f 'io 10 in 22.00. Pisan glasbe- t od 4.30 do 8.80. ^^ 23. AVGUST.'^: 8.08 matineja. 9.30 Trikrat ^015 Pri vas doma. 11.00 |t- Turistični n^x>tki za p^ie. 12.30 Kmetijski na- I ^Jože Kregar: Vrtni špar. čez polja in potoke, i if-čj poslušalci čestitajo In Lrliajo- Turistični na. ^^ 15 25 Glasbeni intermezzo. dan za vas 18.45 Kul- r^bus. 19.00 Lahko noč, °i9 15 Minute s pevko Ber. pO-hrtiž. 20.00 Koncert zbora Sofije. 21.15 Oddaja o f in pomoščakih. SOBOTA, 24. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Ce2 trav- nike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — TuristiCni na- potki za tuje goste. 12.30 Kmetij, ski nasveti — Edi Senegalčnik: Nasveti za prezimovanje čebei v A2 panjih. 12.40 Narodne pesmi in plesi s Pomoravja. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.05 Paleta zabav, nih melodij. 15.20 Glasbeni inter. mezzo. 15.45 literarni sprehod — R. K. Narayan: Lawleyeva cesta. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gre- mo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z na- povedovalko Evo Jane. 22.10 Od. daja za naše izseljence. NEHEIJA, 25. AV(;tSTA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij- ska igra za otroke — Sergej Mi- halikov: »Mehikanec«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav. Ijajo — I. 10.00 Se pomnite, to- variSi . ... Franc Križnar: Okro. gelska jama. 10.45 Nedsljski mo- saik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.10 Naši polušalci čestita- jo in pozdravljajo — II. 13.40 Ne. deljska reportaža. 14.00 Čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega ted- na. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Ka- rel Cop: »Ure«. 16.49 Glasbeni in- termezzo. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. I»ONEDEUEK, 26. AVCaSTA: 8.0« Glasbena matineja. 9.30 Z operetnih odrov. 10.15 Pri vas do- ma, 11.Oo Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Milan Erja- vec: Kakovost rodovniških telic in prvesnic lisaste pasme v Pomor ju. 12.40 Majhen koncert pihalnih or- kestrov. 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 16,00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinsjta oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 27. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nsis. 9.30 Pol ure z orkestrom Marty Gold. 1:0.15 Pri vas doma. 11.00 Poro. čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Dva nova škod- ljivca črnega ribeza. 12.40 Iz kra- ja v kraj. 19.15 Minute s pevko Metko Štok. 20.00 Radijska igra — Miroslav Feldman: »V zaledju«. 21.15 Parada popevk. 22.15 Skupni program ,7RT — studio Ljubljana. SREDA, 28. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.15 Počitni- ški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.Oo Poiočila — Turistični na- potki za tuje goste. 12.30 Kmetij- ^ nasveti — veterina. 12.40 Slo- venske narodne pesmi. 13.30 Pri- poročajo vam . . . 14.35 Naši slušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Narodne pesmi iz Argentine. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Gioacchino Rossini: »Zenitna menica«. 22.10 Zaplešite z nami. ČETRTEK, 29. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Uspehi glas- benih šol v preteklem šolskem le- tu. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Cena in kakovost krme, ključna elementa za donos- nost živinoreje. 12.40 Pihalni or- kestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 Majhen re- cital pianistke Tatjane Bučarjeve. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič. 20.00 Četrt- kov večer domačih pesmi in na- pevov. 22.10 Komomo-glasbeni večer. TELEVIZIJSKI SPORED 25. AVGUSTA li Kmetijska oddaja v madžar- '^šjini (Pohorje, Plešivec) (Be- ftiTad) .poročila (Ljubljana) Spobro nedeljo voščimo s triom Burnik in fanti treh ^n (Ljubljana) I Kmetijska oddaja (Zagreb) episnevev svet — serijski film ' (Ljubljana) ; Cirkus — angleški film (Lju- ' bljana) bKedeljska TV konferenca (do ^!3.00) (Zagreb) Vedeljsko popoldne I H' kažipot (Ljubljana) j3 Sence nad Notre dame — vzh. nemški film (Ljubljana) IX\' dnevnik (Beograd) iVijavaja (Ljubljana) iSacha Distel Show (Beograd) I Športni pregled (JRT) n" dnevnik (Beograd) f,EDELJEK, 26. AVGUSTA I Po Sloveniji (Ljubljana) iftopagandna medigra (Ljub- ljana) |Cilj je lep, toda pot je te- žavna — kulturna reportaža 'Ljubljana) I Obrežje — oddaja za itali- jansko narodnostno skupino I Ljubljana) Plošča poletja V. (Ljubljana) TV dnevnik (Ljubljana) Vijavaja (Ljubljana) IFeideux: Osel TV dranja [ iZagreb) Poročila (Ljubljana) mEK, 27. AVGUSTA Risanke (Ljubljana) I Torkov večer z Jožetera- tur bo tako že turistična letina nekoliko slabša. Vsaj na našem območju bo Mstran tega nekoliko manj v mošnjičku zlasti v zdraviliških tarajih in v Zgornji Savinjski doli- ni.« UREJANJE PRODAJALN V industrijskem podjetju »Meso« v Trbovljah si vse- skozi prizadevajo, da bi kar najbolj zadovoljili potrošni- ke, tako glede postrežbe, kvalitete in izbire izdelkov in tudi cen. Da so v teh prizadevanjih dokaj uspešni, dokaj zgovorno govori podatek, da so pred sedmimi leti prodali na mesec okrog 35 do 40 ton svežega mesa, lani pa že od 90 do 110 ton na mesec. To pav,eoanje gre pred- vsem na račun povečanja prodaje mesa v samih Trbov- ljah, omeniti pa je treba, da je industrijsko podjetje »Me- so« diz Trbovelj odprlo v tem času tudi dve poslovalnici v Hrastnika in da voziijo celo v Ljubljano, Koper in Sežano. To nedvomno kaže, da se je spričo kvalitete in konku- renčnih cen ta*boveljsikx> in dusrijsko podjeje »Meso« uveljavilo na slovenskem tr- žišču. Lani so v trboveljskem in- dustrijskem podjetju »Meso« dosegli rekordno proizvod- njo, saj so prodali nad 1 mi- lijon kilogramov svežega mesa in več kot 325.000 kg mesnih izdelkov. Letošnji obisk proizvodnje bo obstal, kot računajo, na lanskoletiii ravni, vrednost proizvodnje pa se bo povzpela na 16 mi- lijonov noiviih din. Industrijsko podjetje »Me- so« Trbovlje si v zadnjem času še posebej prizadeva, da bi kar najbolj zadovolji- lo kupoe. Od aadovoljstvB fcupoev je vsekakor odvisen promet v poslovalnicaih, in tega se dobro zavedajo. Zaito So v zadnjem času preuredi- li in sodobno opremili pet poslovalnic, in sicer 3 v Trbovljah in obe poslovalni- ci v Hrastniku- Na trgu Re- volucije v Trbovljah pa gra- dijo novo poslovalndco, ki bo najsodobneje opremljena in ki jo bodo že v kratkem izročili namenu. Obnavljajo in preurejajo pa letos še sa- mo kla,vnico in predelovalni- co; zlasti želijo še naprej iz- boljševati sam tehnološki po- stopek in v kar iiajveoji me- ri mehanizirati proizvodnjo. Podjetje »Meso<{ Trbovlje je v domu Svobode II v zgornj.ih Trbovljah uredilo tudi gostišče. Posebej po- membno je, da so v tem ob- ratu poskrbeli za ceneno pre- hrano; za abonente, ki kupi- jo bloke vsaj za 10 kosil, sta- ne kosilo samo 4,5 nove di- narje na dan. Dnevno je na kosilu v tem obratu okrog 300 oseb. Taiko so, posebej zdaj ob prehodu na deljen delovni čas, zagotoviiM cene- no prehrano za zaposlene. •4c- Spartak - Praga" trikrat premasan Na gostovanju po Jugosla- viji, se je češki kegl jaški khib AZKG »Spartak« iz Pra- ge ustavil tudi v Celju. V vseh treh srečanjih so bili Ce- ljani boljši. Ženska vrsta se je srečala z vrsto »Kovinar-Partizan« iz štor v disciplini 6 x 100 luča- jev. ženske iz štor so v tej disciplini premagale čehinje z 19 keglji razlike. Najboljše pri »Kovinarju« so bile: Lud- vik 407 kegljev, Ocvirk 393, Urh 379 medtem ko je bila v moštvu Spartaka najbolj- ša Jirasova s 405 podrtimi keglji. Moški vrsti »Celja« in »Spartaka« sta nastopili v dveh disciplinah 6 x 100 in 6 X 200 lučajev. V disciplini 6 x 200 lučajev je zmagalo »Celje« s 4977 proti 4717. Med posamezniki je bil najboljši Vanovšek z 859 keglji, šele na šestem me- stu pa je bil najboljši tekmo- valec »Sartaka« šimunek z 817 podrtimi keglji. V disciplini 6 x 100 lučajev je prav tako emagalo »Celje« z 2339 proti 2201. Najboljši v tej disciplini pa je bil Celjan Veranič z 423 podrtimi keglji. ŠPORT Poraz proti državnemu prvaku Zadnjo tekmo pred nasto- pom v zvezni rokometni ligi so Celjani igrali z državnim prvakom Partizanom iz Bje- lovarja. Medtem ko je v pr- vem polčasu bila igra zelo lepa in Celjani enakovreden nasprotnik, saj so v začetku tekme celo vodili, pa se je sta- nje v drugem polčasu spre- menilo. Državni prvak, v ka- terem igra kar šest standard- nih reprezentantov, Horvat pa je pred kratkim celo nasto- pil v reprezentanci sveta, je vse bolj prevzemal igro v svo- je roke. Končni rezultat: 24 proti 17 za Partizana iz Bje- lovarja. Tekmo je pred 300 gledalci sodil Plahuta iz Ce- lja. Za atletsk stezo Na mednarodnem tekm-i. -^ nju v atletiki v Celovcu nastopili tudi tekmovalci - CSSR. Med nastopom so n« šli k celjski skupini atle;^ in ji naročili, naj v do^ vini pozdravijo predsedmv Tita. Drobna pozornost češH tekmovalcev in ponoven h kaz, kako je naš predsedn^ zaradi svojega dela priljuiji.-J^ in cenjen tudi v tujini. Vravnik in špilar sta stopila na mednarodnem movanju v Celovcu. MedteT ko je špilar dosegel svoj tošnji najboljši rezultat f metu kopja (72 m), pa je Vravnik veliko smolo pri telf na 110 metrov z ovirami, i), predzadnje ovire je bil ^ drugem mestu, potem pa je zapletel v oviro in pa letna naro^^.nlna 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (150C starih) din. tujina 60 ( 6000) Tekoči ražun: 507-1 1280 - TELKPONT tjrp" 23 69 mali oglasi in naroftnlne SI 05 ekonom.<*ka oropaganda 30-85 Radio Celle 20-09 CELJSKI TEDNIK