Pahor med kockami 
Dobrova - Polhov Gradec – V športni dvorani je potekalo državno prvenstvo v lego kreacijah. 

Iz Slovenije, Hrvaške in Srbije je 26 ekip sodelo­valo na velikem finalu odprtega Državnega pr­venstva v lego kreacijah. Prireditev, ki se uradno imenuje First Lego League in jo organizira zavod Super Glavce, želi mlade spodbuditi k ustvarjal­


Vse občine 
Objavljen bo razpis LAS Barje 
Razpis bo namenjen za obdobje 2014-2020. 
V začetku marca bo objavljen prvi javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Barja z zaledjem. V drugi polovici marca  pa bodo tri delavnice za potencialne prijavitelje, na katerih bosta podrobneje predstavljena javni poziv in razpisna dokumentacija. Vse informacije  glede javnega poziva bodo objavljene na spletni strani http://lasbarje.si. Več informacij najdete tudi na skupnih straneh. 
--> 

Borovnica 

Večer z Livado 
Se rojeva nov festival? 
Večer z borovniškim Ansamblom Livada je povsem uspel tudi v četrto. Pred polno šolsko dvorano je poleg domačih glasbenikov nastopilo še pet uveljavljenih narodno-zabavnih glasbenih skupin. Številni si želijo, da bi dogodek prerasel v regijski festival narodno-zabavne glasbe, če ne prej, ob letošnjem petem, jubilejnem večeru. Kratko reportažo z zelo dobro obiskanega festivala je pripravil naš borovniški dopisnik Damjan Debevec. --> nemu razmišljanju, iskanju praktičnih tehničnih rešitev in posledično navduševanju nad tehnič­nimi poklici. Sicer noben »domači« projekt ni prepričal sodnikov, a ne glede na to so mladi do­živeli izvrstno izkušnjo z igro in znanjem.  Mlade 
Vrhnika 

Hadalin, športnik leta 
Športna zveza Vrhnika je razglasila najboljše športnike. 
Laskavi naziv športnik leta je prejel Štefan Hadalin, član slovenske reprezentance v alpskem smučanju. Lani je na Svetovnem mladinskem prvenstvu v Sočiju kot starejši mladinec osvojil naslov svetovanega prvaka v veleslalomu, alpski kombinaciji in ekipni tekmi. Štefan bo priznanje zaradi obveznosti prevzel kasneje. 
--> 

sta obiskala tudi predsednik države Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Maja Makovec  Brenčič. Visoka gosta sta bila nad videnim navdušena, mladi pa so s tem dobili po­trditev svojega dela. 

Log - Dragomer 


Spreminjajo 
prostorske 
dokumente 

Občina poziva, da podajte predloge za spremembo OPN. 
Občina pripravlja občinski prostorski načrt 
(OPN), s katerim načrtuje namensko rabo 
prostora in ureja gradnjo v občini. 
Če imate pobudo za spremembo 
rabe prostora, jo oddajte do 21. 3. 
2017. 

--> 


Dogaja se 

Pred dnevi sem pisal kroniko vrhniškega konca za aktualno številko Vrhniških razgledov. V njej 
so zajeti pomembnejši dogodki, ki so se zgodili v minulem letu, čeravno je tudi res, da nikakor ni mogoče zajeti vseh. So pa tisti pomembnejši, navadno tisti, ki so bili zapisani v Našem časopisu. Presenetilo me je, koliko je bilo dogajanja: od drobnih prireditev, prek osebnih vrhunskih dosežkov do takih, kjer obiskovalce štejemo v treh številkah. Neverjetno, kako se je povečala številčnost dogajanja. Sprva sem mogoče še malce dvomil v svoje zapise v pomenu, da sem mogoče preveč  podrobno beležil dogodke, nakar mi je dvome ovrgla sodelavka, ki vodi Cankarjev dom na Vrhniki. Za Naš časopis je napisala članek s povzetkom števila obiskovalcev v osrednjem kulturnem hramu Vrhnike in dogodkov v zadnjih letih. Če si boste članek prebrali, boste spoznali, kako v zadnjih letih graf strmo raste. In z njim tudi obseg Našega časopisa, kar ste verjetno tudi že opazili. Ja, ni dvoma: na Vrhniki se dogaja, kot se ni še nikoli. Torej razni izgovori, da je Cankarjev kraj dolgočasen in se nič ne dogaja, vsekakor ne velja. Drugo pa je, če človek, ki to izjavi, nikoli 


Gašper Tominc 



2 






Prvenovice 

Vodohran priključen na omrežje 

Log - Dragomer – Na začetku februarja so na vodovodni sistem, ki ga upravlja Komunalno podjetje Vrhnika, priklopili infrastrukturo, ki je bila zgrajena v okviru evropsko sofinanciranega projekta Visoka cona na Lukovici. Nekaj manj kot trideset objektov na Lukovici  je tako bistveno boljše oskrbljeno s pitno vodo, kot so jo imeli do nedavnega, izboljšale so se tlačne razmere, veliko boljša je tudi požarna varnost tistega dela občine. Gradbene dela so bila  končana pred rokom, sredi decembra pa so dobili tudi uporabno dovoljenje za nov vodovod. 

Pravilno ločujte odpadke! 

Komunalno podjetje Vrhnikaprosi, da občani koristne odpadke odlagate v zabojnike, 
namenjene določeni vrsti ločenih frakcij, zložene ali strgane. Dogaja se, da poleg 
zabojnikov za steklo, papir ter plastično in kovinsko embalažo stojijo polne vreče ali 
zaboji steklenic in kozarcev, pa tudi vreče, polne plastenk. In to še ni vse. Gore kosovnih 
odpadkov, gradbenega materiala in celo nevarni odpadki nikakor ne spadajo na ekološki 
otok. Žal pa je tak nered na nekaterih lokacijah že kar nekaj vsakdanjega. 

Dobrih  petsto obiskovalcev pri Schwarzmannu 
V podjetju Konstrukcije Schwarzmannv Polhovem Gradcu so v soboto, 11. februarja 
2017, že tretjič organizirali dan odprtih vrat in podrobneje predstavili vrtnarski 
program  in tudi razširjeni proizvodni program za kmetijstvo. Na dogodek so povabili 
vse, ki se zanimajo za samooskrbo gospodinjstva in gojenje zelenjave ter kmetovalce, ki 
potrebujejo pokrite površine za rejo živine ali spravilo kmetijske mehanizacije. Čeprav je 
prejšnji večer zapadlo nekaj snega, so zabeležili dobro udeležbo: obiskalo jih je več kot 550 
ljudi. 


Nova lekarna pod vprašajem 

Na zelenici za slaščičarno Breza naj bi Lekarna Ljubljana gradila novo lekarno, nad njo 
pa bi občina zgradila prostore za šolske programe otrok s posebnimi potrebami. Ker  je 
zemlja občinska, bi lekarna občini plačala 424 tisoč evrov za stavbno pravico za obdobje 
petdeset let. Z omenjenim denarjem bi občina nato gradila oddelke nad lekarno. A stvari 
so se nekoliko zapletle po zadnji občinski seji. 


Dan horjulske odbojke 

V soboto, 28. januarja, so se v dvorani OŠ Horjul srečali ljubitelji odbojke. V ženskem 
delu so nastopile ekipe iz Podolnice, Vrzdenca in dve iz Horjula.  Zmaga je tako kot  
lani ostala pri »mlajših« Horjulkah. Med moškimi ekipami pa so se merila moštva iz 
Ljubgojne, Podolnice, Vrzdenca, Zaklanca in dve iz Horjula. Na koncu so se zmage 
veselili Vrzdenčani, ki so tako že tretje leto zapored slavili na tem turnirju. 

Obetajo se prenove državnih cest 

Letos bo po informacijah Direkcije RS za investicije potekala obnova kilometrskega odseka skozi Srednjo vas pri Polhovem Gradcu. Pogodba je bila podpisana 12. 12. lani, dela bodo končana predvidoma spomladi 2018. Prenovo bo končno dočakal tudi tri in pol kilometre dolg odsek med Dvorom in Žirovnikovim grabnom. Premikati se bo začelo tudi na državni cesti Ljubljanica–Briše. Tam je še vedno makadamski žep, za katerega bo država letos  pripravila projekt, gradbena dela pa naj bi stekla v prihodnjem letu. 
PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK,d.o.o. 
(ČISTA SMREKA) 
•
 Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine 

•
 Certifikat Gozdarskega inštituta RS 


Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) 
Proizvodnja in prevzem: Verd 107, Vrhnika (nekdanji LIKO) 
Gregorjevo! 
--> 38 

-->21 

-->43 

-->4 
--> 28 

-->32 





Država bo 	Tašča bo morala 

obnovila cesto 	še počakati 
Vrhnika, 9. februar – V prejšnji številki Našega 	leta 2014 nalaga, naj na Beli zgradijo suhi zadrževalnik, ki 
časopisa je občinski svetnik in Vrhničan Vid 

skozi Ligojno 

bi obvaroval celotno sosesko 
Drašček pisal o polni zasedenosti domov za 

pred poplavami. »Načrtovali 
ostarele, ki oskrbujejo ljudi z demenco, in da 

smo, da bi ga gradili skupaj z Z Direkcije RS za infrastrukturo so nam sporočili, projektu je predvideno vozišče lahko posledično čakanje na prosto posteljo – v obvoznico, ampak ta se je nato da je del odseka skozi naselje Ligojna v njihovem v širini 6 metrov ter ustrezni njegovem primeru za njegovo taščo – traja leta in začela odmikati od realizacije, 
zaključki z robnimi venci in 	s tem pa tudi zadrževalnik.« 
načrtu obnov vozišč za letošnje leto. 	leta. 
ograjami. Vrednost gradnje se 	Zato bo zgodbo z zadrževalni-
Ker bo občina sočasno me-kanja vseh služnosti deloma ocenjuje na 400 tisoč z DDV. Vsebina pisanja se je nasla-plavno območje, so se kmalu kom treba nadaljevati posebej. njala tudi vodovodne cevi (več zaradi ozkega grla skozi samo Leto dni kasneje, v letu 2019, njala na nedavno novico, da oglasili še na Direkciji RS za Zato je župan konec januarja kot 40 let stare litoželezne cevi), naselje. Se je pa zato odločila, da pa naj bi se lotila še gradnje se je gradnja novih objektov vode, kjer so dejali, da je edina izdal sklep o  pripravi doku­zastarela je tudi cestna razsve-bo pločnik »prenesla« na lokaci-novega mostu čez Lahovko (pri za demenco pri Domu upoko-prava rešitev projekt izgradnje mentacije za izgradnjo ome­tljava, ki se napaja preko zračne-jo ob gasilskem domu. odcepu za Podlipo). Tudi tu je jencev Vrhnika zamaknila za širših protipoplavnih ukrepov njenega zadrževalnika, ki naj ga voda in ne ustreza novi ured-Država pa bo obnovila oziro-predvideno 6 metrsko vozišče več let. Zakaj se je to zgodilo in ob potoku Bela, ki bi zaščitili bila  pripravljena do leta 2019. bi, morata občina in država še ma na novo zgradila tudi dva ter ustrezni zaključki z robnimi kako naprej, smo odgovore po-celotno tamkajšnjo sosesko in Sledila bi rezervacija denarja doreči sofinancerski sporazum manjša mostova na omenjeni venci in ograjami, na eni stra-iskali v omenjenem domu upo-posledično tudi Vrhniko. Ker v proračunu za zadrževalnik in terminski plan, da bodo dela regionalki, in sicer med Ligojno ni bo izveden tudi pločnik za kojencev in v občinski upravi. se občina v danem trenutku in njegova izgradnja. Ali bo potekala sočasno. Občina ploč-in odcepom za Podlipo. Najprej, potrebe vzdrževanja. Vrednost ni želela obvezati, da se bo to – takšen tempo – zadovo­nika ob regionalni cesti ne bo v prihodnjem letu, naj bi zgradi-gradnje je ocenjena na 260 tisoč Naj spomnimo: občinski odločila za v projekt celovite ljilo državo, da bo dementne gradila, deloma zaradi pomanj-la nov most čez Podlipščico. Po z DDV. (gt) svet je na novembrski seji spre-protipoplavne rešit ve, čeravno oddelke pustila na Vrhniki, pa 
jel prostorsko dokumentacijo naj bi država nudila tudi v tem 
bo pokazal čas. za gradnjo novih prostorov za primeru velik, če ne kar celo­osebe z demenco na travniku ten, sofinancerski vložek, sta med domom in pekarno. Pred-se investitorja umaknila, spre-Vojašnica ni primerna
videna sta bila dva objekta, ki jeti dokumenti na občinskem 


Slomškovo šolo 
Dom kot tak se bo tako lah­bi nudila prostor 48 osebam svetu pa so postali neuporabni. 
ko lotil izgradnje objektov za z demenco in večja avla – kot 
demenco šele, ko bo občina prostor za medgeneracijsko Kaj sedaj?
gradila celovite protipoplav­središče. Investitor projekta bi Direktor Doma upokojen­
ne ukrepe, razen če bi gradila 

bodo povečali, 
bil vrhniški dom upokojencev, cev Vrhnika Štefan Kociper, 
na drugi lokaciji. Vid Drašček, del sredstev pa je bilo obljublje-ki se od te funkcije zaradi od­
ki smo ga omenili na začetku nih tudi z Ministrstva za delo, hoda v pokoj poslavlja, nam je 
prispevka, je v pismu javnosti družino, socialne zadeve in pojasnil, da meni, da je velika 
(ki ga je, mimogrede, poslal enake možnosti. K projektu se škoda, da je projekt padel v 
tudi premieru in predsedniku 
usoda lekarne ostaja 
je pridružil še Nepremičninski vodo, kajti potrebe po oskrbi 
države – Urad predsednika sklad pokojninskega invalid-ljudi z demenco se večajo. V 
države je o tem obvestil tudi skega zavarovanja, ki je obljubil domu imajo trenutno zanje 
Ministrstvo za delo, družino, še gradnjo  tridesetih oskrbo-36 postelj, samo lani pa so za­

socialne zadeve in enake mo­vanih stanovanj. A kljub spre-nje prejeli 259 popolnih vlog, 
žnosti) med drugim predlagal, 
nedorečena 
jemu odloka na občinski seji, od katerih jih je bila tretjina 
da bi izkoristili priložnost pro­kar bi pomenilo dokončanje z Vrhnike. Lani je prispelo od 
stih vojašnic na Stari Vrhniki projekta v doglednem času, se 50  do 60 vlog za sprejem oseb 
ter tam vzpostavili oddelke bo ta proces sedaj najverjetneje z demenco. 31. 12. 2017 je bilo 
za ljudi z demenco. Seveda bi zamaknil za več let. aktualnih še  petdeset vlog, od 
občina morala prej objekte tega sedem z območja UE Vrh­
dobiti  od države, ki jih ima Poplavenika »Država ima strategijo, po 
trenutno v lasti. A četudi bi Zakaj zamaknil? Srž pro-kateri morajo imeti domovi do 
to težavo uspešno premostili, blema je poplavno območje, leta 2021 rešeno vprašanje de-
Kociper meni, da so tamkajšnji na katerem želi Dom upoko-mence. Mi jo načeloma imamo, 
objekti popolnoma neprimer­jencev graditi nove objekte. ampak naši prostori ne ustre­
ni za oskrbo ljudi z demenco, Sprejeti dokumenti na občin-zajo vsem pravilnikom, zato je 
potrebujejo  posebne standar­skem svetu, ki jih je pripravila nujno potrebno izgraditi nove 
de in merila, ki jih ni mogoče občinska uprava, predvidevajo enote. Ker tega v dogovorje­
reševati polovično. »Rešitev bi samo lokalno rešitev poplavne nem roku verjetno ne bo, se 

bila le porušitev objekta in gra­varnosti (torej samo za no-lahko zgodi, da bo Vrhnika 
dnja novega. Potem pa se zopet vozgrajeni objekt), za druge izgubila oskrbo dementnih 
pojavi vprašanje logistike in z objekte pa bi ostala ista ali se oseb.« 
njo povezanih stroškov, kako celo poslabšala. Ko so za to 
oskrbovati iz našega doma izvedeli na ministrstvu, ki naj Občina bo gradila zadr­
omenjeno dislocirano enoto.« bi sofinanciralo projekt, in na ževalnik 
Kot kaže, bo torej Draščkova 

Nepremičninskem sk ladu, ki O tej temi smo se pogovar-tašča morala verjetno še nekaj Lekarna Ljubljana gradila novo je želelo graditi trideset sta-jali tudi s predstavniki občine. časa počakati … lekarno, nad njo pa bi občina novanj, so jim začele utripati Župan Stojan Jakin je pojasnil, Gašper Tominc zgradila prostore za omenjene rdeče lučke. Ker gre za po-da je res, da občini OPPN iz šolske programe. Ker gre za ob­činsko zemljo, bi lekarna občini plačala 424 tisoč evrov za stavb­
»Šolski normativi so lahko niso primerni temelji.« Zakaj no pravico za obdobje petdeset neusmiljeni: samo en dodatni ravno Slomškova šola? »Zato let. Z omenjenim denarjem bi otrok lahko pomeni že zakon-ker ima edino ona dovolj veliko občina nato gradila oddelke nad 
Pločnik na Betajnovi miruje
sko nujo, da moramo imeti telovadnico, da lahko sprejme lekarno. A na zadnji seji, ko so namesto enega oddelka dva. še dodane oddelke.« Župan občinski svetniki imeli na mizi Slomškova šola ima okoli 480 upa, da bi bil prizidek z osmimi omenjeni predlog, je svetnik Bralec nas je poklical, če vemo, »Na Betajnovi smo samo zgradili most, dru­učencev, Cankarjeva pa 1100, učilnicami zgrajen že do prvega Pavel Oblak (SLS) postregel s gega ne. Obstaja sicer možnost, da bi zgradili 

tako da smo napolnjeni do septembra. 	primerjavo podobnega projek-kaj se dogaja z načrtovanim pločnik samo do dr. Kobala, vendar ne v leto­skrajnih meja,« je dogajanje gle-Prostorsko stisko bi reševa-ta v eni od drugih slovenskih pločnikom na Betajnovi. Kot je šnjem letu, ker zanj nismo rezervirali sredstev. 
de prostorske stiske komentiral li tudi tako, da bi osebe, ki na občin, kjer je dotična občina znano, je občina zaradi zaletov s Za pločnik od tam dalje proti Štirni bo potreb­župan Stojan Jakin. »Najbolje Cankarjevi šoli obiskujejo po-od lekarne iztržila mnogo več. 
pridobivanjem soglasij za njegovo no dobiti še soglasja za zemljišča. Hkrati pa se bi bilo graditi še tretjo šolo, a seben program, preselili v no-Zato je župan točko umaknil z izgradnjo dvignila roke od njega zahvaljujem osebi, ki me je v tej zadevi prijavila nimamo denarja. Zato smo se vozgrajene prostore nad novo dnevnega reda, usoda omenje­in denar preusmerila v izgradnjo preiskovalnim organom. Moja vest je čista, a odločili za prizidek k Slomšku. lekarno in tako sprostili pro-nega projekta pa tako zaenkrat preiskava jemlje energijo in voljo,« je pojasnil 

Sicer bi bilo najceneje gradi-store v šoli. Na zelenici zadaj za ostaja negotova. 	odseka ceste na Ulovko in proti župan Stojan Jakin. (gt) ti dodatno nadstropje, a za to slaščičarno Breza naj bi namreč Gašper Tominc Podlipi. 

Prej in potem – v Cankarjevem domu 
V zadnjem desetletju je Cankarjev dom na Vrhniki preživel dve večji obnovi; med prvo – od junija do decembra 2007 je bila temeljito prenovljena Velika dvorana z odrom, med drugo – od oktobra 2014 do septembra 2015 pa večina drugih prostorov in zunanjost, cela stavba pa je bila tudi energetsko sanirana. 
Nekaj mesecih smo s prireditvami, vajami in drugimi dogodki vedrili v prostorih OŠ Ivana Cankarja, Cankar­jeve knjižnice Vrhnika, Muzejskega društva Vrhnika in drugje. 18. sep­tembra 2015 pa so se naša vrata zopet široko odprla.
Število dogodkov in obiskovalcev Cankarjevega doma v letu 2016 zrcali vse, kar vrhniški hram kulture predsta­vlja obiskovalcem, domačim in gostu­jočim ustvarjalcem kulture, upravljal­cem in Občini, ki je pravi čas – še pred Cankarjevim letom 2018 – poskrbela, da je »naš dom zasijal v stoterih novih lučeh«, kot smo vam obljubljali pred zadnjim zaprtjem. 
Tatjana Oblak Milčinski 




Razstava ilustracij vizije 

trajnostnega razvoja 
prometa na Vrhniki 


V okviru izdelave Celostne prometne strategije Občine Vrhnika vabljeni na ogled ilu­stracij avtorice Barbare Jurjev­
čič. 
Nastale  so med zadnjo javno razpravo, namenjeno oblikova­nju vizije trajnostnega razvoja prometa na Vrhniki. Risbe, ki prikazujejo nekatere predloge za oblikovanje trajnostne mo­bilnosti po meri Občine Vrhni­ka, si lahko vse do konca mar­ca ogledate na občinskih plakatnih mestih ter v Can­karjevi knjižnici Vrhnika. 
KS Podlipa-Smrečje vabi 
4. 3. 2017 ob 10 uri v podlipsko šolo na prikaz obrezovanja, in ceplenja sadnega drevja. Prikaz bo vodil priznani sadjar g. Marko Babnik. 
11.3.2017 ob 18 uri bomo v podlipski šoli organizirali predavanje o negi vrtnin in predsta­vitev ekoloških semen. 
Predavanja bodo vodili strokovnjaki na področju vrtnarsta 
iz vrtnarije Hlebec s sodelavci. 
Število obiskovalcev 
v Cankarjevem domu na Vrhniki 
80000 
60000 
40000 
20000 
0 










6 


Ob 25-letnici delovanja 



skupine Rožmarinka 
Na Centru za socialno delo Vrhnika že 25 let deluje skupina za pomoč starejšim v lokalni skupnosti; poimenovali smo se Rožmarinka. Srečujemo se v prostorih CSD vsak četrtek ob 9. uri. Člani skupine si izmenjujemo svoje življenjske izkušnje in modrosti. Iz vsega velikokrat potegnemo praktične in uporabne nasvete za vsakdanje življenje. 
Skupina šteje enajst članov, pre-krepitev zdravja, ki deluje v okviru vladujemo ženske, z nami pa je tudi Zdravst venega doma Vrhnika. Pred­gospod, ki mu je v naši družbi prijetno. stavi in seznani nas z zdravim slogom Naši voditeljici Klavdija in Damjana življenja, izmeri krvni tlak, sladkor v poskrbita, da se v skupini vedno nekaj krvi in nam skupaj s svojimi sodelav­dogaja, nas usmerjata in povezujeta kami pripravi delavnice z različnimi niti pogovorov. temami.


spoznali njegovo zgodovino, obiskali Prekmurje, kjer smo se preizkusili v oblikovanju gline, občudovali lepoto orhidej in okušali domače paradižni­ke. Spoznali smo tudi Kras, se podu­čili o suhomesnatih izdelkih in poiz­kusili vrhunska vina.  Lani nas je pot odpeljala v Terme Olimije. Najprej smo si privoščili nekajurno kopanje, nato pa si ogledali minoritski samo­stan z najstarejšo lekarno v Evropi in se seznanili z njegovo bogato zgodo­vino, posladkali smo se v Čokoladnici, nahranili jelena ter se na koncu podali še v Kočo pri čarovnici, deželo pravljic in domišljije. Proti koncu leta smo si 
Sadjarsko-vinogradniška 

kmetija Glas 
Smo družinska kmetija iz Posavja in se ukvarjamo s pridelavo sadja že 30 let. 
Prihajamo iz Brestanice, vasi Rožno, kjer na 4 ha pridelujemo integrirano, kot tudi ekološko sadje. 
Našim končnim potrošnikom ponujamo sveže sezonsko sadje. Ukvarjamo se tudi z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji v smislu predelave sadja in sicer: sadni sokovi, domače vino, jabolčni in vinski kis, suho sadje. 



Spoštovani kupci! Sadjarsko – vinogradniška Poiščite nas na tržnici na Vrhniki kmetija Glas(torek, petek in sobota)! Rožno 13, 8280 Brestanica 
Kontakt: 040 519 846, Lepo vabljeni! 07/49/71/459 
Izmenjevalnica oblačil in stvari 

Podarim dobim 
Skupina mamic Sončnice vse lepo vabi na drugo srečanje Podarim dobim na Vrhniki, ki bo v SOBOTO, 1. APRILA, od 
9.00 do 13.00 v Beli dvorani Župnijskega vrtca, Voljčeva 21. Podarim dobim je IZMENJAVA OBLAČIL (ženskih, moških, otroških in nosečniških), OTROŠKIH IGRAČ in raznoraznih manjših STVARI, ki še vedno  imajo uporabno vrednost. 
V skupini imamo že utrjene obrede. Ob dobri kavici in prijetnem razpolo­ženju se vedno razvije zanimiv klepet, ki mnogokrat preide v resne teme zdajšnjega življenja. 
Skrbimo tudi za svoje zdravje in ozaveščenost. Enkrat na mesec nas obišče ga. Jerneja Filipič iz Centra za 
 V prazničnem decembru smo bili zelo ustvarjalni; lotili smo se izdelave adventnih venčkov in novoletnih vo­ščilnic. 
Zelo radi se tudi potepamo in spo­znavamo nove kraje. Ogledali smo si že kar dobršen del naše lepe Slove­nije: obiskali smo snežniški grad in ogledali tudi komedijo Moški so z Marsa, ženske so z Venere, leto pa za­ključili v pravem prazničnem vzdušju z ogledom živih jaslic v Postojnski jami. 


Tudi za v prihodnje nam ni zmanj­kalo energije. Načrtujemo, da bomo s sodelovanjem s Centrom za krepi­tev zdravja še naprej skrbeli za svoje zdravje. Pripravljamo delavnico z Društvom Ognjič iz Logatca. Z njiho­vo pomočjo si bomo pripravili svo­jo biološko kremo. Z zanimanjem si bomo ogledali razstavo Mostiščarji v Cankarjevi knjižnici. Urili se bomo v k vačkanju, pletenju in vezenju, izde­lali si bomo butarice in se pred začet­kom poletnih počitnic odpravili na celodnevni izlet po Sloveniji. Pozimi si bomo tudi  letos ogledali kakšno predstavo ali opereto ter leto  končali z izdelovanjem voščilnic in praznič­nih venčkov. 
Kot vidite, se v naši skupini vedno nekaj dogaja. Imamo veliko idej in energije za njihovo uresničevanje. Ve­seli bomo tudi novih članic in članov, zato vas, dragi upokojeni občani in občanke, vabimo, da se nam pridru­žite. Skupaj bomo aktivno preživljali svoj čas in soustvarjali življenjsko zgodbo skupine Rožmarinka. 
Ob jubilejnem praznovanju se is­kreno zahvaljujemo tudi Občini Vrh­nika, ki s svojo podporo in sredstvi omogoča delovanje naše skupine, nje­nih ciljev in idej ter  tako pripomore k uresničevanju svojega poslanstvo v skupnosti. 
Člani skupine Rožmarinkaz voditeljicama Klavdijo in Damjano 
Prav vse vas lepo vabimo, da prine­sete, cˇ
esar ne potrebujete, in odnesete kaj želenega. Stvari in oblacˇila naj bodo cˇista, uporabna in lepo ohranjena. Oblacˇˇim bolj sezonska, 
ila naj bodo ctokrat  torej spomladanska in poletna. 
Vabljeni, da ob druženju izmenjamo stvari in smo  tako prijazni do nara­ve in denarnic. Mimogrede pa malo prevetrimo omare in naša stanovanja. Tudi otroci lahko prinesejo kakšno odsluženo igračo, knjigo ali oblačilo ter seveda odnesejo tisto, kar jim bo prinašalo veselje. Izmenjava bo pote-
Obvestilo 
kala po načelu, da lahko vsak prinese oblačila in stvari, ki jih ne potrebuje več, ter odnese nekaj, kar bi mu prišlo prav. Mamice, ki smo prostovoljke in se zanašamo na poštenost  ter zmer­nost udeležencev izmenjeva lnice. 
Če bo od izmenjave še kaj ostalo, bomo podarili Karitas Vrhnika in cen­tru ponovne uporabe Depo Vrhnika. Več informacij o izmenjavi najdete na naši strani na Facebooku: Skupina ma­mic Sončnice. 
Dobrodošli vsi, veliki in mali. 
Sončnice 
Vpis otrok v Župnijski vrtec 
V mesecu marcu 2017 vas vabimo k vpisu vaših otrok, 
(za novo šolsko leto 2017/18); otrok, ki bi želeli z nami bivati, se igrati in z nami deliti svojo 
žalost in veselje. 

Starši, lahko omogočite svojim otrokom pestro in prijazno okolje. Poiščite nas lahko na 
spletni strani in se nam pridružite. Vaše prispelo pošto bomo pregledali in odgovore lahko 
pričakujete do konca meseca aprila. 

Župnijski vrtec ima že dolgo tradicijo in delavci se vsako leto pripravljamo na novo šolsko leto. 
Veliko vlogo imajo pri nas otroci, saj bi bilo brez njih naše delo brez vrednosti. 

Vabljeni! 


V a b i l o 

Spoštovane članice in člani Turističnega društva Blagajana, 
Spoštovani sodelavci, podporniki in prijatelji društva! 


Kratek uvodni kulturni program bodo izvedli člani Turističnega društva Blagajana. 
Vabimo vas na 

Po končanem Občnem zboru se bomo družili v avli Cankarjevega 
redni letni 
doma. 
Občni zbor Turističnega 

Počaščeni bomo, če se boste odzvali našemu povabilu. 
V pričakovanju potrditve vaše udeležbe vas lepo pozdravljamo. 

društva Blagajana Vrhnika, 
Upravni odbor TD Blagajana Vrhnika 
v četrtek, 9. marca 2017, ob 18. uri, v mali dvorani 
Predsednica Mirjam Suhadolnik 

Cankarjevega doma na Vrhniki. Vabljeni! 
ZŠAM Vrhnika v nacionalni akciji 

Preventivnim akcijam, ki jih partnerji organizirajo 	mobilnih telefonov in  drugih elek­tronskih naprav med vožnjo.  Pri tem 
pod pokroviteljstvom Javne agencije Republike 

bi izpostavil še uporabo različnih 
Slovenije za varnost prometa (v nadaljevanju AVP), se 

predvajalnikov glasbe, video produk­
vsako leto pridruži tudi ZŠAM Vrhnika. 

cije in slušalk, ki prav tako zmanjšu-Ena izmed takšnih akcij je bila pod zarja na tvegano uporabo telefona jejo koncentracijo voznikov na cesti. imenom Mobilni telefoni v prometu. med vožnjo. V času akcije se je prav Vse to lahko botruje tragičnim do-Za to akcijo je AVP izdelal plakate, tako – s strani policije in redarstva godkom, kot je predstavljeno v filmu letake in elektronsko gradivo, ki opo-–  potekal poostren nadzor uporabe AVP-ja.  Člani ZŠAM Vrhnika smo  sodelovali  pri opozarjanju voznikov v Občini Vrhnika, razdelili tudi gradi­vo na tematiko akcije pod sloganom: »Ne uporabljajte telefona med vožnjo. Vozimo pametno.« Med samo akcijo smo opazili veliko udeležencev, ki so uporabljali telefone. Zaskrbljujoče je, da so pri tem udele­ženci zelo mladi vozniki in tudi tisti starejši, zelo izkušeni vozniki. Tragi­čen dogodek se lahko zgodi tudi nam. Odločitev, ali se bomo javili klicatelju, je  v naših rokah.Člani ZŠAM Vrhnika se bomo še naprej zavzemali za izboljšanje pro­metne kulture. Zahvala velja vsem sodelujočim v akciji. 
ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik 
Ali imate čas med tednom, 
v dopoldanskem času? 
Ali govorite tekoče angleško? 
Ali že veliko veste o zgodovini Vrhnike, 
Ljubljanici in življenju Ivana Cankarja? 

Prijavite se na izobraževanje za lokalnega turističnega vodiča 
(območje Vrhnike). Pogoji za pristop k tečaju: 

-
 potrdilo o dokončani vsaj 5. stopnji izobrazbe, 

-
 potrdilo o znanju ang/nem/ita jezika. 


Prijave bomo sprejemali do 17. 3. 2017. Kotizacija je 50,00 €. 
Turistično društvo Blagajana 
Sejem »Vse za vrt in dom« 

Proizvajalcibio hrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodij za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in ostalih času primernih artiklov prisrčno  vabljeni da se udeležite našega sejma v soboto 16. aprila 2017. 
Svoje izdelke lahko prodajate ali Turistično društvo Blagajna. Zato vas pa pripravite samo promocijsko prosimo, da ob prijavi  predložite vsa predstavitev. Sejem se bo odvijal na potrebna dovoljenja za opravljanje Sodnijskem trgu ter na parkirišču pri dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo Sodnijskem trgu na Vrhniki. Sejemska upoštevate, v izogib morebitnim nelju­pristojbina: 12,20 EUR ali 15,25 EUR z bim zapletom s strani inšpekcijskih DDV (odvisno od prostora, ki ga boste služb. zavzeli). Obratovalni čas sejma:  od   Prijave pošljite najkasneje do 14. 
8.00 do 14.00  ure   	4. 2017 preko elektronske pošte na 
Pričakujemo, da svoje izdelke na naslov drustvo.blagajana@kabelnet.tem sejmu ponudite po proizvodnih net ali na naslov Turistično društvo cenah. Pristojbine plačate pooblaščeni Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4, osebi pred sejmom. 1360 Vrhnika. 
Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma Vse za vrt in dom  bo pridobilo 
P R I J AV N I C A 
Ime in priimek: 
Naziv in naslov: 
Ponudba:                    
Želim najeti stojnico (ustrezno obkroži):                                                                   D A           N E 
Kontaktna oseba: 
Telefon: 
V a b i l o 
Moto klub Nauportus z Vrhnike vabi motoriste na 
OBČNI ZBOR  
 v nedeljo,  23. marca 2017, ob 18. uri v gasilskem domu na Vrhniki. Vabljeni tudi novi člani! 

Izobraževanje se bo začelo predvidoma 22. 3. 2017. Urnik bo objavljen na: www.visitvrhnika.si 
Novosti na vrtu 


Dvanajst najemnikov vrtičkov se je v dveh letih dodobra spoznalo med seboj, izmenju­jejo si svoje izkušnje, znanje, sadike in za­vzeto obdelujejo svoje vrtičke, kar je vidno predvsem poleti in v jeseni, ko je vrt poln pridelkov. V sodelovanju s klubom Gaia smo jim vsako leto omogočili dve delavnici oz. predavanja na temo spomladanskih in jesenskih opravil, na katere so bili vabljeni vrtičkarji  in tudi drugi prebivalci občine. Delavnice načrtujemo tudi za naprej in vas že sedaj vabimo, da spremljate oglase. Na tem mestu se zahvaljujemo klubu Gaia in direktorici Loreti Vlahovič, da so se pridru­žili projektu in delili svoje znanje in bogate izkušnje z nami. 

Kaj smo naredili lani?
Vsem najemnikom vrtička smo naredili kompostnike in jim  tako omogočili pride­lavo lastnega gnojila za vrt. Z enim izmed najemnikov smo se dogovorili, da bo prevzel urejanje celotne okolice vrta, kar smo spreje­li z velikim veseljem. Zavedamo se, da mora biti urejena tudi okolica vrta, da bo zaživel v celoti, kot je zamišljeno. Večkrat smo opa­zili turiste in naključne obiskovalce Bistre, ki so med sprehodom po barjanski ravnici z zanimanjem opazovali lepo urejene vrtove in pridne vrtičkarje. Ob celotni levi površini 

Višja položnica 
in nova deponija 






Kot ste verjetno že seznanjeni, je v Bistri, zadaj za TMS, spomladi leta 2015 zaživel skupnostni samooskrbni vrt. 
njive smo zasadili stare sorte sliv in jablan, ki bodo čez nekaj let naredile prijetno sen­co, vmes pa smo postavili lesene klopce, da se bodo sprehajalci lahko v miru usedli in uživali v čudoviti naravi. Uredili smo lep zeliščni vrtiček s pohodno potjo (Kneippov vrt), kjer je Društvo Kneipp z Vrhnike  or­ganiziralo nekaj delavnic za otroke. Otroci so raziskovali samorasle barjanske zdravil­ne rastline in tudi tiste, ki  jih uporabljamo v kuhinji za bolj okusno hrano, bosi so se sprehajali po travi in pohodni potki ter iz­vajali pilates. 
Načrti za naprej
Letos  načrtujemo postavitev tabel, ure­ditev vhoda v vrt, prostora za druženje  in zasaditev zeliščnega vrta po načrtu, ki se bo opiral na preteklost, ko so bili v Bistri meni­hi kartuzijani. V začetku bo to le nekaj gre­dic, ki  jih bomo postopoma širili in vrt bo sčasoma dobil pravo podobo. 
Društvo Kneipp bo še nadalje  organizi­ralo delavnice za otroke, zato le spremljajte naše oglase. Če pa kdo želi vrtiček v Bistri, je nekaj parcelic še na voljo. Vabljeni. Veseli bomo vašega k lica. 
Avtotrade Vrhnika, Joži Alič 
na Vrhniki 
V objavi zadnjega članka v Našem časopisu sem med drugim omenil verjeten dvig cen komunalnih storitev. Osnovo za to izjavo sem poiskal v letnem poročilu Komunalnega podjetja Vrhnika, ki ga je na lanski spomladanski seji sprejela vrhniška neuradna koalicija. Oddam članek za Naš časopis in že nekaj dni kasneje prejmemo gradivo za sejo 
občinskega sveta. 
Ena izmed točk dnevnega reda je, ne boste verjeli, tudi »Predlog sprememb cen obve­znih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja«. Kratko povedano, za komu­nalne storitve bomo ponovno plačevali višje položnice. 
Pred samo februarsko sejo so me poklicali nekateri prebi­valci Krošljevega griča. Ogor­čeni in jezni so se mi pritožili, ker naj bi na občinskem svetu dali soglasje za ustanovitev deponije na Krošljevem griču. Zaradi protestnega odhoda z novembrske seje, sem moral pobrskati po starih gradivih. Ugotovim, da občinski svet ni podal nobenega soglasja k novi deponiji. Po poizvedova­nju pa ugotovim, da je Agenci­ja Republike Slovenije za okolje (ARSO), avgusta lani, izdala okoljevarst veno dovoljenje (št. 35458-18/2016-3) za predelavo odpadkov do skupne količine 
40.405 m3 . Približno toliko bioloških odpadkov predela kompostarna Saubermacher v štirih letih ali drugače poveda­no, s tolikšno količino bi lahko do stropa napolnili več kot tri športne dvorane pri OŠ Anto­na Martina Slomška. Sama ko­ličina ne bi bila problematična, če ne bi ves ta material prepe­ljalo 4000 polnih tovornjakov v eno stran in 4000 praznih v drugo stran - in to po ozki poti, skozi naselje, mimo dru­žinskih hiš. Za izdajo dovolje­nja je Agencija RS potrebovala soglasje Občine Vrhnika. Ob­činska uprava  je presenetljivo podala pozitivno soglasje (št. 351-7/2016-2 (6-8)). Presenetlji­vo zaradi tega, ker je občinski »Svet za preventivo  in vzgojo v cestnem prometu« že leta 2012 sprejel sk lep (013-2/2012(6­04)), da cesta ni primerna za tovorni promet. Zanima me ali je pri izdaji soglasja kdo na občini pomislil na krajane, ki bodo sedaj morali živeti ob cesti, ki bo več let preobreme­njena? Kdo bo zagotavljal var­nost otrok in ostalih na cesti, kdo bo plačal sanacijo ceste in hiš? Kdo bo redno čistil ceste in ali bodo občinski redarji redno kontrolirali čistočo ce­stišča. Vprašanja sem postavil na seji in upam, da bom dobil konkretne odgovore, ki jih ter­jajo predvsem prebivalci ob tej cesti. 

Za OO SDS, Daniel Cukjati 
v Bistri 



PREJELI SMO 




Kri ni voda? 
Nerodno, s pogledom v tla, je prva vrsta politične elite poslušala slavnostni nago­vor Vinka Möderndorferja ob kulturnem prazniku, Pre­šernovem dnevu v Cankarje­vem domu. Ta dan gospodje iz prve vrste niso imeli bese­de, kot je do zdaj bilo v na­vadi. Take kritike slovenska politika s strani predstavnika obubožane kulture še ni bila deležna: bila so jih polna usta 
obljub, preden so sedli v se­dla, zdaj so vse požrli, so kot nož rezale besede. Ali je kaj podobnega v železnih časih povedal že njegov ded, da so mu vzeli besedo, ga poslali na Goli otok, da je prenašal sive skale, namesto da bi pisal slo­vensko svobodno besedo? Kri ni voda, pravi stari pregovori in zgodovina se ponavlja. Se mu bo politika za izrečene kritične besede maščevala, se sprašujem? Nič takega se ne bo zgodilo, prva vrsta je še 
naprej nerodno, s pogledom v tla do konca poslušala Vinka, vprašanje je, če ga je sploh ra­zumela. Res je, lažje je govoriti, kot kaj narediti. Že zdavnaj bi bil potreben recept za spravo, orožarje in tajkune, da se sle­dnjim najde pravo mesto za pokoro. 
Vid Drašček, Vrhnika 



70 let 
Primoža 
Hainza 

Podpredsednik 
Državnega zbora 
Republike Slovenije Primož Hainz je svojo 70-letnico praznoval med svojimi člani in 
podporniki Desusa. 
Prav Primož Hainz je na za­dnjih volitvah zmagal na listi Desusa za naše  območje in po­stal tudi podpredsednik Držav­nega zbora. Zato si je želel pra­znovanje deliti s svojimi volivci, ki so z njim praznovali v Gostil­ni Oblak na Stari cesti. Iskrene čestitke tudi v našem imenu. 
Simon Seljak 

Koliščarska kolesarska pot ob Ljubljanici 

tno varnost nekaterim redkim žival­skim vrstam (barjanske kure), seveda pa ima tudi nekaj slabosti, predvsem bo gradnja dražja, dražje bo tudi njeno vzdrževanje.
Izhodišča za koliščarsko kole­sarsko pot. Kjer je le mogoče in je tudi smiselno, bi veljalo kolesarsko pot zgraditi na kolih. Pot bi morala biti dovolj široka in čim bližje bregu Ljubljanice. Načinov gradnje je veliko: od uporabe lesenih do betonskih pi­lotov, mogoče so tudi različne vezave nad tlemi. V Evropi je kot standard za enosmerne koloceste uveljavljena širina treh metrov, za dvosmerne pa vsaj štiri, vendar ocenjujem, da bo za našo dvo­smerno kolesarsko pot zadoščala tudi širina od 250 do 300 cm. Ob poti naj bi stale informacijske table in »plasti­ke« (kamen, bron) o redkih oziroma zavarovanih ptičih, živalih in metuljih ter zavarovanih rož. Pot bi povezali z Bobrovo in Bevško potjo ter z drugim tematskimi potmi ali zanimivostmi v okolici. 
Pregled posameznih odsekov. Ker gre le za idejni osnutek, trase niso dorečene z lastniki zemljišč. Celotno poteh, ocenjujem, da bo kvadratni me­ter poti od Vrhnike do Ljubljane tako stal v povprečju manj kot 55 evrov.
Financiranje, vodenje, nadzor in upravljanje projekta. Občine, krajevne skupnosti, javni zavodi in druge pravne in fizične osebe usta­novijo zadrugo ali drugo učinkovito obliko povezovanja različnih subjek­tov. V pripravljalni fazi bi v zadrugo pritegnili le občine oziroma njihove zavode, zadolžene za turizem in/ali rekreacijo. Določiti bo treba višino ustanovnega deleža in ugotoviti zače­tne stroške priprav (ogledi terena, ge­odetske meritve, ugotoviti lastništvo, pridobiti soglasja). Strošek si občine razdelijo v skladu z deležem v stroških celotne KKP. Ustanoviteljice tudi po­drobno razmejijo pristojnosti občin in zadruge. Zadruga bo s projektom kandidirala pri razpisih za državna in evropska nepovratna sredstva v imenu vseh občin – zadružnic. Pri tem zadru­ga, čeprav prvenstveno, ne bo imela v mislih le tega kolesarskega projekta, pač pa tudi vzporedne projekte, ki se nanašajo predvsem na razvoj podeželja in med katerimi je najobetavnejša prav 
Copenhagen načrtuje gradnjo 28 kolesarskih poti iz okolice v središče mesta v skupni dolžini 500 km, poleg  katerih načrtujejo še številne kolesarske povezave med drugimi večjimi mesti, Nemci bodo povezali deset večjih mest in s ceste dnevno umaknili 50.000 avtomobilov; 45 km dolgo kolocesto načrtujejo tudi v Parizu. Za gradnjo takih poti namenjajo več sto milijonov evrov. Za slabih 30 km dolgo kolesarsko hitro cesto, ki bo peljala iz vzhodnega Londona v zahodnega, bodo namenili kar 900 milijonov funtov. Pri načrtovanju novih kolesarskih hitrih cest (enosmerne naj bi bile široke tri metre, dvosmerne pa vsaj štiri) tujci operirajo z zneskom od 200 do 2.000 evrov za meter poti. 
Barja s kočijo, počitnice na lojtrskem vozu), čolnarjenje in raf tanje po Lju­bljanici, ponudba krajevno značilne in/ali krajevno pridelane hrane (npr. koliščarska ribja obara, ostriž ali raca v glini po keltsko, pojedina oglejskih patriarhov, furmanska gostija s fur­manskimi žganci, vegetarijanska ku­hinja ( fouš juha, suk ali močnik, slivovi štruklji  ipd.) ali »spomnimo se težkih gospodarskih časov iz Cankarjeve mladosti«), morda premični bife … Za kolesarje, ki bodo KKP uporabljali za prevoz na delo, bo treba zagotoviti po nekaj deset parkirnih mest v odhodnih točkah ter varovana kolesarska parki­rišča, tuše in garderobne omarice na nekaj ciljih v Ljubljani. 
Trženje poti in promocija. Pot bi morala biti kamenček v mozaiku, ki bi goste prepričala, da na tem delu preži­vijo kakšen dan več ali da se tu zausta­vijo, čeprav tega prej niso nameravali. Seveda pa bo pot namenjena tudi (ali predvsem) Ljubljančanom, Vrhniča­nom in vsem, ki so dejavni v skrbi za svoje zdravje.
Povezave KKP z okoliškimi turi­
stičnimi zanimivostmi. KKP lahko povežemo s številnimi turističnimi zanimivost­mi:  rimskim zapornim 


zidom, gradom Bistra, Menišijo in slapovi v Pek lu,  živosrebrno ce­sto, Planino z razgle­dnim stolpom in alpsko razvodnico z Lintver­nom,  Podlipsko dolino, Šentjoštom, Koreno in Smrečjem, Bobrovo in Bevško učno potjo z Ma­lim placom in Jurčevim šotiščem,  Rakitno, Kri­mom, Goriškim mahom in Ižanskimi kolišči, Ko­zlerjevo goščo, Vnanjimi in Notranjimi Goricami ter seveda z vsemi zna­menitostmi na cilju poti v Ljubljani ali na začetku na Vrhniki. 
Konec. Menim, da je gradiva, ki ga tu pred­stavljam zelo na krat­ko, zaenkrat dovolj, da bralec dobi občutek, o čem  pišem (več ga je na 
Namen projekta je vzpostaviti pri­merno kolesarsko povezavo med Lju­bljano in njenim za ledjem v zelenju, čisti in neokrnjeni naravi. Vrhnika je tudi odlično izhodišče za podaljševan­je turističnih poti – kraški rob z vsemi kraškimi značilnostmi (udornice, vr­tače, kraške jame in zatrepne doline), geološka prelomnica med Dinarskim gorst vom in alpskim sredogorjem, Menišija s potmi proti Cerknici, Pla­ninskemu polju ali Rakitni itn. Kole­sarska pot naj bo zanimiva, morebiti celo edinstvena v širšem prostoru, občasno adrenalinska (predvsem v poplavnem obdobju Barja), sicer pa 
z namenom širši javno­sti predstaviti barjanske (visoko barje, šota, ra­stlinstvo in živalstvo) in druge zanimivosti oziro­ma značilnosti od mezo­litskega lovskega tabora pri Verdu do najdišč ka­kšnih dvajsetih kolišč z najstarejšim kolesom na čelu. Pot bo namenjena dnevni migraciji – ko­lesarjenju do delovnega mesta v Ljubljani in nazaj ter dopolnitvi turistične ponudbe že tako razvite turistične Ljubljane in turistično nekoliko manj razvitih občin Borovnica, Brezovica pri Ljubljani in 
Vrhnika. 
Glavni cilj je poveča­nje prihodkov iz turizma, spoznavanje ranljivosti Barja in večja skrb za ohranitev narave za­
do izgradnje bele cesarske ceste leta 1806, ko se je v razmeroma kratkem obdobju  zelo razcvetelo čolnarstvo. Ob Ljubljanici so takrat zgradili tudi servisno pot za vlečne konje in vole, ki so pomagali vleči ladje proti toku. Marija Terezija pa je od kmetov, kate­rih posest je  mejila na reko, zahtevala, da so ob Ljubljanici zasadili drevesa, ki so brodnikom nudila zavetrje pred ve­
trom in vročino. 
Zakaj koliščarska pot? Kot so pred štirimi in več tisočletji koliščarji zabijali kole v barjansko dno in se tako 
namcem na eni strani, na drugi pa zmanjševa­nje stroškov za prevoz na delo, posredno s tem pa tudi zmanjševanje onesnaženosti zraka. Ravno skrb za okolje (mokrotni travniki, ohranjanje habitatov) nas je vodila pri izbiri kolesarske poti na kolih in njeno umestitev v prostor. 
Zgodovinsko ozadje. Pri načrto­vanju kolesarske poti bo vseskozi v ospredju Ljubljanica: od njenega pr ve­ga znanega uporabnika mitološkega Ja­zona, ki je leta 1222 pr. n. št. ustanovil Emono in premagal strašno močvirsko pošast, v Močilniku na Vrhniki pa, pre-den je razstavil svojo ladjo Argo, v skali pustil še odtis svoje mogočne roke, na­prej. Rimljani so Ljubljanico v štiristo­letni zgodovini uporabljali le krajši čas: najprej so razpolovili njeno dolžino med Navportom in Emono, nato so jo prestavili še bližje podpeškemu ka­mnolomu. O zadnjem še  vedno priča Stržen, zapuščeno korito Ljubljanice. Za postavitev kolesarske poti bomo kot zgodovinsko ozadje vzeli novejše obdobje, točneje čas od razglasitve Tr­
sta za svobodno pristanišče leta 1719 
izognili močvirju in vodi, nekaj podob­nega predlagamo za kolesarsko pot, zato sem jo tudi poimenoval koliščar­ska ali pot na kolih (KKP). Pot neposre­dne povezave s koliščarji– razen kolov 
– nima, je pa območje bogato z najdišči kolišč od mlajše kamene dobe (kolišče Gmajna v Notranjih Goricah) pa vse do srednje bronaste dobe (kolišče Ko­nec pri Blatni Brezovici). Najznameni­tejše je najdišče najstarejšega, 5.200 let starega lesenega kolesa z osjo. KKP naj bi potekala na tistih delih ob Ljublja­nici, kjer ob bregovih ni že kakšnega utrjenega kolovoza ali druge poti ali pa se bomo kljub obstoječim potem odločili, da bi pot na kolih postavili ob samem bregu reke. Pot na kolih ima številne prednosti – z višino nosilnih stebrov se izognemo, da bo pot kadar­koli poplavljena, zanimivo in morda celo adrenalinsko bo tod kolesariti tudi v času obsežnejših poplav. Pot ne posega v okolico (mokrotni travniki in habitati), nudi celo zatočišče in doda-KKP sem razdelil v sedem odsekov, dolgih od tri do pet kilometrov, in sicer Močilnik (1) – Kotnikovi bajerji 

(2) – Kamin (3) – Železniški podhod ob Strženu (4) – sotočje Stržena in Ljubljanice (5) – vodovodne cevi čez Ljubljanico (6) – Ljubljansko predme­stje (7) – Špica (Cilj). Ocenjujem, da bi ureditev kvadratnega metra poti na kolih stala od 75 do 85 evrov. V ceni nisem upošteval stroškov za odkup zemljišč, stroškov nadzornih kamer in razsvetljave, upošteval nisem niti stroškov za delo, ki bi ga lahko opravili s prostovoljst vom (npr. bar vanje jekle­nih cevi in lesa, čiščenje terena na trasi, privijanje desk ipd.), sem pa upošteval stroške za osnovne informacijske table, smerne in opozorilne table ter stroške ograj, kjer bodo potrebne. Precej nižji so ocenjeni stroški za ureditev kolesar­ske poti na obstoječih kolovozih ter na makadamskih in asfaltnih cestah. Ob upoštevanju, da bo pot na določenih odsekih potekala tudi po obstoječih turistična dejavnost.
Časovni okvir gradnje. Če ne bo večjih zapletov pri pridobivanju sogla­sij, ali da kakšna občina pri projektu ne bi želela sodelovati, je predvideno časovno obdobje za dokončanje poti štiri do pet let – morda leto in pol za priprave ter tri leta in pol za gradnjo.Dinamiko gradnje si za svoje odseke določi vsaka občina sama, vendar v skupnem dogovoru z drugimi občina­mi. Kot »dan D« bomo označili datum ustanovitve zadruge. V prvem letu se zadružniki dogovorijo tudi za krajši testni odsek KKP, da preizkusijo pri­mernost projekta, pridobijo soglasja in preizkusijo dogovorjeno tehniko gradnje. Na podlagi analize rezultatov se zadružniki odločijo o nadaljevanju projekta.
Poslovne priložnosti. Ob poti bi se lahko razvile številne dopolnilne dejavnosti – izposoja in servis koles, jahalna športna dejavnost (jahanje na lonži, sprehod na šestih nogah, ogled 
povezavi: http://lista-za­-raz voj-vrhni skega-pode ­zelja.org/wp/?p=1174) in da mi je uspelo razložiti temeljni koncept KKP (podrobneje sem o številnih poteh na Barju, pred­vsem pa o barjanskih zanimivosti pisal v vodniku S kolesom in peš po Vrhniškem in širši okolici). Za boljše spoznavanje koncepta je treba morda na spletni strani Liste za razvoj vrhni­škega podeželja (LRVP) pogledati še 
desetletni progam izgradnje kolesarskih poti v občini. 
Milan Selan,
 magister informacijskih znanosti v pokoju in turistični vodnik, je navdu­šen kolesar, saj je v družbi prijateljev v zadnjem desetletju prekolesaril več kot 
20.000 km zunaj Slovenije. Je tudi avtor štirih turističnih kolesarskih vodnikov – Rim (2000), Umbrija (2009), Toskana in severni Lacij (2010) ter S kolesom in peš po Vrhniškem in širši okolici (2015). V LRVP je prvenstveno zadolžen Za te­matiko s področja razvoja in pospeševa­nja turizma na podeželju. 

Občni zbor ZŠAM Vrhnika 

Srečujemo se s težavo, kako pridobiti nove mlade člane v združenje, kar je težava marsikaterega združenja. 
Občnega zbora se je udeležil tudi tudi predsednik ZZŠAM Slovenije g. Aleš Kocjančič, ki je predstavil delo Zveze, cilje. Veseli nas, da se stvari 
Franjo Čretnik, častni

Na občnem zboru, ki je bil 21. 1. 2017, je predsednik vrhniškega združenja g. Franjo Čretnik prejel naziv častni V gostilni Pri Kranjc na Vrhniki je bil 21. januarja redni 57. Občni zbor ZŠAM Vrhnika. Zbranim članom in gostom smo predstavili naše delo. Preko poročil in začrtanih smernic za delo v prihodnje smo  predstavili delo. Naše  minulo delo ocenjujemo kot dobro opravljeno. 
obračajo v novo smer z novo energijo in delovno vnemo. Zagotovo bo treba preskočiti še kakšno oviro na poti de­lovanja Zveze, vendar bo s skupnimi močmi lažje premagovati težave. Član Nadzornega odbora združenja, g. Miro Turk, je na občnem zboru podal pobu­
član ZŠAM Vrhnika. 
Častno priznanje mu je podelil pred­sednik  ZZŠAM g. Aleš Kocjančič, čestitala pa sta mu predsednik NPR 
g.
 Karol Jurjevčič in poveljnik ZŠAM 

g.
 Venčesal Jereb. Na predlog g. Jožeta Stanonika, člana Upravnega odbora (UO) in blagajnika ZŠAM Vrhnika, so 9. septembra 2016 na redni seji UO člani UO podali in potrdili predlog, da se predsedniku Franju Čretniku podeli naziv častnega člana ZŠAM Vrhnika. Franjo Čretnik je član ZŠAM Vrhnika od leta 1992.  Po osnovnem poklicu je avtomehanik, v nadaljevanju pa je končal še šolo za poklicne voznike in prometnega tehnika. Po končani voz­niški karieri v mednarodnem prometu se je zaposlil v SV kot voznik in vod­ja avtoparka. Kasneje je opravljal tudi druge naloge v okviru SV. V združenje se je začel vključevati že zelo zgodaj. Sodeloval je na raznih prireditvah, kot so  tehnični pregledi vozil, reli tek­movanja in  druge prireditve v okviru ZŠAM Vrhnika.  V letu 2007 je prevzel 


krmilo združenja kot predsednik in ga uspešno vodi že tretji mandat oz. de­seto leto. V času njegovega delovanja je združenje nadaljevalo z vsemi po­stavljenimi cilji in nalogami. Poudarek njegovega dela, seveda  ob sodelovanju s člani združenja, je na področju pre­ventive, izobraževanja in delovanja znotraj Občine Vrhnike in širše. Tako je uvedel redno izobraževanje najmlaj­ših na področju prometne vzgoje, s po­močjo donatorskih sredstev  je zagoto­vil kolesa in opremo za vrhniške vrtce, izdelal je poligon, na katerem je naj­mlajšim kolesarjem mogoče predstavi­ti potek varne vožnje in jih seznanjati s prometnimi znaki. Pod predsedniko­vim vodenjem se redno vk ljučujemo v prireditve, kot so: Pasavček, Dan brez av tomobila, Prvi šolski dnevi, Kaj veš 
o prometu, dan spomina na žrtve pro­metnih nesreč, dan varne vožnje v so­delovanju z Moto klubom Nauportus, sodelovanje z SPVC Vrhnika in  Agen­cijo za varnost v prometu. Vsako leto do, ki se navezuje na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavaro­vanju. V razgovoru se je omejil pred­vsem na del, ki  zadeva Poklicno zava­rovanje, kjer naj bi bili poklicni vozniki po novem predlogu izvzeti iz tega. Po­udaril je, da to ni prav in bi se morala Zveza opredeliti do tega predloga. 


Združenje je lani izpeljalo veliko akcij. Med drugim smo skrbeli za druženje članic in članov, vsako leto ob koncu leta na domu obiskujemo starejše člane, izpeljali smo akcijo Pa­
 član 

se najde še kakšna preventivna akcija, ki jo predsednik  vpelje v naše delo. V zadnjem obdobju so prijetna srečanja članstva, ki jih organizira. Vedno se iz­kaže kot dober organizator prireditev. Ob 50-letnici je v sodelovanju s člani organiziral parado na Stari žagi nad Verdom in v sodelovanju s tajnico zdru­ženja pripravil zbornik o delu združe­nja skozi petdesetletno zgodovino. Re­dno sodeluje  pri varovanjih prireditev znotraj Občine Vrhnika. Ob zadnjem slovesu od naših članov  nameni bese­de pokojnikom v spomin. Redno skrbi za prepoznavnost organizacije, saj piše članke v Naš časopis in Prometni ve­stnik. Delo vrhniškega združenja  je vidno tudi na TV-zaslonih in akcije so objavljene tudi  na Radiu 1. Zadnjo akcijo ob  dnevu spomina na žrtve pro­metni nesreč je spremljalo veliko ljudi tudi prek družabnih omrežij. S svojimi predlogi  sodeluje  v NPR in ZZŠAM Slovenije. Vse to daje pečat našemu predsedniku kot dobremu organiza­torju,  povezovalcu članstva in združe­nja samega. S svojim delom in zgledom dviguje ugled naši stanovski organiza­ciji. O vsem  tem priča tudi dejstvo, da mu k sodelovanju  vedno uspe priva­biti tudi zunanje sodelavce. To je del razlogov, da je predsednik Franjo Čre­
savček v sodelovanju s PP Vrhnika, dan ZŠAM Vrhnika, prejeli: PGD Verd, brez av tomobila v sodelovanju s SPVC PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika in Vrhnika, prve šolske dneve, akcijo Kaj ga. Uršula Stanonik, s. p. Podelili smo veš o prometu, dan varne vožnje v so-tudi stažne značke in naziv častni član delovanju z Moto klubom Nauportus. ZŠAM Vrhnika, ki ga je prejel naš Medijsko in organizacijsko najzahtev-predsednik. Več o tem si lahko prebe­
nejša je bila zagotovo prireditev ob rete v posebnem članku. 
dnevu spomina na žrtve prometnih Cilji čakajo, da jih ureničimo. Delo 
nesreč. Več o tem si lahko preberete v bo usmerjeno predvsem v preventivo 
posebnem članku. v cestnem prometu. Ozaveščanja in 
Na občnem zboru smo podelili tudi opozarjanja ni nikoli preveč. posebne zahvale združenja za sodelo-Srečno vožnjo! vanje in opravljeno delo. Zahvale so Anita Čretnik, iz rok Franja Čretnika, predsednika tajnica ZŠAM Vrhnika 
Anita Čretnik, tajnica ZŠAM Vrhnika 


ZŠAM Vrhnika v skrbi za pešce 

Letošnjo akcijo »Bodi viden bodi previden« smo člani ZŠAM Vrhnika izpeljali v sodelovanju s Policijsko postajo Vrhnika. Projektu so se pridružili tudi mladi gasilci iz PGD Verd in PGD 
Bevke z mentorji. 

Naša preventivna akcija se je priče­la na Policijski postaji Vrhnika s po­licistom Vilijem Jerebom. Policist je nazorno razložil gibanje pešcev v pro­metu v vseh prometnih situacijah. Naj­večji poudarek je bilo gibanje pešcev v nočnem času, ob poslabšani vidljivosti. Prikazal je uporabo in poudaril namen uporabe odsevnih teles kot so: kre­snička, odsevni trakovi, svetila, svetla in fluorescenčna oblačila in oprema. Opremo, ki nam zagotavlja večjo var­nost je potrebno pravilno uporabljati, da nas bodo vozniki opazili pravoča­sno in prilagodili hitrost vozila. Kot pešci moramo vseskozi spremljati dogajanje na cesti. Mladi so s strani policista prejeli zloženko »Posveti mi pozornost«, ki nazorno prikazuje  pra­vilno ravnanje pešcev v prometu. Po poučnem predavanju policista Vilija so otroci s strani članov ZŠAM Vrh­nika prejeli odsevne trakove, kresnič­ke in jopiče ter se po krajšem ogledu policijske postaje organizirano podali v temno vrhniško noč. Odsev teles je na daleč opozarjal na gibanje oseb in prav s tem se zmanjša tveganje za nezgodo. 
»Pešci spadajo med ranljivejše ude­ležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacionalnega programa in preventiv­nih ter vzgojnih aktivnosti Javne agen­cije RS za varnost prometa (AVP), ki je nosilec nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev, kjer se posveča posebno pozornost uporabi odsevnih predmetov, pravilnem ravnanju v ce­stnem prometu in upoštevanju ome­jitev hitrosti v naseljih ter odstopanju prednosti pešcem pred označenimi prehodi s strani voznikov. Delež umr­lih pešcev se je v lanskem letu (2016) v primerjavi z letom 2015 povečal za 38 % (16 mrtvih v letu 2015, 22 mrtvih pe­šcev v letu 2016, od tega kar 5 mrtvih na avtocestah). Delež mrtvih pešcev predstavlja 17 % delež med vsemi smr­tnimi žrtvami prometnih nesreč v letu 2016. Število hudo telesno poškodova­nih pešcev se je primerjalno z letom 2015 v letu 2016 povečalo za 8 %, torej iz 124 na 134 hudo telesno poškodova­nih.« (AVP, 2017) 
Vozniki se moramo zavedati, da lah­ko  tudi v temi in ob pogojih slabše vidljivosti pričakujemo pešce in kole­sarje, ki so najbolj ranljiva skupina na cesti. Z zmanjšanjem hitrosti in osre­dotočenjem na vožnjo bomo varno ob­vozili pešce in kolesarje. Ne pozabimo pa tudi na tehnično brezhibno delova­nje svetil in čistih vetrobranskih stekel. Nedavna akcija »Telefon« je voznike opozarjala, da uporaba telefona med vožnjo resno ogroža varnost vseh ude­ležencev prometa. 
Z organiziranimi in samostojnimi akcijami za večjo varnost v prometu, bomo člani ZŠAM Vrhnika nadalje­vali in s tem prispevali svoj kamen v mozaik v prometni kulturi in varnosti. 
Zahvala vsem za sodelovanje in sreč­no vožnjo! 
Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik 
Vabilo 
MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIK A praznuje 25. obletnico ustanovitve 
in Vas vabi na predavanje 
KONTRABANT IN TIHOTAPSTVO 
Predavanje bo v mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika, v torek, 7. marca 2017, ob 18. uri. Vstop  bo prost. 
Predaval bo dr. Milan Trobič, avtor tematsko sorodnih monografij Furmani – Skozi Postojnska vrata do morja in naprej, Po Krpanovih sledeh in Še vedno na prepihu  ter avtor in scenarist več dokumentarnih filmov in prispevkov. 
Muzejsko društvo Vrhnika Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vljudno vabljeni! 
Zbiranje fotografij in 

podatkov o kaščah 
V Muzejskem društvu Vrhnika pripravljamo v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja razstavo o kaščah na Vrhniškem. To področje občinske kulturne dediščine je že precej raziskano, izsledki so tudi že objavljeni. 
Velik prispevek k ohranjanju naših kašč je doprinesla tudi nedavna obnova in odprtje Lukacove kašče na Stari Vrh­niki, (ki je bila – pohvalno – izpeljana v lastni režiji članice društva Anke Grom). Številne kašče oz. njihove sledi so npr. še v Verdu, Zaplani, na Dre­novem Griču, v Blatni Brezo­vici, Smrečju, tudi na Vrhniki. Ker gotovo še obstaja slikovno gradivo, ki ga naš društveni arhiv ne vključuje, prav tako 
nam nepoznani podatki, vam vljudno vabimo k sodelovanju. Fotografije in informacije 
o kaščah zbiramo v društve­nem prostoru na Tržaški c. 23 (nekdanji Rokodelski dom) na Vrhniki. Oglasite se lahko ob ponedeljkih od 10. do 12. ure, po dogovoru preko elek­tronske pošte tudi ob drugih terminih (md.vrhnika@gmail. com). Za vaš odziv se najlepše zahvaljujemo! 
Muzejsko društvo Vrhnika 



Kdo so ljudje 
na fotografiji? 
To je fotografija, na kateri je skrajno desno moj 
ded Anton Rus (1898–1942). Letos bo minilo 75 let 
od njegove nasilne smrti. Moj bratranec Janez je poskeniral ogromno rodbinskih fotografij, kar je veliko delo in sem mu zanj zelo hvaležen. 
Žal pa se ne spomni, pri katerem od sorodnikov je dobil to foto­grafijo. Moj ded je nedvomno skrajni desni: bil je visoke postave po svoji materi Frančiški, rojeni Jeraj, Jerajevi iz Blatne Brezovice. Dru­gih na  fotografiji ne poznam, kar je moj prvi izziv. Najprej sem se usmeril na starejšega gospoda z očali v ozadju, ki me zelo spominja na dr. Ivana Prijatelja, ki je živel na Mirju, imel pa je tudi vikend v Polhovem Gradcu. Obstaja neka povezava med Prijateljem in Vido Jeraj, poročeno Hribar, hčerjo znamenitega opernega opevca Karla Jeraja in snaho tudi znanega industrijalca Dragotina Hribarja. 
V naslednjem koraku sem se  usmeril na prizorišče. Izkazalo se je, da ne gre za Kotnikovo-Lenarčičevo domačijo v Verdu. Pri Muzejskem društvu na Vrhniki so predlagali morda grad Bistra, kar pa verjetno tudi ni prav, prav tako se je izkazalo, da gosposka družba ob mojem dedu ni Galletova rodbina. Če se morda komu zazdi znana katera od oseb na fotografiji, se priporočujem za informacije na miha.ciril.rus@gmail.com, 031485757 ali na naslov Miha Rus, Podpeška 71g, 1351 Brezovica. 
Včasih so smučali s Češnjice 

Vrhniški konec je imel kar nekaj strmin, ki so jih radi izkoristili smučarji. Eno takih vam predstavljamo v tokratnem zapisu, sega pa v čas pred pol stoletja v okolico Verda. 
Če na hitro naštejemo smu­čarske strmine, ki so privabljale množice športnih navdušencev, pa seveda tudi gledalcev: Kuren 
– Stara Vrhnika, Celarje, Fer­janka (Log), Petkovec, celo Si­nja Gorica naj bi imela svoj hrib, kjer so včasih organizirali smuk. 
K naštetim progam je treba dodati še gozdni smuk s Če­šnjice nad Verdom. Kot nam je sporočil Tomaž Gorišek, pred­sednik KS Verd, so bili Verjani na področju smučanja eni vo­dilnih na vrhniškem koncu, kaj­ti že pred drugo svetovno vojno so organizirali tekmovanje z izmero časa. Srečo Krašovec nam je v uredništvo prinesel fotografijo iz leta 1967, ki pri­kazuje nekaj ducatov smučarjev 

in smučark, ki so tekmovali v gozdnem smuku s Češnjic do Verda, natančneje do Konjskega hrbta. Za tiste, ki ne veste, kje so Češnjice: so približno tam, kjer se cesta na Pokojišče odcepi za radar na Ljubljanskem vrhu. »Od tam pa do Verda je bilo dobre tri kilometre gozdne ce­ste, ki so jo vprege konj s hlodi spremenile v enkratne drče, mi pa smo jo z lopatami in smuč­kami spremenili v smučarsko progo,« se spominja Srečo, ki ga na fotografiji najdemo s tekmo­valno številko ena. Kot pravi, so tekmovanja organizirali verd­ski mladinci, sodelovalo je od dvajset do trideset mladeničev, pa tudi kakšna punca. »Otroci so vozili krajšo progo, približno 
od kamnoloma pa do ravnine.« Oprema je bila glede na  zdaj­šnje čase primitivna, saj so bila že smučarska očala redkost, kaj šele čelada, o kateri verjetno te­daj ni še nihče razmišljal. A kot pravi Srečo, se kakšne posebne nesreče ne spominja. »Letelo je zelo, seveda, kolikor si dopustil. Spominjam se, da smo le žele­zniško kolono obložili s senom 
– za vsak slučaj, da ne bi bila ka­kšna neumnost.« 
Dostop do Češnjice je bil peš. »O, je trajalo kar dolgo, preden si prišel na vrh. Približno eno uro, tako da je bila to poštena rekreacija.« Nagrade so bile večinoma praktične, ki so jih podarile lokalne tovarne, zlasti Likovi izdelki so se večkrat zna­šli v rokah najhitrejših. 
Kdaj natančno so prenehali s tekmovanji, se Srečo ne spo­minja, ve pa, da je prvo oviro prinesla novozgrajena av toce­sta (1970–1972). »Potem smo se vozili pod avtocesto, ampak bolj kot ta, je bila težava z mi­limi zimami,« je še povedal naš sogovornik. 
Po Goriškovih podatkih je bil zadnji smuk leta 1999. Danda­nes na Verdu ne smučajo več organizirano, je pa zanimivo, da športna dejavnost s tem ni za­mrla. Razvile so se druge oblike, ena od takih, ki je podobna kot adrenalinsko smučanje mimo smrekovih debel, so enduro dirke v kamnolomu in bližnji okolici (Vertical Extreme Ride Dirt Park), na katerih morajo tekmovalci pokazati čim več poguma in spretnosti v vožnji z motokrosi. Letošnja dirka je že umeščena v svetovni koledar tovrstnih prireditev, napoveda­na pa je za začetek junija. Svoj prihod je že napovedalo 80 vo­znikov. 
Gašper Tominc, foto: arhiv 


Litoželezni vodnjak na Vrhniki 
del št. 34 iz Salmovega kataloga.obema rokama pridržuje amfo-Vodnjak stoji pred OŠ Ivana ro. Na vrhu amfore je postavlje-
Leta 1886 je Vrhniko prizadela epidemija 
kolere, katere vzrok je bila oporečna 
Cankarja; kot je mogoče vide-na vaza z valovitim robom, iz 
voda. To je bila glavna pobuda za gradnjo 
ti s fotografije, posnete kmalu katere je prvotno brizgala voda, 
vodovoda, vendar so se priprave precej 
po izgradnji stavbe leta 1904, ki se je zlivala v skodelo ter nato 
zavlekle. Avgusta 1903 so na občinski seji 
je prvotno prosto stal v parku skozi pipe, vstavljene v levje 
končno soglasno sklenili, da bo dela izvedlo 
pred šolo, sedaj je postavljen na gobce, na tla. 
betonski podstavek in obdan z Vodnjak je v slabem stanju grobim okroglim betonskim in zelo načet  zaradi rje, detaj­
dunajsko podjetje Wagenführer, ki je že 
uredilo vodovod v sosednjem Logatcu. 

obodom. li (npr. levje glavice, rozete) so Gradnja je bila končana na-predložil načrt 512 km dolgega 
Vodnjak sestavljajo nizek na nekaterih mestih uničeni, slednje leto; kolavdacija je po-kanala. 
osemkotni podstavek, z girlan-neprimerna je tudi njegova po­tekala septembra 1905 in po-Izvajalec vodovodnih del je 
dami okrašen zvonasti del, iz stavitev. novno1907, ker so se pokazale Vrhniki kot zahvalo za naročilo 
katerega izrašča široka, dvakrat Razmisliti bi bilo treba o nekatere pomanjkljivosti, ki podaril litoželezni vodnjak, ki 
stopnjevana banjasta skodela, vpisu vodnjaka v Register ne­jih je moral izvajalec odpraviti. so ga ulili v Salmovi livarni v 
ob vznožju okrašena s kanelu-premične kulturne dediščine Načrtovalca vodovoda, inženir-Blanskem na Češkem. Tam so 
rami ter zgoraj s kanelurami in – podobna litoželezna vodnjaka ja cesarsko-kraljevega obrtnega s proizvodnjo litoželeznih vo­
puncami, tik pod robom so po v Logatcu in Šmarjeških Topli­ministrstva na Dunaju Carla dnjakov začeli v drugi polovici 
štiri levje glavice in rozetke; sle-cah, ulita v isti češki livarni, sta Wagenführerja, z Vrhniko po-19. stoletja in nadaljevali do pr­
di po antiki zgledujoč se post-obravnavana kot »pomembna vezuje še en projekt, ki pa je vih desetletij 20. stoletja, pri če­
canovovski kip nimfe (mogoča kulturna dediščina«, vrhniški ostal le na papirju: leta 1899 je mer se njihova oblika praktično 
ikonografska razlaga bi lahko pa v Register ni niti vpisan –, o ponovno obravnaval prekop ni spreminjala. Naročiti jih je 
bila tudi, da gre za eno od Da-obnovi in ustrezni postavitvi. Dunaj–Trst, ki bi potekal sko-bilo mogoče po katalogu in v 
naid), ki na desnem ramenu z Simona Kermavnar zi Vrhniko, in naslednje leto je vrhniškem primeru gre za mo-
Filmska pomlad v Kinu Bevke 
lanci. Zgodi se mu, da med po-
Pred iztekom filmske sezone v Kinu Bevke 
ukom zbeži na stranišče in ga ni 
nas čakajo še štiri nedeljska filmska srečanja 
več nazaj. V razred lahko vstopi v mesecu marcu in aprilu. Ob tej priložnosti blaten, moker in strgan, potem bomo pokazali dva letošnja nominirana filma pa mu učenci pomagajo, da se preobleče v roza trenerko. In… 
za prestižno nagrado oskar, z ogledom filmov 
kdaj pa kdaj tudi kvaka. Zakaj 
pa obeležili tudi dva mednarodna praznika, 
vse to? Ker se učitelj spreminja 
Materinski dan in Dan zemlje. 
v žabo… 
Vstopnina za odrasle 3 eur, za komedija o tem, da je treba Ob materinskem dnevu: otroke 2 eur. Pridružite se nam otroke poslušati, ker imajo po-nedelja, 26. marec ob 18h v Kinu Bevke tudi vi! gosto prav (6+) - BUČKO, sinhronizirani ani-
Gospod Franc pač ni nava-mirani film o zaupanju, pripa-
Nedelja, 12. marec ob 18h den učitelj. Če deklici Siti poči dnosti in iskanju družine (8+) 


- UČITELJ ŽABA, družinska guma, jo v šolo odpelje na ba-Devetletni Ikar, ki raje vidi, da ga kličejo Bučko, se mora prese-ki večkrat pojé vso zobno pasto, Bučko ima tudi odraslega pri­liti v mladinski dom, kjer živijo in prav tako nova v domu, sim-jatelja, prijaznega policista Raj­tudi drugi otroci brez staršev. patična Kamilica. Ponoči raz-monda, ki ponudi povsem novo 
Uspeh ekipe Zavas Siliko 

Oranžnolasi Simon, ki se igra, iskujejo dokumente, se pogo-priložnost. 
da je šef, in se ne mara tuširati, varjajo o žgečkljivih temah in 
Ahmed, ki moči posteljo, Žižola, se v sobi celo kepajo s snegom. 

Dva kroga pred koncem prvenstva v 1. Slovenski 	bila lani, ko se je naša ekipa vključila v tekmovanje, kar 
futsal ligi je že jasno, da je novinec iz Vrhnike uspel 
precejšnja. 
obdržati prvoligaški status in bo tudi v naslednji 
V naslednjih tednih bo torej 
sezoni član elitne futsal druščine. Možno je sicer 

kar precej živahno. Kako daleč Kako bi dihal rad, še več scenarijev, vendar sta po vsej verjetnosti v poslušal, gledal, Maribor. Rada si nam pri­
bodo prišle naše ekipe se lah­
povedovala o njem. Načr­

končnici možna dva nasprotnika, Maribor ali Litija. 	ko prepričate tudi sami, tako v sedel med vami, 
V spomin 
tovala si, da bi se z vlakom 

domači dvorani, kot tudi v go-katero vmes povedal, Kot pravi trener naše mla-tudi obe mladi ekipi, kadeti in steh, saj bo na tekme končni-pa me tišči teptan nad mano odpravili v tvoj rodni kraj, de ekipe Mile Simeunovič, ki mladinci. Tekmovanje se na-ce organiziran tudi avtobusni grob preran.kjer bi nam razkazala vse tebi ljube kotičke.
je zadovoljen z napredkom in daljuje na izpadanje in z dvema prevoz. Kdaj in kje, kot tudi vse  (O. Župančič) Bojanipristopom svojih igralcev, je to odigranima tekmama. ostale podatke najdete na naši Bila si delavna, natanč­na, stroga do sebe in dru­
nagrada za celoten klub. Tudi naše dame igrajo vse 	FB strani Zavas Futsal. 
Vest o tvoji prezgodnjiOberčkal gih, dosledna sodelavka.
V končnico, med osem naj-bolje in so praktično izničile 
smrti nas je globoko priza-	V dobrem in slabem so se 

boljših v državi sta se uvrstili razkorak med kvaliteto, ki je 	(29. 5. 1964 – 28. 1. 2017) 
dela. Upali smo, da se bo
križale naše poti pri delu.tvoje zdravstveno stanje
Žal te je kruta usodaizboljšalo in se nam boš
prehitro iztrgala iz našihkmalu pridružila. Nihče
vrst, a v srcih vseh nas, ki ni pomislil, da te ne bo več 
smo delali s teboj, boš žive­nazaj. Nastala je velika
la še naprej. praznina in nikoli izpolnje-
Draga Bojana, v življenjuno izrečeno vabilo: »Jutri 
je treba deliti veselje, ža­greva pa na kavo!« 
lost, smeh, srečo, ljubezen Pred več kot dvajsetimi
… in mi smo s teboj delili leti te je pot iz Maribora za­
življenje.nesla na Vrhniko. Spoznali
Hvala ti za to. smo tvojo mariborsko govo­rico. Bila si naša Štajerka 
Od nje smo se poslovili v Bojana. Tu si si ustvarila dom in družino. ponedeljek, 6. 2. 2017, na pobreškem poko-Družina ti je pomenila vse, zanjo si živela inpališču v Mariboru. bila ponosna mama in žena. Tu je bil tvoj drugi dom, še vedno pa si bila navezana na Sodelavci Okrajnega sodišča na Vrhniki 




Vabilo 

Javno predvajanje radijske igre 

Vrhnika, 8. februar – Vrhniški kulturni center je  spozna, da bo njegov rod pre- Pred  predvajanjem igre  so  
na dan slovenskega kulturnega praznika pripravil dan odprtih vrat. Ves dan si je razstavo Moja Ljubljanica ogledalo  več kot tisoč obiskovalcev, kar je za Vrhniko resnično veliko.  živel le tako, da bo svojo posest razširil tudi na kopno in nato od lovskega življenja prešel na poljedelstvo. Simbolika igre je bila tudi v tem, da je bilo javno  poslušalci (bilo jih je okoli pet­deset, toliko jih je lahko največ) nekaj izvedeli o zgodovini ko­lesa, sami igri Bobri -Vrh in pisatelju Janezu Jalnu. Vsi so  
vabimo na Redni volilni zbor članov  Za zaključek dneva pa so jav­no predvajali radijsko igro pisa­telja Janeza Jalna Bobri – Vrh. Javno predvajanje tretjega dela radijske igre Bobri - Vrh je bilo v Doživljajskem razstavi­ Vrhničan Jože Valentič. Sama igra pripoveduje o tretjem delu življenja Bobrov na Ljubljan­skem barju. Ostrorogi Jelen ob srečanju z neznano civilizacijo  predvajanje v razstavni dvorani najstarejšega kolesa z osjo na svetu. Našli so ga v Ljubljanici blizu Vrhnike, naredili pa so ga spretni koliščarji pred 5200 leti.  navdušeni zapuščali prostore Kulturnega centra Vrhnika in sklenili celodnevni kulturni Prešernov praznik. Simon Seljak  
Člane Društva invalidov Vrhnika vabimo v soboto,  šču Moja Ljubljanica, pripravili pa so ga: tretji program Radia  
25. marca 2017, ob 16. uri v Gostilno Bajc v Sinji Gorici.  Slovenija – program Ars, Stal­na razstava Moja Ljubljanica, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika  
in Cankarjeva knjižnica Vrh- 
Gradivo za zbor članov je na voljo v prostorih društva.  nika. Radijska igra Bobri - Vrh je nastala po romanu z enakim  
Zbor bomo zaključili z druženjem ob glasbi in prigrizku. Predhodne prijave sprejemamo v času uradnih ur.  naslovom, ki ga je napisal Janez Jalen, za radio pa priredil Vrh­ničan Jože Rode. Delo je bilo  
Predsednik Ciril Podbregar  posneto v studiu Radia Slove­nija v juniju 2006. Igrali so: Ivo  
Vljudno vabljeni!  Ban, Milena Zupančič, Uroš Smolej, Štef ka Drolc, Vesna Jevnikar, Pavle Ravnohrib, Bo­ 
ris Verč, Ajda Toman in Sabina  
Kogovšek, režiral pa jo je tudi  

Kulturni dan v Starem malnu 




naj bi bila udeležena pri tem ne­čednem početju. Kot da nima druge zabave … Vsake toliko pride policija in malo preveri, koliko vejic je zamenjalo lastni­ka. Ampak tista nesrečna pot­ka je v enem delu tudi predmet večjega mejnega spora s taistim lastnikom. Turistično društvo ni hotelo podpisati meje in je sprožilo sodni postopek. Seveda smo morali založiti 1.000 EUR za izvedenca geodetske stroke, pa 1.000 EUR za izvedenca goz­darske stroke. Kaj bo ta ugotovil, mi ni jasno: vidi se, da je delo­ma potka, deloma strma skala, v skali je ena večja luknja, narav­
na, ne tista od Jazona, na skali je Cankarjevo obeležje, pod skalo izvira Ljubljanica … Vse to se vidi s prostim očesom, tudi la­ičnim. Aja, pa založili smo tudi 200 EUR za taksi, s katerim se bo sodnica pripeljala na ogled. Upam, da bomo od vseh teh izvedencev in taksista izvedeli, kje je meja in kdo lahko posta­vi mitnico. Problem sredinske črte ni samo v Piranskem zali­vu, očitno je tudi v Ljubljanici. Mi ne iščemo stika z odprtim morjem, bi pa radi, da bi imeli obiskovalci prost dostop do iz­vira Ljubljanice. 
Ne dolgo nazaj je bil na Vrh­niki odprt imeniten muzej Moja Ljubljanica. Tudi odprtje je bilo imenitno, celo sam predsednik vlade se je pripeljal po cesarski cesti iz prestolnega mesta. God­ba je zaigrala himno, program je bil prisrčen, govori so bili ganljivi in vzneseni … Torej vse, kakor se spodobi za tak lep mu­zej. Ampak dragi moji, petsto metrov zračne razdalje stran je Močnilik, eden od izvirov Lju­bljanice, križev pot turističnega društva. Kaj bi Ljubljanica brez Močilnika?« 
Simon Seljak 
kakšen je naš križev pot v Mo­čilniku. »Naš« pomeni križev pot Turističnega društva Blaga­jana. Vsaj na videz, v resnici pa problemi daleč presegajo mo­žnosti društva, še celo župan, ki mu sicer ni vseeno, pravi, da je brez moči. Kolobociji, v katero se zaletavamo, se reče lastnina. Najprej privatna, kakopak, saj živimo v kapitalizmu. V objek­tu, ki je bil včasih gostinski in je celo v delu v lasti večinskega dela, ne vemo, menda je v naje­mu, program je pa v osnovi še najmanjši problem, pravzaprav nam nič noče, če nismo ravno moralisti. 
Večji problem je, da je en mo­žakar kupil parcelo, po kateri gre potka okrog izvira Ljublja­nice. Potka vodi tudi mimo ska­le, po kateri je Jazon udaril, ko s svojo barkačo ni mogel naprej. Pred časom se tudi po potki ni dalo naprej. Lastnik parcele je malo pospravil po žledolomu in vejevje »uskladiščil« baš na potki. A ni fajn, če si lastnik in če imaš duhovite ideje?! Menda mu tudi kradejo les, celo pred­sednica turističnega društva 
Stari maln, 8. februar – Turistično društvo Blagajana Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta na kulturni dan pripravila branje Cankarjevih  besedil ter pogovor s samim Ivanom, ki mu je uspelo priti v Stari maln. 
Oba dogodka sta bila dvakrat, in to ob 11. in 16. uri. Udeležilo se ga je kar veliko Vrhničanov, ki so  ves dan prihajali v Stari maln. Ob tej priložnosti je bilo mogoče videti v zgornjih pro­storih koče razstavo del Ivana Cankarja, izrezke iz časopisov in številne fotografije, med nji­mi tudi  fotografije druženja branja Cankarjevih del v Mo­čilniku. 
Obe branji v Starem malnu je vodil animator Boris Kononen­ko z lutko Ivana Cankarja, ki sta ga predstavljala Erazem Novak in Jan Starman. Kot bralci so se predstavili: Andrej Kos, Lado Horvat, Janez Tomšič, Nataša Pristovnik, Mirjam Suhadolnik, Terezija Nikolčič, Marta Rijavec in Ema Goričan, ki Cankarjeva dela berejo že nekaj mesecev v Močilniku. Nastopila sta tudi 

Zanimiva 

razstava 

V zgornjih
 prostorih koče v Starem malnu je bila na kulturni dan, 8. februarja, odprta tudi razstava Cankarjevih del, časopisnih izrezkov o Cankarju ter veliko  fotografij 
o branju, ki  traja že nekaj mesecev v Močilniku. 

Vsi, ki so prišli v Stari maln, so si razstavo z zanimanjem ogledali, pripravili pa sta jo TD Blagajana Vrhnika in Cankarjeva knjižnica. 
Simon Seljak 
dva učenca, Bor Mesec in Blaž Gutnik. Ob koncu pa je Smi­ljan Ogorelec raztegnil svojo harmoniko ter povedal nekaj zanimivih zgodbic o srečanju z deli Ivana Cankarja. Zanimivo je bilo prisluhniti besedam An­dreja Kosa, ki j predstavil »kri­žev pot« vrhniških turistov ob branju Cankarjevih del v »na­šem« Močilniku. Med  drugim je povedal: 
»V Močilniku še vedno nekaj zanesenjakov bere Cankarja. Srede smo posvojili in če ne bi šli, bi nam gotovo nekaj manj­kalo. To seveda ni ravno kakšen učinkovit protest; tistih, kate­rim je namenjen, seveda niti malo ne zanima. Tudi sicer Vrh­ničanov ne zanima, če bi jih, bi še kdo prišel pogledat, poslušat, brat, tako pa … 
V pismu Jazonu sem napisal, 


Letna skupščina društva zdravljenih alkoholikov 

V soboto, 28. januarja 2017, smo se člani društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika zbrali v večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Cankarja, da bi pripravili vse potrebno za nemoteno izpeljavo 44. letne skupščine. 
Delovna predsednica ga. Manca Prinčič je vse lepo poz­dravila, poseben pozdrav je bil namenjen častnim gostom: žu­panu Občine Vrhnika g. Stoja­nu Jakinu, predsedniku Zveze klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije g. Miru Lapanjetu, predsednici Zveze zdravljenih odvisnikov Slovenije ga. Nata­ši Sorko ter terapevtki našega društva ga. Urški Cvetković. 
Predsednik Društ va zdra­vljenih alkoholikov Vrhnika  g. Miro Železnik je  pripravil iz­črpno poročilo o delu društva v letu 2016. Člani društva so mi­nulo leto preživeli zelo aktivno in v celoti izpeljali aktivnosti s področja psihosocialne in tudi psihofizične rehabilitacije. Za­hvalil se je tudi terapevtki Urški za strokovno pomoč pri izpelja­vi programa in članom društva, s katerimi nam je uspelo doka­zati, da smo na pravi poti. 
Po poročilu blagajnika g. To­maža Remškarja je bilo tudi s področja financ leto pozitivno zaključeno. Predsednik društva je predstavil program dela za 2017, ki ga je pripravil izvršni odbor skupaj z odborom za po­hode in izlete. 
Besedo so dobili tudi častni gostje. Prvi nas je nagovoril žu­pan, ki je poudaril, da spoštuje prizadevanje društva, da se ljudje, ki so že na dnu, ponov­no dvignejo in zaživijo polno vk ljučitev v normalno vsakda­nje življenje. Njegove besede 
Mladi oder 
V sredo, 15. februarja 2017, je JSKD Območna izpostava Vrhnika priredila pravi mali gledališki festival. Na srečanju Mladi oder se je predstavilo 5 otroških gledaliških skupin: Bevke, Slomški, Borovničke,  Šotki in Ta mlad. 
Predstave si je ogledalo 620 otrok, ki so prišli z OŠ Log - Dra­gomer, z OŠ Antona Martina Slomška, z OŠ Ivana Cankarja in iz Vrtca Vrhnika. 
Mladi gledalci so zatopljeno sledili pestremu dogajanju na odru, program pa je bil res tudi zanimiv in prisrčno odigran. Videli smo predstave: Kdo je napravil Vidku srajčico, Vrabec Živ Žav najde prijatelja, Halo, Pepelka, Was I dreaming, or was Pippi really here in predstavo Gremo na vlak. 
Pa naštejmo še mentorice, ki se trudijo z mladimi razvijati sposobnosti igranja in nastopanja pred publiko. To so Andre­ja Godina v Bevkah, Petra Žitko na Slomškovi šoli v angleški dramski skupini, Slađana Zvizdalo in Simona Lanišek na šoli v Borovnici in Milena Škulj s Tončko Trček v KD Borovnica. Ko so igralci odigrali svojo predstavo, so iz dvorane spremljali predstave ostalih skupin in se posladkali s priboljški, ki jih je zanje pripravil organizator srečanja. 
Prireditev je povezovala vodja JSKD OI Vrhnika Nataša Bre­gant Možina, ki je ob koncu vsake predstave podelila mentorjem priznanja za sodelovanje na območnem srečanju. Strokovno je predstave spremljal igralec Gašper Jarni, ki je po prireditvi vodil razgovor z mentoricami skupin in jim podal zanimive in kar se da praktične smernice za nadaljnje delo z mladimi igralci. 

smo sprejeli z vso hvaležnostjo. Predsednik ZKZA Slovenije 
g. Miro Lapanje je čestital za opravljeno delo ter dodal, da se delo našega društva čuti tudi navzven.  Predsednica ZZO Slovenije je pohvalila naše delo, iz katerega je mogoče spoznati, da veliko naredimo zase in tudi za druge. 
Pred podelitvijo priznanj za obletnico abstinence, ki jih je izdelal naš član Ivan Likar, je terapevtka Urška povedala, da je rehabilitacija po uspešnem zdravljenju odvisnosti kot pot na goro – z vsakim korakom smo bližje cilju. Letošnji do­bitniki priznanj so bili: za eno leto abstinence Dragica Pelan, za dve leti Jože Ogrič, za tri leta Simon Jesenko, za štiri leta Marjan Praznik, za pet let Rena­to Bole in za petnajst let Peter Stražišar. Vsi dobitniki so bili enotnega mnenja, da se splača vztrajati na poti brez alkohola. 
Župnijski vrtec 


Posebno predavanje sta pri­pravili Barbara Tehovnik in Manca Prinčič. V sliki in bese­di sta prikazali obisk skupine ŠAPA v Nepalu. Njuna pot od Katmanduja do vrha Nepala je bil čudovit niz vtisov s  poti, ki sta ga bili pripravljeni deliti z nami. 
Besedo so dobili predstavniki povabljenih klubov in društev zdravljenih alkoholikov, ki so se zahvalili za povabilo na skup­ščino, nam čestitali za skoraj vzorčno delo in povedali, da je lepo sodelovati s tako aktivnim društvom. Vsi pa se strinjamo, da je abstinenca pametna odlo­čitev in da je treba vztrajati na tej poti, saj se znamo zabavati in smejati tudi brez alkohola. 
Delovna predsednica ga. Manca Prinčič se je vsem ude­ležencem prav lepo zahvalila za udeležbo in pohvalila delo našega društva  ter povabila na pogostitev, srečelov in na ples ob zvokih dueta Jure&Žan. Verjamem, da so gostje odšli domov polni pozitivne energi­je, mi pa se bomo potrudili, da prihodnje leto, ko bo 45. letna 
skupščin,a ne bomo razočarali. Kjer je volja, je tudi pot. 
Za DZA Vrhnika,  Miro Železnik 

Prekrila nas je bela tančica 


Po veselem prazničnem 
vzdušju so nas 6. januarja obiskali še koledniki. To so bili 
otroci najstarejše skupine, ki so se, oblečeni v kralje in z dragocenimi kronami na glavi, podali po vrtcu. Če so pravi kralji Jezusu prinesli dragocene darove, tudi mi nismo smeli zaostajati. 
Tako smo v skupine s pesmijo prinašali veselje! Veselje nam je bilo hitro povrnjeno. Janu­ar nam je namreč nasul novih radosti – sneg! Ne glede na to, kako pomembna tema je bil sneg v sklopu posameznih sku-pin, smo mu vsi  namenjali več ali manj pozornosti. Bele tan­čice namreč ni mogoče spre­gledati. Tako smo se nekateri sankali, bobali, lopatali in iskali različne načine, kako priti naj­hitreje po klancu z gornjega na spodnje igrišče. Še več snežnih »vragolij« so se domislili Sončki in Lune, ki so v sklopu zimijade na snegu izumljali različne igre. Ampak veste, nekateri znajo tudi že smučati! In to res ni kar tako. Prvič so se otroci našega vrtca odpravili na smučarski tečaj v Šentjošt. Udeležili so se ga večinoma otroci iz skupine Zvezde in nekateri otroci iz sku-pine Isker in Plamenov. Na kon­cu so imeli otroci čisto pravo tekmo: s štartnimi številkami, pripravljeno progo, športnim komentatorjem in medaljami za zmagovalce v vsaki skupini. To je bilo res posebno doživetje! No, upamo, da ste tudi vi izkori­stili snežne radosti, ker mi smo jih.
 Monika Kastelic 


Zimsko veselje na snegu 
Zima nam je končno postregla s snegom. Delfini so se snega zelo razveselili. Ko smo spoznali zna­čilnosti zime in vse, kar sodi k njej, smo se primerno oblečeni in obuti odpravili pred vrtec. Snega je bilo dovolj in takoj smo se začeli zabavati. Fotografirali smo se v snegu, se kepali, valili, drsali … Uživali smo in se rdečih lic nekoliko premraženi in tudi malce mokri po napornem delu vrnili na toplo. Še se bomo igrali na snegu, če le nam bo to dovolila gospa zima.
Lenka Trpin in Alenka Škoda Kužnik (skupina Delfini, 2 do 3 leta, enota Barjanček) 
Kulturni teden na OŠ AMS 


Letos smo si učitelji na OŠ Antona Martina 	Nini Slavec (9. A) za Soči Simo-novosti, ki so bile razstavljene namenjen tudi četrtkov večer. poslušalcem iskrene čestitke na Gregorčiča in Luciji Malovrh v pr vem nadstropju naše šole. Predstavili so se šolski pevski ob uspešno izvedenem kultur-
Slomška  zamislili praznovanje kulturnega dne na 

(4. B) za Župančičevo pesem V Uživali smo v zanimivi in pe-	zbori, člani folklorne skupine nem tednu in zahvala v želji, da 
širši, celosten način. 

gozdu. Pohvalo pa si zaslužijo stri ponudbi slikanic, knjig za so zaplesali ob ritmu ljudskega še naprej vsi skupaj ohranjamo  Iz enega samega kulturnega gleškega dramskega krožka, ki prav vsi tekmovalci, saj so se učence 2. in 3. triletja in tudi plesa, v Prešernov čas pa nas je to tradicijo, ki nas povezuje in 
praznika, ki ga sicer praznuje-ga vodi učiteljica Petra Žitko, so 	odlično pripravili. strokovne poučne literature. ponesel Povodni mož z Uršiko bogati. 
mo 8. februarja, smo imeli kar za konec odigrali še Piko Noga-Med samim tekmovanjem Knjige smo lahko vzeli v roke in zalo. Da pesem povezuje različ­
ves teden namenjen kulturnim vičko. pa so učenci z instrumental-jih prelistali, lahko smo se tudi ne generacije, so dokazale tudi Učenci in učitelji dejavnostim. Med igranimi prizori smo z nimi točkami pričarali prije-usedli na pručko ali stol in se naše učiteljice, ki so na koncu OŠ Antona Martina Namen kulturnega tedna je veseljem prisluhnili še avtor-tno vzdušje in blažili napetost. tako še bolj posvetili knjigi. zapele skupaj z učenci. Slomška Vrhnika bil združiti vse umetnosti, s ka-skim pravljicam naših šestošol-Nastopili so: Erazem Jazbinšek Umetnosti, kulturi in na Vsem nastopajočim, njiho­terimi se srečujemo, in predsta-cev, ki jih je za pisanje pravljic s kitaro, Mark Turšič s harmo-splošno vsemu lepemu je bil vim mentoricam in zvestim 
Igralnico smo spremenili v učilnico 
Pri  Vesoljčkih 	Tako smo vsako šolsko uro spoznali in pokazali kaj novega.  Med urami sta bila obvezen odmor 
se že zelo čuti želja po šoli. 
in čas za malico. Imeli smo tudi podaljšano bi­vanje, jutranje varstvo ter domače naloge. 

Vemo, da zmoremo veliko in da veliko stvari že 
Da bi zares videli in doživeli, kako zgleda  pra­
znamo. Prav to, kar znajo že v šoli.  Poznamo 
va šola, nas je Maksova mamica povabila v pravi 
črke, števila, odmor, pouk, aktivni odmor, de­
prvi razred v Cankarjevo šolo na Vrhniki. Tam 
žurni, učenec, malica, jedilnica, tabla, klop … 
smo  učiteljice in otroke vprašali veliko vprašanj: 

Vemo, kaj je slovenščina, matematika, telovadba, 
Kako učitelj/ica  ve, kaj mora učiti? Kaj naredijo, 
spoznavanje narave … 
če otrok zamudi v šolo? Kako se naučijo brati? 
Slišali smo, da imajo v šoli šolske torbe in pere-
Kako si zapomnijo celotno abecedo? Ali se v šoli 
snice, šolske copate, telovadno opremo, sema­
kaj igrajo?  Kako učenci vedo, kdaj morajo priti 
forje … 
v šolo?  Koliko lahko največ izračunajo?  Kaj na-
Tako se je porodila želja, da bi se naša igral­
redi učiteljica, če kdo preveč klepeta? Kako se 
nica spremenila v učilnico. Prinesli smo doda­
učiteljica lahko spomni toliko računov?  Koliko 
tne mize in tablo. Umaknili smo kotičke in kar 
domače naloge imajo?  Ali otroke v šoli še te­
naenkrat smo sedeli v šolskih klopeh v učilnici. 

viti vse elemente kulture, ki jih o mravljicah navdušila učiteljica 	niko, Dora Smole z violončelom, pejo? 
Prihajali smo v naš  1. b razred s šolskimi tor­

gojimo v šoli  in v vsakdanjem Vanja Kavčnik Kolar. Zgodbe so Neža Kavčič s prečno flavto in 	Izvedeli smo odgovore na vsa vprašanja. Tisti, 
bami in imeli pouk. Od matematike, kjer smo 

življenju. Nekaj dejavnosti je bile  zelo zanimive in duhovite. Larisa Lara Govekar z violino. 	ki ste že hodili ali še hodite v šolo, na vprašanja 
pisali števila in računali račune, do slovenščine, 

bilo namenjenih samo učen-Naslednji dan smo na pose-V torek popoldne se je učilni-	že veste odgovore. Tisti, ki vas šola še čaka, pa 
kjer smo pisali črke in se celo naučili »pisati« pi­

cem in so potekale v času po-ben način obeležili slovenski 	ca 3. a spremenila v pravljično jih boste izvedeli tam. 
smo dobrim možem.  Učili smo se deklamacije. 
uka, poskrbeli pa smo tudi za kulturni praznik. Na šolski pro-sobo. Za učence prvih in drugih obiskovalce, ki so naše delo lah-slavi je učenka Eva Kostadinov razredov je pravljico o Saprami­ko spremljali na popoldanskih deklamira la slovensko himno, škini sreči pripovedovala učite­priredit vah. nato jo je zapel še pevski zbor ljica Sonja. Tudi učenci tretjih, V ponedeljek, 6. 2., smo učen-četrtošolcev. Po evropski himni četrtih in petih razredov smo ci in učitelji dopoldne uživali so se predstavili najboljši de-imeli knjižno čajanko – ob knji­ob poslušanju glasbil, ki so jih klamatorji naše šole z izbrani-žničarki Saši smo prisluhnili predstavili učenci Glasbene šole mi slovenskimi pesmimi. Med zgodbi o resničnem dogodku, Vrhnika, popoldne pa v igranih seboj so tekmovali za knjižno ko je eden izmed najboljših vi­nastopih in pripovedih učencev nagrado, ocenjevala pa jih je pe-olinistov na svetu eno uro igral naše šole. Vse to so predstavili tčlanska strokovna žirija. Izmed na postaji podzemne železnice, učenci gledališkega krožka pod šestih deklamatorjev od 4. do 9. oblečen kot poulični glasbenik. mentorst vom učiteljic Bojane razreda je predsednica komisije, Mimo njega je šlo več kot tisoč Petrovčič in Evelin Škof. gospa ravnateljica Darja Guzelj, ljudi in le sedem se jih je ustavi-Pravljico o treh prašičkih, ki si razglasila najboljše tri. Komisija lo in prisluhnilo za več kot eno 
zgradijo vsak svojo hišico, volk je največ točk dodelila Nanci 	minuto. 
pa jim nagaja, smo si ogledali v Govekar (8. A) za pesem Svetla-V četrtek, 9. 2., smo si v času 
angleškem jeziku. Učenci an-ne Makarovič Pesmi v spomin, 	pouka lahko ogledali knjižne 



UPOKOJENSKI KOTIČEK 


in se odpravili na Primorsko, kjer smo obiskali Supotski slap v Šavrinskem gričevju. V Šmarju nad Koprom smo si oprtali nahrbtnike in se po E 6 na­potili proti Pomjanu, od koder smo krenili na krožno pot k Supotskem slapu. Potok Supot,  po navadi skoraj 

brez vode, je bil tokrat zelo vodnat. Ker je bil zaradi velike količine vode težko prehoden, so nas iz zagate rešili naši vrli možje, ki so za svoje »Sončice« po­iskali izhod v sili. 
Vzpon proti Pomjanu smo nadalje­vali mimo domačije Rak, po nekoliko bolj strmi poti, a zato bolj suhi. Ša­vrinsko gričevje je bogato z rastlinjem vseh vrst, najbolj opazno je bilo zelenje divjih špargljev in bodeče lobodike z rdečimi plodovi. 
Za konec smo šli na rob Pomjana, kjer je lepa razgledna točka. Tam se nam je odprl čudovit pogled na Kopr­ski in Tržaški zaliv, vasi Šavrinskega gričevja in Kraški rob. Po pohodu smo poskusili bobiče, tipično istrsko eno­lončnico, nato pa  konča li izlet, poln novih spoznanj in pozitivnega razpo­loženja. 
Bernarda Vehar, foto: Tatjana Rodošek 

Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) 
Jože Končnik, Cesta Gradenj, Vrhnika (1924) 

Frančiška Kovačič, Ob Beli, Vrhnika (1925) Marija Krašovec, Robova cesta, Vrhnika (1927) Cirila Dobrovoljc, Dobovičnikova ul. Vrhnika (1927) Franc Lampe, Strmica, Vrhnika (1927) Valentina Fefer, Na Klisu, Vrhnika (1932) Vinko Strah, Dom upokojencev Vrhnika (1932) Anton Debeljak, Vrtnarija, Vrhnika (1932) Jože Kocbek, Dragomer, Vrhnika (1937) Francka Kociper, Na Klisu, Vrhnika (1937) Jožefa Pečnik, Ob Potoku, Vrhnika (1937) Slavko Gabrovšek, Ribiška pot, Vrhnika (1937) Marjeta Medič, Stara cesta, Vrhnika (1937) Marija Smrtnik, Petkovškova ul., Vrhnika (1937) 
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, 
čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. 


UPOKOJENSKI KOTIČEK 

Sončki na Magdalenski gori 
Obetal se je pravi zimski pohod s snežno ode­jo in nizkimi temperaturami. Pot smo začeli nad vasico Paradišče pri Grosupljem, od koder smo se po zložnem gozdnatem slemenu povzpeli na Magdalensko goro. Med 8. in 1. stoletjem pr. n. št. sta bila tam železnodobna naselbina in obsežno gomilno pokopališče. V srednjem veku so na me­stu nekdanjega svetišča postavili najprej gotsko 
Barjani na Kraškem robu 
Mi smo dva dela te poti (Kraški rob) že preho­dili, tokrat pa smo začeli v Črnem Kalu. Vas je mogoče še najbolj znana po cerkvi sv. Valentina in njenem nagnjenem zvoniku,  kjer stoji tudi najstarejša slovenska hiša. Ob poti smo srečevali čudovite lesene skulpture domače umetnice, ki prikazujejo  tamkajšnje ljudi in dejavnosti, s ka­terimi se ukvarjajo. Nad vasjo, na robu pečine, so vzdrževani ostanki gradu, ki ga je v 11. stoletju zgradil grof Ulrik za obrambo poti med Rižansko dolino in kraško planoto. 
Od tam naprej smo hodili po Robu in se ogle­dovali po gričevnati pokrajini in morski obali od kapelo, kasneje pa cerkev sv. Magdalene. Pot smo nadaljevali malo po gozdu malo po cesti do Ma­lega Lipoglava, kjer smo na toplem na izletniški kmetiji Pr' Jakopc pomalicali, nato pa nadaljevali z vzponom preko Velikega Lipoglava na Pugled (615 m). Med tem se je razjasnilo in imeli smo pravo zimsko pravljico, in sicer s soncem obsijana zasnežena pobočja in drevesa. Z vrha Pugleda se nam je odprl krasen pogled na Ljubljano, Polho­grajsko gričevje in Šmarno goro. Po obisku vrha smo se vrnili na kmetijo Pr' Jakopc, kjer so nas domači lepo postregli z ričetom in klobaso. 
Dragica Umek 
Trsta do Kopra. Burja nam je sicer brila okrog 
ušes, je pa poskrbela za sonce, ki nam je po nekaj 
oblačnih dneh doma zelo prijalo. 
Z roba smo se oddaljili le toliko, da smo na Gra­dišču obiskali cerkev Marije Snežne iz 17. stoletja. Od tam smo se spustili do vasi Praproče, nato pa spet povzpeli na rob do beneškega obrambnega stolpa z utrjeno naravno jamo. Stolp je bil del sis­tema utrdb med Avstrijo in Beneško republiko. Od tam smo se spustili po bregu strmo navzdol do vasi Podpeč, kjer se je končal naš pohod. Av­tobus nas je popeljal še v Hrpelje na dobro malico, potem pa domov, zadovoljne s čudovitim dnevom in odlično vodenim pohodom. 
Dragica P. 

Zimzeleni po poti Rupnikove linije 
V pustem, meglenem in hladnem jutru smo se zapeljali na Zaplano in prehodili  tematsko pot Rupnikove linije po bližnjih gričih. Na izhodi­šču smo si ogledali informativno tablo, nato smo krenili po označeni  zasneženi stezi v breg  ob ostankih poznorimskega zapornega zidu iz 3. do 
4. stoletja. Kmalu smo bili pri prvem bunkerju, v naslednjega smo lahko vstopili … do zadnjega in 
Zimzeleni na  Šavrinskem gričevju 
Prvi letošnji pohod po Šavrinskem gričevju nam je polepšal vodnik Milan. 
Vas Padna se omenja kot vas Padana že v 12 st. Zanimiva je cerkev sv. Blaža iz 12-13 st. s kamni­tim zvonikom, ki so ga zgradili v 19. st. s prispevki krajanov  (od prodane zelenjave - posebno blitve). Reliefni okras podoben kot v Krkavčah je vzidan v zid cerkve. V prostorih nekdanje  šole je Galerija Božidarja Jakca, velikega slovenskega slikarja. Juž­na stran padenskega hriba je poraščena z oljkami, tudi 300 let starimi. Prvotna vas stara Padna je bila vzhodno od vasi s cerkvijo sv. Saba.  Padna je ohranila strnjeno pozidane hiše z ozkimi ulicami, portali, kamnitimi prekladami… 
Ko smo se pred burjo umaknili iz vasi, smo vi-deli še obnovljeno kamnito zgradbo (z evropski­mi sredstvi) in kulturni dom. Po zatišni in sončni poti med oljčnimi nasadi smo prišli v Novo vas. Ogledali smo  si spomenik padlim v drugi sve­tovni vojni. Po vasi se je  videlo že prvo spomla­dansko cvetje. 
Med oljčniki in po gozdni poti smo prišli v vas Sv. Peter (od 1954 – 1992 - Raven). V vasi je poleg cerkve sv. Petra tudi zanimiva Tonina hiša s staro torkljo (400 let).  Sprehodili  smo se skozi del vasi, nato  pa se spustili po gozdni poti na strmo lokal­no cesto do glavne ceste Dragonja - Šmarje, kjer nas je čakal avtobus. Dan smo si obogatili s pri­jetnim zimskim pohodom po Šavrinskih gričih. 
Zapisal:  Andrej Štular 


Vandrovke v Živem muzeju Krasa 
Živi muzej Krasa je prava učilnica v naravi in Vandrovke smo jo doživele v torek, 7. februarja, ko nas je pot vodila  po stari cesti  Avstro-Ogrske od Sežane do Bazovice. Šele tam smo lažje razume­le pesnika Srečka Kosovela, ki je v svojih pesmih opeval lepote Krasa. To je območje s tipičnimi kraškimi pojavi, kot so škraplje, žlebiči, vrtače, uvale, udorne doline, brezna in podzemne jame. Del tega nam je vodnik Milan tudi pokazal. Del se vrnili  na izhodišče. Rupnikova linija na Za­plani je le del več tisoč podzemnih utrdb in bun­kerjev, ki jih je Kraljevina Jugoslavija gradila na zahodni meji zaradi obrambe pred morebitnim napadom Italijanov. Vračali smo se proti »Can­karjevi dolini« po puhasti snežni belini po plino­vodu do Hriba, kjer smo naredili še piko na i. Za prijetno preživeti katerikoli pohodniški dan  velja zahvala našim vodnikom Milanu, Sonji, Elici in Frenku. Zahvala velja tudi vsem, ki se pohodov udeležujemo, saj na tak način bogatimo sebe in druge udeležence pohodov. 
Zapisala: Darka Ogorevc 
poti smo prehodili po  makadamski cesti, naj­več pa  smo se  hodili po gozdu, kjer se prepletajo mehke gozdne poti  med borovci.  Zaradi burje je rahlo šumelo med mogočnimi krošnjami dre­ves. V zraku pa smo začutili dih pomladi, po tleh so nas na to spominjali  zvončki, ki  so že krasili tla. Vreme nam je namenilo tudi nekaj  sonca in vzdušje je bilo še boljše, zato utrujenosti sploh ni­smo čutili. Izgubljeno energijo smo  nadomestili v Lokvi in  tako je bil naš dan popoln. Hvala vo­dniku Milanu za novo doživetje.
Besedilo: Fani Šurca 
Zimzeleni na Pivškem 
Odločili smo se za vzpon na Primož, ki je del štiriurne Krožne poti vojaške zgodovine, ki gre še do Šilentabra in vasi Narin, kjer gojijo izvrsten če­sen tudi za prodajo in mislim, da je tako dober in poznan, kot tisti iz Rezije. Na vrhu Primoža smo se sprehodili po krožni poti ob ostankih vojaških utrdb.  Razdeljeni v dve skupini, ena po poti brez večjih vzponov in s počasnejšim korakom ter dru­ga z običajnim korakom, pod vodstvom Elice in Milana, smo koračili po tej lepi deželi in uživali. 
Kdor pride na Pivško, ne sme izpustiti ene naj­lepših razglednih točk – to je hrib Šilentabor (751 m), ki je v času turških vpadov odigral pomemb­no obrambno vlogo.  Z vrha se odpre pogled na Zgornjo Pivko z Javorniškim in Snežniškim po­gorjem, na Košansko dolino z Vremščico, 1027 m, v ozadju, na Nanos, v jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. 

Ko smo zrli v lepem jasnem vremenu v čarobno pokrajino pod sabo in v daljavo, je kulturni ka­leidoskop izoblikoval v daljavi tudi Krpanovo Sv. Trojico in nedaleč pod nami grad Kalec, kjer je bi­val in deloval Miroslav Vilhar, slovenski sklada­telj, pesnik, dramatik, politik in časnikar; nje­gova ustvarjalnost je ostala aktualna še danes in 
živi v številnih zborovskih pesmih, od katerih je ena najlepših domoljubna -Lipa zelenela je … 
Tisto soboto pred našim pohodom sem pohaj­kovala po Nazorjevi ulici v Ljubljani; v tem delu mesta so prodajalne in lokali večinoma stalnica, sem in tja je kakšna sprememba. Tokrat sem opa­zila trgovinico z otroškimi izdelki in na pročelju prodajnega pulta velik napis z rdečimi črkami: DOMOV INA. 
Upam, da se je začelo … 
Zapis: Marta Rijavec (povzetek) 


UPOKOJENSKI KOTIČEK 

Svizci na Malem vrhu 
Januarja je zima pokazala svoje zobe in nas pri­silila, da smo namesto na Šavrinsko gričevje, kjer je pihala močna burja, odšli v Polhograjsko hri­bovje. Pri polhograjskem gradu  je avtobus zavil proti Prapročam. Kmalu  smo izstopili in nada­ljevali pot do Praproč. Pot  smo nadaljevali skozi zaselek Mali vrh  in  kmalu se je pred nami odprlo zasneženo pobočje Malega vrha. Nad nami je za­sijalo sonce in razkrilo prelep razgled na okoliške hribe: Polhograjsko goro, Grmado, Tošč, Koreno itn. Na poti proti dolini smo kljub zasneženi  na­ravi odkrili posebnost, in sicer nenavadno velike liste rdečega hrasta, ki je doma v Severni Ameriki. Vodnica Sonja je s seboj prinesla še večji, 30 cm velik primerek lista, ki bi jih našli tudi na tleh, če ne bi bilo snega. V gostilni Pri Pratkarju smo ob obilnem obroku ugotovili, da je bil pohod nadvse uspešen in da smo vsi zelo zadovoljni, ker smo se naužili bleščečega sonca, prelepih razgledov in 
pogovorov s prijatelji. 
Rada Pišler, foto: Sonja Zalar Bizjak       

V planinskem muzeju in pri Peričniku 
Tudi  Vandrovke  smo  prvi pohod, ki je vezan na  avtobus,  opravile že v  torek, 17. januarja. Ko smo prispeli v Mojstrano, smo takoj opazili ne­navadno zgradbo, ki je podobna velikemu bivaku. To je velik Slovenski planinski muzej, v katerem si podajata roki preteklost in sedanjost. V njem je bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo. Raznolikost fotografskega in arhi­vskega gradiva  ter obsežna strokovna knjižnica nudita obiskovalcem vpogled v planinsko dejav­nost na Slovenskem. 
V programu smo imeli še ogled slapa Peričnik. Do  njega vodi lepa ravna pot, ki je bila zasnežena in mi smo korakali v dveh kolonah. Kar dobro uro smo porabili, da smo ga zagledali: lesketal se je v ledu. Slap uvrščamo med najbolj znane slapove na Slovenskem. Sestavljata ga zgornji in spodnji slap: zgornji je visok okoli 16 m, spodnji  pa 52 m. 
Naše potepanje se je  končalo pozno popoldne. Hvala Milanu za vodenje in že se veselimo na­slednjega snidenja.  Do takrat pa lep planinski pozdrav! 
Fani Šurca 


Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan 
Občine Vrhnika 
S K L E P 
o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za zadrževalnik na Beli 
1. člen 
(ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 

1) Jugozahodni del naselja Vrhnika, ki se nahaja ob potoku Bela, je ob dolgotrajnem deževju in posledično visokem vodostaju voda poplavljen. Prvi korak za zagotavljanje poplavne varnosti naselja Vrhnika je priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za zadrževalnik na Beli (v nadaljevanju: OPPN). 
2) V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 – teh. popr., 71/14 – teh. popr., 92/14 – teh. popr., 53/15; v nadaljnjem besedilu: OPN) so določeni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti. Eden od ukrepov je gradnja zadrževalnika na Beli, na lokaciji gorvodno od Tankovske ceste, ob cesti v Star maln. 
2. člen 
(območje OPPN) 

1) Območje določeno kot OPPN Zadrževalnik na Beli obsega naslednje enote urejanja prostora: 

–
 VR_1950, podrobnejša namenska raba VI – območje vodne in­frastrukture, 

–
 VR_1806, podrobnejša namenska raba K2 – druga kmetijska ze­mljišča, 

–
 VR_618, VR_1807, VR_1808, VR_1809, VR_1810, VR_1811, VR_1812, VR_2036, VR_2037, podrobnejša namenska raba G – gozdna zemljišča, 

–
 VR_1805, podrobnejša namenska raba PC – površine cest, 

–
 VR_2151, podrobnejša namenska raba O – območja okoljske in­frastrukture. 


2) Na območju OPPN so kmetijska zemljišča (travniki), gozd in po­tok Bela. Čez območje potekata cesta v Star maln (JP 966371) in cesta Staje (JP 966376). Na območju je  vodno zajetje Staje in čez območje poteka več vodovodnih cevi. 
3) Del območja OPPN je varovan kot naravna vrednota Bela pri Vrhniki. 
4) Območje OPPN lahko obsega tudi druga zemljišča  	zumaj nave­denih enot urejanja prostora, če se pokaže potreba po vključitvi le-teh zaradi lažjega načrtovanja prostorskih ureditev. 

3. člen 
(način pridobitve strokovnih rešitev) 

Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: 
–
 Poplavne študije za območje občine Vrhnika (izdelala PUH, d. d., in Matija Bogdan Marinček, s. p.), 

–
 idejnega projekta Zadrževalnik na Beli (izdelal Inženiring za vode, d.o.o.), 

–
 OPN Občine Vrhnika, 
–smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, 



- drugih strokovnih podlag, ki se izdelajo med pripravo OPPN. 

4. člen 
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 

Postopek priprave OPPN poteka na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 
FA ZA  ROK  OKVIREN ČAS  
Izdelava osnutka OPPN  januar – februar 2018  
Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora  30 dni  marec – april 2018  
Pridobitev odločbe o CPVO  30 dni  
Izdelava strokovnih podlag  maj – september 2018  
Izdelava dopolnjenega dopolnjenega osnutka OPPN  oktober – november 2018  
Javna razgrnitev in javna obravnava  30 dni  december 2018  
Priprava stališč do pripomb  januar 2019  
Izdelava predloga OPPN  februar – marec 2019  
Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora  30 dni  april – maj 2019  
Izdelava usk lajenega predloga OPPN  jun ij 2019  
Sprejem OPPN  

5. člen 
(nosilci urejanja prostora) 

Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje pro­storske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 
1. 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 

2.
 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 

3.
 Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 

4.
 Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Lju­bljana 

5.
 Direkcija RS za vode, Vojkova 52, 1000 Ljubljana 

6.
 Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 


7.
 JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika 

8.
 Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 

9.
 drugi nosilci urejanja prostora,  	če bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 


6. člen (obveznosti  glede financiranja) 
Finančna sredstva za izdelavo OPPN in vseh strokovnih podlag zagotavlja Občina Vrhnika. 
7. člen (objava) 
Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. 
Številka: 3505-4/2017 (5-08) Vrhnika, 24. 1. 2017 Župan Občine Vrhnika
Stojan Jakin, l. r. 
Na podlagi  55. do 61.a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 16. redni seji, dne 16. 2. 2017 sprejel 
ODLOK 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OSNOVNE ŠOLE POD HRUŠEVCO NA VRHNIKI 
I. Splošne določbe 
1. člen 
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnit ve Odloka 
o zazidalnem načrtu  Osnovna šola Pod Hruševco na Vrhniki (Ur. 

l.
 RS, št. 64/96, 30/97, Naš časopis, št. 430/15; v nadaljevanju Spre­membe in dopolnitve ZN Osnovna šola Pod Hruševco). 


2. člen 
Sestavni del Sprememb in dopolnitev ZN Osnovna šola Pod Hruševco so spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. 

II. Spremembe in dopolnitve ZN 	8. člen morajo biti označene s predpisanim znakom šini 4,0173 EUR/mesec. Za vodomere drugih skladno s Pravilnikom o požarnem redu. Za dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z 
3. člen 	Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: evakuacijske poti in površine se uporablja ob-določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje “Kana lizacija stoječa krožna pot v okviru obravnavanega ob-cen storitev obveznih občinskih gospodarskih Besedilo drugega odstavka 2. člena se spremeni (1) Območje Osnovne šole pod Hruševco na Vrh-močja šole. javnih služb varstva okolja. tako, da se glasi: niki je opremljeno z ločenim kanalizacijskim -V okviru projekta za pridobitev gradbenega -vodarino v višini 0,7505 EUR/m3 . “(2) Spremembe in dopolnitve ZN Osnovna omrežjem. dovoljenja je potrebno izdelati študijo požarne šola Pod Hruševco (2) Sanitarne odpadne vode se vodijo ločeno od varnosti.”. 
Tekstualni del vsebuje: meteornih voda in so priključene na javno sani-2. ODVAJANJE KOMUNALNE OD­-besedilo odloka (spremembe in dopolnitve) tarno kanalizacijsko omrežje, ki poteka po ulici 14. člen PADNE VODE -obrazložitev in utemeljitev (spremembe in do-Pod Hruševco. 
polnitve) (3) Del meteornih odpadnih voda se vodi v odpr-Deveti odstavek 18. člena se črta. Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje stro­-smernice in mnenja (spremembe in dopolnitve) ti jarek, del pa je priključen na javni meteorni škovno ceno odvajanja odpadne vode v občini -strokovne podlage (spremembe in dopolnitve) kanal, ki poteka po cesti Pod Hruševco. Odvo-15. člen Vrhnika, ki vključuje: Grafični del vsebuje: dnjavanje meteornih voda mora biti načrtova--omrežnino odvajanja do vključno dimenzije -izsek iz kartografskega dela OPN občine Vrh-no in izvedeno skladno z veljavno zakonodajo. Predhodni deseti, novi deveti odstavek 18. člena, DN 20 -za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o meto­
nika s prikazom območja ZN v merilu  1: 1000 (4) Sanitarne in meteorne vode načrtovanih pri-se spremeni tako, da se glasi:dologiji za oblikovanje cen storitev obveznih -izsek iz grafičnega dela ZN v merilu 1 : 500 zidkov se priključi na že obstoječo interno me- “(9) Varovanje pred potresom: občinskih gospodarskih javnih služb varstva -arhitektonsko zazidalna situacija  v merilu 1 : teorno in sanitarno kanalizacijo obstoječega - pri projektiranju in graditvi objektov in naprav okolja v višini 5,5848 EUR/mesec. Za vodo­
250 objekta. Kanale, ki potekajo na območjih načr-je potrebno upoštevati projektni pospešek tal mere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna -arhitektonsko zazidalna situacija 6.2 v merilu 1 tovanih prizidkov, se prestavi skladno s pogoji 0,225 (g).”. skladno z določili Uredbe o metodologiji za 
: 500 upravljalca omrežja.”. oblikovanje cen storitev obveznih občinskih -prometna ureditev 11.2 v merilu 1 : 500 16. člen gospodarskih javnih služb varstva okolja, -komunalna ureditev v merilu 1 : 250 9. člen -odvajanje odpadne vode (cena storitve) v višini -komunalna ureditev 12.2 v merilu  1 : 500 V 19. členu se za prvim odstavkom doda nov dru-0,4235 EUR/m3. 
-požarna varnost 15.2 v merilu 1 : 500 Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: gi odstavek, ki se glasi: 
Grafični prikazi: “Vodovod: “(2) Posamezni prizidki (A1, A2 in B1) se lahko, 3. ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE 

-
 Arhitektonsko zazidalna situacija (M 1 : 250) in 	(1) Objekti osnovne šole so priključeni na obsto-skladno s potrebami investitorja, izvajajo v več VODE Arhitektonsko zazidalna situacija 6.2  ječi vodovod POC v Robovi cesti. fazah, do doseženih maksimalnih predpisanih 

  (M 1 : 500) dopolnjujeta Arhitektonsko zazidal-	(2) Priključevanje načrtovanih prizidkov na vo-gabaritov.”. Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje stro­no situacijo 6 (M 1 : 500), dovod mora biti skladno s pogoji upravljalca škovno ceno gospodarske javne službe čiščenja 

-
 Prometna ureditev 11.2 (M 1 : 500) dopolnjuje 	omrežja. Minimalni odmik objekta od vodo-komunalne odpadne vode v občini Vrhnika, ki Prometno ureditev 11 (M 1 : 500), voda je 5,00 m. III. Končni določbi vk ljučuje: 

-
 Komunalna ureditev (M 1 : 250) in Komunalna 

ureditev 12.2 (M 1 : 500) dopolnjujeta Plinovod: 17. člen -omrežnino čiščenja do vključno dimenzije DN   Komunalno ureditev 12 (M 1 : 500), (3 Oskrba s plinom je omogočena po pri-20 -  za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji 

-
 Požarna varnost 15.2 (M 1 : 500) je dodana kot ključku na obstoječi plinovod iz MRP Jelovško-	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih 


nov grafični list.“. 	va-Stara Vrhnika, ki poteka ob Robovi cesti.”. zazidalnem načrtu Osnovne šole Pod Hruševco gospodarskih javnih služb varstva okolja v vi­na Vrhniki je stalno na vpogled na Občini Vrhni-šini 4,8746 EUR/mesec. Za vodomere drugih 
4. člen 	10. člen ka, oddelku pristojnem za urejanje prostora,  ter dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z na Upravni enoti Vrhnika. določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje Besedilu 6. člena se doda nov peti odstavek, ki Besedilu 14. člena se doda nov tretji odstavek, cen storitev obveznih občinskih gospodarskih se glasi: ki se glasi: 18. člen javnih služb varstva okolja, 
“(5) Stavba osnovne šole se poveča z naslednji-“(3) Posegi in priključevanje načrtovanih prizi--čiščenje odpadne vode (cena storitve) v višini mi dozidavami - prizidki: dkov na elektro omrežje se lahko izvajajo skladno Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v 0,3423 EUR/m3. -prizidek A1 na jugozahodnem vogalu trakta A, s pogoji upravljalca omrežja.”. občinskem glasilu Naš časopis. 
ki se nameni za ureditev knjižnice oz. mediate-4. STORITVE, POVEZANE Z GREZNI­ke, 11. člen Številka: 3505-2/2016 CAMI IN MKČN 
-prizidek A2 na jugovzodnem vogalu trakta A, Vrhnika, 16. 2. 2017 ki se nameni za ureditev knjižnice oz. media-Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi: Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje stro­teke, “Razsvetljava Župan Občine Vrhnika škovno ceno gospodarske javne službe storitev, 
-	prizidek B1 na zahodni strani trakta B, ki se (1) Razsvetljava je urejena s postavitvijo visokih Stojan Jakin l.r. povezanih z greznicami in MKČN v občini Vrh­nameni za ureditev novih učilnic.”. ali stenskih svetilk v območju in javno razsve-nika, ki vključuje: tljavo ob cesti. -omrežnino za storitve, povezane z greznicami 
5. člen 	(2) Omrežje javne razsvetljave, ki poteka na ob-in MKČN do vključno dimenzije DN 20 - za močjih načrtovanih prizidkov, se prestavi skla-Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za ob-Besedilu 7. člena se doda novi deseti odstavek, dno s pogoji upravljalca omrežja.”. št. 430/15),  Zakona o varstvu okolja (Uradni list likovanje cen storitev obveznih občinskih go­ki se glasi: RS, št. 41/2004, 17/2006 - ORZVO187, 20/2006, spodarskih javnih služb varstva okolja v višini 
“(10) Oblikovalske rešitve za prizidke A1,  A2 12. člen 28/2006 - skl. US, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 -odl. 1,3819 EUR/mesec, in B1: US, 33/2007 ZPNačrt, 57/2008 - ZFO-1A, 70/2008, -ceno storitve v višini 0,3157 EUR/m3 . 
- Tlorisni gabariti:  A1: 4,50 m x 9,90 m, Besedilu šestega odstavka 18. člena se doda 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 38/2014, 
A2: 4,40 m x 3,50 m. stavek: 37/201556/2015, 102/2015, 30/2016, 42/2016), 5. Cene veljajo od 1. 3. 2017 dalje. 
B1: 16,40 m x 19,27 m “Zaradi zagotavljanja konservatorskega nadzo-Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno 
-Horizontalni gabariti so podani kot maksimal-ra je investitor o točnem datumu zemeljskih del podjetje Vrhnika, d.o.o. (Ur. list RS, št. 98/2008, Župan 

ni, vključujoč najbolj izpostavljene dele objekta. dolžan pisno obvestiti pristojno območno enoto 3/2013), Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Vrh-Stojan Jakin l.r. -Vertikalni gabariti ne presegajo vertikalnih ga-ZVKDS štirinajst dni pred samim pričetkom del.“. nika (Naš časopis, št. 413/14), Odloka o odvajanju baritov obstoječe zgradbe šole. in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode 
-Fasade in streha se arhitekturno prilagodijo ob-13. člen na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 413/14), stoječi arhitekturi objekta upoštevajoč obliko Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, in uporabljene materiale. Besedilo osmega odstavka 18. člena se spreme-obveznih občinskih gospodarskih javnih služb št. 430/15), Poslovnika Občinskega sveta Občine 
-Konstrukcija se inženirsko prilagaja obstoječi ni tako, da se glasi: varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/2012, 109/2012) je Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), Meril in kriterijev konstrukciji ob zagotavljanju zakonsko pred-“(8) Varovanje pred požarom: Opredeljena po-Občinski svet Občine Vrhnika na 16. redni seji dne za povračila za priključitev na distribucijsko omrežje pisanih bistvenih zahtev, ki so zahtevane pri žarna nevarnost glede na dejavnost in opremo 16. 2. 2017 sprejel v zemeljskega plina na Vrhniki (Nas časopis, št. gradnji objektov.”. je srednja. Specifična požarna obremenitev je 363/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 16. redni 
nižja od 1000MJ/m2. V okviru zaščite se izve-	seji dne 16. 2. 2017 sprejel v 
6. člen 	dejo ukrepi: ZADEVI: Predlog sprememb cen obveznih 
-intervencijske poti in površine: za dostop in in-občinskih gospodarskih javnih služb Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: tervencijo je potrebno zagotoviti dovozne poti varstva okolja ZADEVI:  Sklep o znižanju višine “Dovoljene so tolerance tlorisnega gabarita (širše od 3,00 m) in površine okoli šole ( 3 po-povračila za priključitev na distribucijsko 
objektov do max+/- 2,50 m.”. 	vršine: 2 x (7 m x 12 m) in 1 x (5 m x 11 m), ki omrežje zemeljskega plina na Vrhniki morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t. naslednje 
7. člen 	Radiji in širine poti morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. Intervencijske poti in površi-naslednji Besedilu 11. člena se doda nov osmi odstavek, ne so prikazane na karti Požarna varnost 15.2; S K L E P E ki se glasi: -zunanje hidrantno omrežje: potrebno je zago­
“(8) Zaradi gradnje prizidka B1 se notranja cesta toviti vodo min. 10L/s za 2 uri, min. tlak 1,5 bar. 1. OSKRBA S PITNO VODO S  K  L  E  P (požarna pot) prestavi, kot je prikazano v grafič-Potrebno je zagotoviti min. 2 hidranta locirana nem prikazu Prometna ureditev 11.2. Projektira-5 m – 80 m od fasade  stavbe. Hidranti so pri-Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje stro­nje in izvedba morata biti skladna s pogoji, teh-kazani na karti Požarna varnost 15.2; škovno ceno oskrbe s pitno vodo v občini Vrh-1. Za vse porabnike zemeljskega plina do priključ­
ničnimi smernicami in normativi, ki zagotavljajo -potrebni odmiki med objekti: izbrani materiali nika, ki vključuje: ne moči 500 kW znaša povračilo za priključitev inter vencijski dostop in intervencijske površine.” (TSG SIST EN 13051-2) in predvideni odmiki -omrežnino do vključno dimenzije DN 20 – v odvisnosti od priključne moči 0,0 €/kW. morajo preprečiti možnost širjenja (TSG-1-za faktor 1 iz 17. čl. Uredbe o metodologiji za . 001:2010) požara na sosednje objekte; oblikovanje cen storitev obveznih občinskih 2. Za porabnike zemeljskega plina, ki imajo pri­-evakuacijske poti in površine: zbirne površine gospodarskih javnih služb varstva okolja v vi-ključno moč nad 500 kW znaša povračilo za 
priključitev 2.832,06 €. Za vsak kW nad 500 
kW se k osnovni ceni prišteje 4,1577 €/kW. 
3. Sklep o znižanju višine povračila velja od 
1. 3.2017 do 1.3.2018. 
4.  	Sklep se objavi v Uradnih objavah Našega ča­sopisa. 
Župan Stojan Jakin l.r. 
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, 90/2012 in 111/2013), Zakona o uresničevanju javne­ga interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008, 4/2010, 20/2011 in 101/2013), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Ur. l. RS, št. 80/16), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slo­venije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZI­
PRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2017 (Naš časopis, št. 444/2016), Ob­čina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja 
JAVNI RAZPIS 
ZA IZBOR PREDLOGOV ZA 
SOFINANCIRANJE OBNOVE STAVBNE 
KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI 
VRHNIKA V LETU 2017 
1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA 
Predmet razpisa je sofinanciranje obnove stavbne kulturne dediščine na območju Občine Vrhnika. 
2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČE­NOST STROŠKOV 
Upravičene osebe po tem razpisu so lastniki ali upravljavci stavb kulturne dediščine v Občini Vrhnika. 
Stavbna kulturna dediščina je stavbna dedišči­na, vpisana v register nepremične kulturne dedi­ščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo (ht t p:// rkd . sit u l a .org /) in v registru označena kot stavb­na dediščina. 
Projekt obnove je investicijski poseg pri vzdr­ževanju zunanjosti stavbe (fasada, streha, okna, vrata). Sofinanciranje posamezne stavbe ne more presegati 5.000,00 evrov. 
Financiranje pomeni, kadar se uporablja samo­stojno, tako financiranje kot sofinanciranje. 
Finančna uravnoteženost pomeni, da se uje­majo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega pro­jekta (odhodki = prihodki). 
Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obrtni­ških posegov in pripadajočega materiala, izkaza­ni z ustreznimi računi. Dela v lastni režiji se ne financirajo. 
3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZ­PISU 
3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlaga­telji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
• 	
so lastniki ali upravljavci stavbne kulturne de­diščine v Občini Vrhnika, 

• 	
imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natan­čen načrt izvedbe del ter popis del s količinami in predračunom), 

• 	
imajo pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, ki se nanaša na predloženi popis, 

• 	
so ali bodo izvajali projekt obnove v letu 2017. 

Drugi pogoji: 

• 	
projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, 

• 	
projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kultur­ne dediščine, 

• 	
dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti strošek oziroma za isti delež stroška sredstva samo iz enega vira, 

• 	
projekt ustreza naslednjim pogojem: 

• 	
je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko ob­razložen in načrtovan, 

• 	
je realno ovrednoten in ima uravnoteženo fi­nančno zgradbo, 

• 	
zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 75%, 

• 	
predstavlja nujni projekt obnove, katere odloži­tev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 


3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev:
Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. 
Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: 
• 	
niso bile oddane v razpisnem roku, 

• 	
jih ni vložila upravičena oseba. 


Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolni­tev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila 
o nepopolni vlogi. 
Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. 
Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že iz­dani dokončni odločbi o izboru programov spre­meni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 

4. RAZPISNA DOLOČILA: 
a) celovitost obnove objekta: 1–-3 točke (samo npr. pleskanje fasade in minimalni popravki objekta – 1 točka, delna obnova objekta – 2 točki, celovita obnova objekta – 3 točke), 
b) stanje objekta: 0–2 točki (objekt ne kaže znakov dotrajanosti – 0 točk, delno dotrajan objekt – 1 točka,  zelo dotrajan objekt – 2 točki), 
c) energetska učinkovitost obnove: 0–2 točki (ob­nova zgolj minimalno ali ne izboljšuje energet­ske učinkovitosti stavbe – 0 točk, obnova delno izboljšuje energetsko učinkovitost stavbe – 1 točka, obnova zelo izboljšuje energetsko učin­kovitost stavbe – 2 točki), 
5. UPORABA  DOLOČIL 
Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje. Izbra­ni projekti bodo predvidoma sofinancirani: 
– 	
v višini do 25 % za projekte, ki dosežejo 6–7 točk, 

– 	
v višini do 20 % za projekte, ki dosežejo 4–5 točk, 

– 	
v višini do 15 % za projekte, ki dosežejo 3 točke a li manj. 


Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz po­datkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s ki jih ima iz uradnih evidenc. 
6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV 
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2017, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 50.000,00 EUR. 
7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV 
Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa mo­rajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2017, najkasneje do 30. 11. 2017, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. Za kasnejše zahtevke si Občina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pridržuje pravico, da jih ne izplača. 
Odobrena sredstva bodo nakazana na podlagi predloženih ustreznih računov po ogledu opra­vljenih del. Zadnje mogoče izplačilo je 29. 12. 2017. 
8. RAZPISNI ROK 
Razpis se začne 27. 2. 2017 in je odprt do dode­litve vseh sredstev oz. najkasneje do 30. 9. 2017. Na spletni strani w ww.vrhnika.si bo objavljeno, ko bodo dodeljena vsa sredstva. 
9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 
Razpisna dokumentacija obsega besedilo razpi­sa in prijavne obrazce. 
Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času ura­dnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Obči­ne Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Ob­čine Vrhnika, w ww.vrhnika.si – Razpisi, natečaji in naročila. 
10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV 
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih raz­pisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na na­slov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na pred­nji strani: »NE ODPIRAJ – RAZPIS STAVBNA KULTURNA DEDIŠČINA 2017«, do vključno 
30. 9. 2017 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovoj­nice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). 
Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! 
Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 30. 9. 2017 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. 
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in  določili razpisa. 
11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJA­NJE INFORMACIJ IN POJASNIL 
Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Od­delku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-54-27. Vprašanja je  mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov matej.cerne­tic@vrhnika.si. 
12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČA­NJE O IZBORU 
Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja po­gojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednote­nje le-teh bo  opravila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranj vlog bo predvidoma več in ne bodo javna. Občina Vrhnika bo predla­gatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po vsakokratnem odpiranju vlog. Na sklep o iz­boru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi predlagatelji sk lenjene pogodbe. 
Štev i l ka: 410-4 4/2017 (3-01) Datum: 14. 2. 2017 Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. 



Intervju z borovniškim županom Bojanom Čebelo 
Orjemo ledino 
Pogovarjali smo se z županom Bojanom Čebelo, ki župansko lento nosi tretje leto.  Spregovoril je o dosežkih njegovega mandata, o selitvi občinske uprave na novo lokacijo, o »zloglasnem« NUSZ, pa med drugim tudi 
o novi knjižnici. Govora je bilo še o novih zaposlitvah v občinski upravi, o prihodnosti območja okoli Lika, 
vodooskrbi in tudi o morebitnem kandidiranju za nov mandat. Pred vami je le pomembnejši del intervjuja, celoten pogovor si lahko preberete na spletni strani 
Kaj je vaš največji dosežek v preteklih dveh letih? 
Da mi je uspelo delovanje občine in občinske uprave postaviti na nove, bolj odprte, finančno trdnejše in razvojno naravnane temelje. Prav v teh dneh bo šel v javno obravnavo končni osnu­tek občinske razvojne strategije, ki smo jo skupaj z občinskimi svetniki, političnimi skupinami, društvi in vsemi zainteresiranimi občani pripra­vljali leto in pol. Novi projekti zahtevajo temeljite priprave, pri večini evropskih je potrebno imeti tudi ustrezne razvojne dokumente, najti ustrezne domače in tuje partnerje, zagotovljeno mora biti sofinanciranje, biti moraš lastnik nepremičnin ter imeti vsa prehodna soglasja, če je predvidena kakšna gradnja praviloma celo gradbeno dovolje­nje. Sicer pa, kar se evropskih projektov tiče – in drugih, jih praktično ni – vlada zatišje po vsej Sloveniji. Deloma je tako, ker je vlada šele letos vzpostavila celoten podporni sistem za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive EU, ki se je sicer začela že leta 2014. V veliki meri pa k temu prispeva dejstvo, da ta finančna perspektiva ni naklonjena bolj revnim članicam in občinam, ki želijo oz. potrebujejo vlaganja v izboljšanje osnovne komunalne in turistične infrastruk­ture. Omogoča namreč zelo omejeno evropsko sofinanciranje infrastrukture, ki je lahko samo manjši del bolj obsežnega projekta, ki večino denarja namenja boljšemu medevropskemu in medinstitucionalnemu sodelovanju, izboljšani konkurenčnosti, razvoju inovativnih turističnih in drugih produktov, spremenjenemu vedenju in ravnanju ljudi itd. Za osrednjo regijo je v tej perspektivi to hud udarec. Šole nam pokajo po šivih, vzgojno-varst vene ustanove tudi. Praktično nimamo nobenih prihrankov, da bi sami izpeljali te investicije, za razliko od vzhodne kohezijske regije pa pri takšnih naložbah nismo upravičeni do evropskega sofinanciranja. Šolsko ministrstvo smo opozorili na našo stisko glede širitve šole. Zadevo smo sprožili tudi preko LUR. Dobili pa smo odgovor ministrstva za kulturo, da trenutno rešujejo še problematiko iz leta 2011. 
Občani še vedno niso dojeli, da EU da sredstva samo, če prispevaš k uresničevanju njenih sku­pnih ciljev, ne pa kar neposredno za reševanje razvojnih zaostalosti. Žal so ti cilji v tej finančni perspektivi bolj po meri tistih, ki že imajo razvito osnovno infrastrukturo ter so se že prej vključili v mreže evropskega sodelovanja. Mi pa na tem področju praktično orjemo ledino. Ni dovolj, da namreč en ali dva občinska uradnika razmišlja­ta in delujeta razvojno in “evropsko”, niti ni do­volj, da to počne samo občinska uprava. Uspešni bomo, ko bodo k temu usmerjena tudi podjetja in društva ter občani.  
Pa knjižnica? Dve leti se je o njej veliko govorilo, nar­edilo pa nič. 
Kar se tiče knjižnice menim, da bomo ustrezno rešitev našli s prenovo Stare pošte, zaradi katere 
www.mojaobcina.si/Borovnica. 
smo morali izdelati konzervatorski načrt prenove in OPPN za celotno staro vaško jedro Borovni­ce. Osnutek konzervatorskega načrta je bil pred dvema tednoma poslan vsem državnim instituci­jam, ki s tem v zvezi izdajajo smernice in mnenja; slednje nam morajo poslati v roku 30 dni. Če bo šlo brez zapletov, bomo imeli do konca maja po­trjen konzervatorski načrt prenove in OPPN. Na tej osnovi bomo lahko zaprosili zavod za varstvo kulturne dediščine za konkretne konzervatorske smernice za obnovo stavbe, na podlagi katerih bo nastal projektni predlog prenove stavbe za prido­bitev gradbenega dovoljenja. Ko bo to izdano, se bomo lahko prijavili na razpis za sofinanciranje energetske prenove javnih stavb, kar je edina mo­žnost, da pridemo do državnega oz. kohezijskega sofinanciranja. Kot vidite, je vse skupaj zelo kom­pleksno in že nekaj birokratskih zapletov lahko pripelje do polletnih ali enoletnih zamud. 
Občinska uprava pa naj bi se selila v zdravstveno postajo? 
Občinska uprava se bo do konca mandata pre­selila v prizidek zdravstvenega doma, razen če bo temu nasprotovala večina občinskih svetnikov. Kot je znano, nameravamo v prizidku podeliti stavbno pravico Lekarni Ljubljana. Ta se bo na ta način obvezala, da gremo skupaj v naložbo, zato bo dober del faznosti te gradnje nosila sama. Stopnišče bo delilo zdravstveni del in občinsko upravo, ki bo v prizidku nad lekarno. Vendar se je zapletlo z Lesojem, ki toži občino. Lesoj je na­mreč eden od soglasodajalcev, ker mu je bila v prejšnjem mandatu podeljena koncesija za izgra­dnjo kotlovnice na biomaso v bližini. 
Še en podoben zaplet je okrog OPN Borovnica in NUSZ. In sicer kako obdavčiti lastnike zazidljivih, a obenem povsem nezazidljivih parcel? 
Ne ostane nam nič drugega, kot da vztrajamo pri predlaganem. Ne moremo si dovoliti, da bi kr­šili zakonodajo, ki nam narekuje, da se obračuna­va na osnovi novih evidenc o stavbnih zemljiščih in neto uporabnih stanovanjskih površin. To še ne pomeni, da se ne more zgoditi, da zakonodajne osnove iz prejšnjih časov ne bi prestale presoje ustavnega sodišča. A dokler temu ni tako, lahko samo s konstruktivnimi predlogi na teh osno­vah spremenimo naš predlog novega odloka o NUSZ. Zdaj smo prisiljeni NUSZ obračunavati po starem, a z upoštevanjem novih evidenc. Zato ne le da nismo odpravili nepravilnosti, da se v delih občine, kjer sicer niso priključeni na osre­dnji vodovod, a imajo vsaj del ostale komunalne opreme, NUSZ sploh ne plačuje, temveč številni občani plačujejo več, kot bi na osnovi predlaga­nega novega odloka. Je pa marsikateri od tistih, ki se danes pritožujejo, slabo oz. prepozno uporabil pravico do uveljavljanja skladnosti evidenc z de­janskim stanjem. V obsežnih spremembah evi­denc vedno prihaja do napak in če so te v škodo občanu, je v njegovem interesu in pristojnosti, da nanje opozori in predlaga njihovo odpravo. Da so nekje pomanjkljivosti, ki se jih ne bo dalo nikoli urediti (kot so zemljišča blizu železnice, preoz­ka za gradnjo, nefunkcionalna …), drži, veliko je tega, a osnovno pravilo stroke pri tem je, da ne dela sirovih lukenj. Na območju, ki je že določeno, ne more biti izjem. In še glede očitkov o protiza­konitosti NUSZ . nič ni protizakonitega. Etažna obremenitev je povsod, kako bi sicer opredmetili bloke ali večstanovanjske objekte. To, da je ne­strokovno in nezakonito, da se obračuna samo eno etažo, enostavno ne drži! 


Poraja se vprašanje, kako lahko gredo položnice gor, če pa kakovost vodooskrbe, glede na peripetije z oporečnostjo vode, pada? 
O okvarah vodovoda želim povedati nasle­dnje. Od črpališča do Fenolita, kjer se priklopi na glavni vod za Borovnico in vodohran, so cevi stare več kot trideset let. V treh mesecih smo imeli dve okvari na skoraj isti točki. Material je utrujen. Samo zamenjava teh 450 metrov nas bo stala približno 150 tisoč evrov. Del glavnega voda od Fenolita do Borovnice je v celoti azbe­sten. Ko so kopali vakuumsko kanalizacijo in so se približali cevi na meter, je zaradi dotrajanosti počila. Je pa takih cevi do Borovnice za kilometer in pol … Smo pred takšnimi naložbami in če ne bomo na prihodkovnem delu proračuna zagoto­vili vzdržnosti, temu ne bomo več kos. Povišanje položnic pa je predvsem posledica tega, da smo kot dobri gospodarji in po vseh predpisih morali v odvajanje in čiščenje odpadnih voda vključiti tudi amortizacijo nove kanalizacije in čistilne naprave. Skupaj je celotna neodpisana vrednost vse infra­strukture za odvajanje in čiščenje malo manj kot 8,5 milijona evrov. Da ne bi bil cenovni šok še ve­čji, smo predlagali – in občinski svet je to potrdil 
– uvedbo subvencije, ki je prepolovila predvideno povečanje cen čiščenja odpadne vode. Subvencija naj bi se z leti sicer zniževala, kar bo seveda vpli­valo na zneske na položnicah. Po drugi strani pa računamo tudi na oživitev dejavnosti na območju Lika ter srednjeročno tudi na druge novogradnje in njihovo priključitev na sistem odvajanja in či­ščenja odpadnih voda, kar bo seveda imelo vpliv na položnice v obratni smeri, se pravi na znižanje zneska za omrežnino in čiščenje odpadne vode. 
Kaj se obeta območju nekdanjega Lika? 
Liko je kupilo podjetje Metalka commerce. Kar se tiče Lika in njegove dvajsetletne agonije v našem prostoru, sem v reševanje problematike vložil ogromno energije, da mi je uspelo podje­tje navdušiti za investicijo. Občinski interes je, da domačini in gospodarski subjekti, ki so zdaj po drugih občinah, dobijo možnost razvoja v svojem kraju. Moram reči, da je odziv izredno velik in dober in tudi posluh novega lastnika je na popolnoma drugačni ravni, kot je to bilo prej. Napaka občine pri neugodni menjavi zemljišč za pokopališče izpred mnogo let je zdaj odpravljena. Zemljo v Liku je občina dobila delno zastonj, vse prometne ceste bodo prenesene na nas in tudi ves ta prostor bo komunalno opremila občina. Poleg tega bomo za »Bolgarko« naredili obvozno cesto za oskrbo šole. Istočasno pripravljamo projekt iz­gradnje štirih novih oddelkov. To je nuja in vsa gradnja bo potekala na vzhodni strani, ob ob­močju Liko. Kar se odkupa parcel tiče, L.ask že kupuje, prav tako Kržič transporti ter drugi, ki so zdaj locirani v Logatcu ali na Vrhniki. Za potrebe hladilnice in spravilo borovnic se za nakup pokri­tih površin zanima tudi podjetje Jele kitt. »Žal« pa bomo dobili tudi novega trgovca. Žal, ker je ta trgovec tako močan, da postavlja pod vprašaj pre­živetje obstoječih. Z Mercatorjem sem opravil pet pogovorov o njihovih namerah, petkrat so mi dali neko upanje, a se ni prav nič premaknilo. Tako da sedaj pogovori o postavitvi novega nakupoval­nega centra ob Mejačevi ulici potekajo z novim investitorjem, ki ima v Sloveniji ugled in tradicijo. 
V javnosti in političnih krogih so večkrat padle obtožbe, da zaposlujete prijatelje oz. politične podpornike, ki ne opravljajo dela, za katerega so plačani. Komentar? 
Mandat sem nastopil in nadaljeval brez direk­torja občinske uprave, z enim komunalnim refe­rentom, ki se je ukvarjal z vsemi težavami izva­janja kohezije. Praktično nisem mogel do njega, saj je delal po deset ur na dan in skoraj ves čas na terenu. Ko je prvi val pritiska izvajanja projekta minil, sem se moral racionalno odločiti. Nisem pristaš gesla, “ni važno, da je pismen, važno, da je naš”. A če je nekdo ne le »pismen«, temveč tudi dobro splošno razgledan in ima stik s številnimi strokovnimi in ostalimi mrežami, ki so nujne za 


pripravo in pridobitev projektov, potem ne vidim razloga, da rajši kot nekoga, ki ga sploh ne poznam, zaposlim tistega, na katerega se lahko zanesem in mu lahko zaupam in ki navsezadnje tudi dobro pozna lokalno problematiko, ne da bi bil vpet v lokalna politična in interesna ozadja. A, kot sem že rekel, ne le kot občinska uprava temveč tudi kot občina, kar zadeva projektno delo in evropske projekte posebej, pravzaprav šele orjemo ledino. In to v klimi, ki je zelo nenaklonjena projektom, kot jih potrebujemo in si jih želimo. Ne moremo kar pričakovati, da nam bodo spet z neba padli projekti, kot je bil Čista Ljubljanica. Tudi če se to zgodi, moramo biti na kaj takega bolje pripravlje­ni, da bo potem pri izvedbi manj negotovosti in nas bo manj bolela glava. In konec koncev – de­nar ni na začetku, ampak pride, z malo sreče, na koncu. Tako ni prva naloga osebe, ki je v občinski upravi zadolžena za razvoj in razvojne projekte ta, da najde in prinese evropska sredstva, temveč da prispeva k temu, da bomo kot občina bolj uspo­sobljeni za razvojne projekte, se pravi, da bomo imeli bolje opredeljene razvojne želje, da si bomo bolj na jasnem o prednostih in tveganjih vsake­ga projekta in da bomo konec koncev znali bolje sodelovati med sabo in z drugimi. To pa se dela korak za korakom in tako bomo na koncu tudi 
prišli do projektnih sredstev. Kar se tega tiče, sem 
optimist. A treba je začeti z malim, da prideš do 
velikega oz. da se ti veliko ne podre na glavo. 
Letos zopet zaposlujete? 
Letos ponovno zaposlujemo in tako prvič po dolgih letih tudi malo povečujemo kadrovsko za­sedbo občinske uprave. Pravkar se iztekata razpi­sa za delovni mesti direktorja občinske uprave in računovodje. V kratkem bomo razpisali delovno mesto za komunalnega tehnika, ki bo bistveno pripomogel k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju vsakdanjih problemov pri vzdrževanju cestne in ostale infrastrukture, ob tem pa teh nalog razbremenil direktorja občinske uprave. Ta se bo tako lahko bolj posvetil načrtovanju in koordiniranju dela občinske uprave na eni ter so­delovanju pri pripravi novih projektov na drugi strani. Za uspešne projekte je potrebno timsko delo, ne zadostuje en “projektopisec”. Kljub novi zaposlitvi bomo še vedno kadrovsko podhranjeni, saj bomo, če se primerjamo z drugimi podobno velikimi občinami, imeli vsaj tri zaposlene manj. To so dejstva. Država nalaga občinam vedno nove naloge in pristojnosti, postopki na vseh področjih so kompleksnejši itd. Nezanemarljivo je tudi dej­

stvo, da je število občanov v 10 letih naraslo za 12 %, kar pomeni spet dodaten servis. Javno in­frastrukturo smo v zadnjih treh letih povečali za več kot 8 milijonov evrov. Če želimo gospodarno ravnati z občinskim premoženjem, potrebujemo kader. V nasprotnem primeru se ponovno dela škoda, na dolgi rok vsem občanom. Na novo bomo zaposlovali samo projektno – se pravi, da bomo v primeru večjega projekta zaposlili eno 
ali dve osebi, a samo za čas trajanja projekta in z večinskim financiranjem osebnega dohodka z naslova projekta. 
Napeti so tudi odnosi med občino in društvi, še posebej v luči nenehnega zniževanja finančnih sredstev za 
razpise. Nameravate spremeniti ta trend? Omogočiti 
društvom alternativni način pridobivanja sredstev iz 
proračuna, v smislu storitev za občino? 
Bom zelo jasen. Društva ne morejo več priča­kovati, da bo občina njihov finančni servis ter morajo ob ohranjanju svoje avtonomije dejavno­sti prilagoditi doseganjem razvojnih ciljev občine in ne le interesom svojih članov po druženju in negovanju tradicij. Sprejemam kritiko, da je za društ va premalo sredstev, vendar morajo tudi društva sprejeti, da bomo v prihodnje bolj pod­prli tiste dejavnosti in projekte, ki bodo sofinan­cirane tudi od drugod in/ali bodo širile oblike in vsebine delovanja, prispevale k boljši integraciji 
priseljencev, boljši prepoznavnosti občine nav­zven, medgeneracijskemu dialogu itd. Kar pa se tiče opravljanja storitev za občino, sem načeloma seveda za, toda to predpostavlja določeno profe­sionalizacijo delovanja društev, ki je zdaj ni. Ne moremo na društva, ki nimajo znanj in zmoglji­vosti s področja administrativnega in finančno­-administrativnega načrtovanja, beleženja in poročanja, prenesti javnih obveznosti in nalog, ki so v pristojnosti občine in za katere občina ne od­govarja le vsebinsko, temveč tudi kar se tiče po­stopkov in administrativnih evidenc. Nenazadnje pa morajo potem društva imeti prijavljeno tudi 
tisto dejavnost, ki jo občina potrebuje. 
Čez dve leti bodo volitve, nameravate znova kandidi­
rati? Morebiti z “županovo” listo? 
Za razliko od nekaterih ne nameravam že letos začeti volilne kampanje. V letu in pol do volitev se lahko še marsikaj zgodi. Lahko se zgodi, da vse naredimo, potem pa grem (smeh). Vse je še odpr­to. Če se odločim, da zopet kandidiram, grem pa gotovo na volitve z županovo listo. 
Pogovarjal se je Damjan Debevec 
(Opomba uredništ va: Zaradi omejenega prostora je inter vju z županom občine Borovnica Bojanom Čebelo objavljen v skrajšani obliki, v celoti pa na spletni strani w w w.mojaobcina.si/borovnica.) 
Stoletna Borovničanka 
Anica Brancelj 
Danes najstarejša Borovničanka je bila rojena še pod cesarjem Francem Jožefom in je prisostvovala sedminam kar šestih držav. Je ponosna mati hčere, babica petim vnukom, prababica desetim pravnukom in praprababica šestim prapravnukom, eden pa je še na poti. 
Naša Ana je privekala na svet v kratkem zamenjali žalost in pred stotimi leti, 20. novembra skrb, saj je mlada nevesta v ti­1916, v Bučni vasi na Dolenj-stih letih ovdovela. Kot že toliki skem, očetu Francu in materi pred njo se je morala podati s Frančiški Korbar v varni objem. trebuhom za kruhom. Svet se za Ravno pravi čas, da se je lahko mlado mater ni kaj prida zmenil, poslovila od presvitlega cesarja saj je imel že s sabo dovolj dela. Franca Jožefa, ki je zaprl oči dan Izbruhnila je druga svetovna zatem. Bilo ji je dve leti, ravno vojna. Prišla in odšla je italijan­dobro je shodila in začela spo-ska kraljevina, prišel in odšel je znavati svet, ko se je za vedno tretji rajh, nastopilo je novo ob­poslovila stara Avstrija in je za dobje druge Jugoslavije. kratek čas nastopila država SHS, Ana je v Ljubljani dobila za­ki jo je že kmalu zamenjala kra-poslitev pri železnici, kjer je ljevina, pozneje preimenovana v spoznala ljubezen svojega ži-Jugoslavijo. vljenja, železničarja Ivana Bran-
Veselile so jo knjige in želela je clja z Laz pri Borovnici. Kmalu končati meščansko šolo, a nena-po poroki leta 1947 so se z Ivan­dno ji je umrla starejša sestra in ko preselili na »Primoževo« do­družina je odločila, da jo omoži mačijo, ki je tedaj še nosila prvo z ovdovelim svakom. Tam je po-številko na vasi. Janez je na novi svojila nečakinjo Jožico in leta železniški postaji v Borovni­1935 povila hči Ivanko. Veselje ci, ki je bila dograjena ravno ta ob mladem življenju pa sta že leta, prevzel službo kretničarja, 

Ana pa je doma gospodinjila in Ivankinimi tremi fanti in celo mlade, življenjskih moči pre-tnih že šest prapravnukov ozi­k metovala. dvojčicama. Mala »Primoževa« polne fante in može. Delo je roma prapravnukinj, eden je bil 
Hči Ivanka je medtem do-hiša je že pokala po šivih, zato pustila po možganski kapi svo-še na poti. končno »ogulila« borovniške sta se zet in »botrček« – kot so jega Ivana in je zanj skrbela pet Najstarejšo občanko sem se­šolske klopi in padla je odlo-vnuki radi klicali deda Ivana, lo-let, vse do leta 1985, ko se je za veda vprašal, kaj mora človek čitev za nadaljevanje šolanja v tila gradnje novega doma in ga vedno poslovil. Nastopil je čas jesti, da dočaka sto let, pa me je Novem mestu, kjer je bila na do leta 1963 spravila pod stre-upokojitve in skrbi za novo ge-le debelo pogledala, odmahni­železniški postaji leta 1952 pri-ho. Življenje jim resda ni bilo z neracijo, sedaj že pravnukov in la z roko: »Kaj bi rad, bejž, bejž ča zažigu škofa Vovka s strani rožicami postlano, a bili so na pravnukinj. Kar deset jih je pri-...« Nisem se vdal, zastavil sem podivjane drhali. Železnica svojem. šlo na svet v času, ko se je po-vprašanje malce drugače, kaj je pa je tudi drugače zaznamo-V zadnjih desetletjih sociali-slovila stara država in vzbrstela njej dobro jesti. »Vse, kar mama vala njeno življenje. Na vlaku stične Jugoslavije je Ana zopet mlada Slovenija. Prešlo je tudi prinese na mizo,« me je prav na je spoznala svojega bodočegašla v službo, tokrat kot vzdrže-razvpito 20. stoletje in vstopili kratko odpravila in mi za povrh moža Pavleta Šviglja iz Ohoni-valka Likovega samskega doma smo v novo tisočletje. Pravnuki postregla še s pesmico iz krajev ce, ki se je po poroki priselil na v Borovnici. Nekdanji stanoval-in pravnukinje so si spletli svoja njenega otroštva. Laze. Anin drugi zakon resda ni ci še pomnijo, kako je znala ob gnezda, drugi jih še pletejo. Na bil obdarjen z otroki, a je kljub najmanjšem neredu na hodniku praznovanju jubilejnega, stote-Damjan Debevec, foto: DD temu imela polne roke dela z v prav vojaški maniri postrojiti ga rojstnega dne je bilo priso-


Po 50 letih smo se spet vrnili v našo staro šolo. Sprejel nas je ravnatelj Daniel Horvat in nas 


popeljal po njej. 
Vse drugače, vse bolj moder­no, vendar pa stari spomini še vedno ostajajo. Najbolj smo si zapomnili, da je naša generaci­ja skupaj z učiteljem Pavletom Bajcem vse proste ure in popol­dneve gradila prvo šolsko igri­šče. In po 50 letih smo zopet obujali osnovnošolske spomine skupaj z razredničarko Heleno Hrovatin. Veselimo se že nasle­dnjega srečanja. 
Na fotografiji smo mi. Nas prepoznate? Ne se truditi, vam bomo zaupali, kdo smo. Sedijo od leve proti desni: Nevenka Sučević (Nenci Stevanovski), Andreja Kos (Lesar), Štef ka Svete (Mišič), Dušan Vuleta, Helena Hrovatin, Marko Srnelj,Marija Zalar (Škerget), Andrej Funduk. Stojijo: Jure Hanžek, Mihaela Asanovič (Maraž), Sta­ne Užmah, Magda Košir (Cvet­ko), Marija Cerk (Vovk), Metka Verhovec (Suhadolnik), Irena Novak (Nemec), Štef ka Turšič (Šuštaršič), Polda Žerjav (Špa­nič), Andreja Debevec, Ljuba Petrovčič (Širca), Anton Drašler, Dana Kohne (Kržič), Zof ka Me­
nart (Tihelj), Polona Petrovčič (Verbič), Milan Peternelj. 
Polona Verbič 
Vabilo 
Kulturno društvo Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA 
vas vabi  na ponovitev 
Silvestrske komedije: DEDIŠČINA Sobota, 11. marec 2017, 19.00, OŠ Borovnica 
Vabljeni! 
z dementnim bolnikom. Preda­vateljica je opozorila na pomen preventive, izogibanje stresu, zdravo prehrano, veliko giba­nja, druženje, poslušanje glasbe ... Po končanem predavanju so udeleženci na svoja vprašanja dobili še želene odgovore. Bil je lep Alzheimer Cafe večer. Hva­la predavateljici in udeležencem. 
Damjana Košir 
prepoznavnosti. Na občinski strani in Facebook strani obči­ne se redno pojavljajo aktualne novice. Ko bo prišel čas za nove volitve, bomo pa le pobrisali prah, iz starih programov še malo dodali, kjer se je stanje poslabšalo, in šli na volitve, kot da smo zadnja 4 leta presko­čili. Tak način dela je skrajno neodgovoren. Uslužbenci na občini imajo pogodbe o zapo­slitvi, so zelo dobro plačani in so DOLŽNI delati v skladu z zakonodajo. V kolikor le-te ne želijo upoštevati, naj preprosto odidejo z vsemi posledicami, ki sledijo. Občani se bomo morali odločiti, ali smo res samo toliko vredni, ali nam je mar za pro­padajoči center Borovnice, da mimo mrliške vežice vodi pot za sprehajanje psov in da s po­dražitvami izgubljamo socialni čut za najšibkejše v naši družbi … In kot drugo, vsak izmed svetni­kov naj se vpraša, s kakšnim na­menom je šel na listo pred voli­tvami. Dobro bi bilo, da občina skliče zbor občanov, seveda če občani to želimo, in se vse raz­čisti in začne že končno delati pošteno v skupno dobro. Sicer je škoda vsakega denarja, saj se potemtakem glede na učinke na občinskih svetih zapravlja čas in denar. 
 OO NSi Borovnica 

Pred nami sta še slabi dve leti mandata 
občinskega sveta. 
Če pogledamo pod črto, kaj se je dogajalo, kaj smo dobili in kam hitimo, človek kar malce zaskrbljeno pogleda v priho­dnost. Glede na to da se radi primerjamo z ostalimi obči­nami in se v ostalih občinah okoli nas kar veliko investira v projekte, se človeku poraja vprašanje, zakaj se pri nas tako malo, če sploh kaj, dogaja. Gle­de na kazalnike je Občina Bo­rovnica vsaj povprečna, če ne ena bolj bogatih občin [1]. Če tega ni znala izkoristiti prejšnja 

Spoštovane občanke in spoštovani občani! 

predimenzionirano in predrago 
čistilno napravo. Ob tem ceste in pločniki dobivajo nove luknje, nekatere luknje na več mestih so celo take, da bi lahko otrok na poti v šolo padel v potok. Kdo nosi odgovornost za tako stanje? Ker je NSi v večini primerov k ljub podajanju realnih pre­dlogov preglasovana in glede na stanje predloga proračuna za leto 2017, ki je neambiciozen, smo se odločili, da ne podamo amandmajev, saj bi bilo treba na novo napisati približno 20 % proračuna. Ker pa naša naloga ni izvedbena, ne moremo mi z amandmaji prepričati občine in peljati v njenem imenu zah­tevnih projektov, še posebej, če imamo za to zaposlene na ob­čini. V želji po večji pregledno­sti, učinkovitejšem nadzoru in smotrnejši porabi proračunskih sredstev smo se odločili, da po­damo zahtevo za vpogled v vse finančne kartice, to je vpogled v vse transakcije Občine Bo­rovnica. To so podatki javnega značaja, do katerih imamo pra­vico tako svetniki kot občani. Vendar k ljub večkratnemu po­zivu, celo na občinski seji (tudi zavedeno v zapisniku), tega do danes naša svetnica ni prejela. Celo nočejo jih izročiti, kar nam nekaj pove. Da pa ne bi bilo videti vse 
tako črnogledo, je občina do­
bila lično domačo stran za ob­
veščanje javnosti in izboljšanje 
oblast, se nova zdi še malo bolj izgubljena. Kljub temu da ima­mo novega sodelavca, katerega primarna naloga je priprava projektov, in novega podžupana iz vrst SD, ki naj bi pomagal pri izvedbi nekaterih zahtevnejših občinskih projektov (Naš ča­sopis, št. 440), se na izvedbeni strani dogaja bolj malo ali sploh nič. Tako je v proračunu iz leta 2016 ostalo približno 500.000 evrov neporabljenih naložbe­nih sredstev, s čimer se ponavlja stara zgodba iz časa županova-

Alzheimer cafe 

Župnijska karitas Borovnica je v sodelovanju s Spominčico, to je Slovensko združenje za pomoč pri demenci, organizirala Alzheimer Cafe. O de­menci kot izzivu sodobne družbe je predavala predsednica Spominčice gospa Štefanija L. Zlobec. 
Tema je pritegnila veliko ljudi, deli smo, kako prepoznati prve kar kaže na to, da se število obo-znake demence, kako pomemb­lelih z demenco povečuje. Izve-no je, da v zgodnji fazi bolnika peljemo k zdravniku družinske medicine, da ta izpelje potreb­no diagnostiko in uvede zdravi­la, ki upočasnijo napredovanje demence. Pomembno je, da se o demenci javno govori, da se bolnika čim prej prepozna po njegovem obnašanju in govor­jenju in da znamo ob vsem tem pravilno odreagirati. Pomemb­no je tudi, kako se pogovarjamo 
nja g. Ocepka, ko ne realizirajo predvidenih projektov. Da je mera polna, se v proračunu za leto 2017 večina projektov umi­ka oz. prestavlja za leto ali dve. Iz proračuna je razvidno, da se ne bomo prijavili niti na en EU-projekt (w w w.eu-skladi.si) oz. ostajajo aktualna le manjša financiranja, pri katerih glavni nosilec oz. pripravljavec projek­ta ni občina. 
Vendar pa občina ne stoji kri­žem rok – celovito so se lotili sprememb NUSZ in želijo za­vestno, protizakonito ter nepra­vilno obračunavati kvadraturo. Namesto fundusa stavbe so pri informativnih izračunih upora­bili neto tlorisno površino vseh nadstropij. Poleg tega občina od leta 2007 nekaterim občanom zaračunava davek za nepozida­no zemljišče, ki po zakonu ne sme biti predmet obdavčitve, če ni komunalno opremljeno (op. občina je že pravnomočno iz­gubila tak primer)! Dodatno se bo za približno 50 % podražila tudi povprečna mesečna polo­žnica, ki jo bodo občani dobili s komunale. Eden od vzrokov je nova čistilna naprava, drugi pa višje plačilo amortizacije ozi­roma najemnine JPKV Občini Borovnica (približno 160.000 evrov), ker je vrednost celotne­ga omrežja večja. Vse lepo in prav, če ne bi bila potemtakem stvar trikrat plačana. Prvič s strani EU-skladov in položnic na novo priklopljenih, drugič pa dvakrat preko položnice ko­munali, ker plačujemo amorti­zacijo občini in JPKV dejansko tudi potrebuje sredstva za vzdr­ževanje sistema, torej dvakra­tna amortizacija. Da bi znižali povprečen strošek prevelike in predrage čistilne naprave (celo­ten projekt je bil od prvotnega načrta dražji za milijon evrov), bi morala občina pohiteti s pri­ključitvijo ostalih zaselkov na predrago čistilno napravo, saj denar ostaja. Zasedenost čistil­ne naprave, ki zmore 6000 enot, naj bi bila 3600 enot, čeprav je velika večina uporabnikov že priključena in smo torej dobili 




Dobrota cveti v svobodi … 

V torek, 7. marca 2017, ob 18.00 pripravljamo 	prinese le preobrazba njenih članov in to mora narediti 
na Rimski cesti 28 v Borovnici, v prostorih 
vsak zase. Srečanje in ogled 
galerije Barje, HUD Karel Barjanski (stara pošta), 
videa s slovenskimi podnapisi 
predstavitev Jiddu Krišnamurtija. 
bo vodila naša sokrajanka Du-Bil je eden največjih misle-gurujev, ki so samo bergla na šica Grgič, univ. dipl. psih., ki že nekaj let preučuje in prevaja 
cev in humanistov našega časa poti do duhovnih spoznanj. S Krišnamurtijeva predavanja in 

in njegovo vodilo je bilo, da je svojim učenjem usmerja člo­vsak človek luč samemu sebi veka vase in v lastno opazo-pogovore. in da se ljudje moramo osvo-vanje, iskanje in raziskovanje. HUD KB 
boditi organizacij, učiteljev in Spremembo v družbi lahko 
Klub Dobrega počutja Borovnica 
šolo uravnotežene prehrane, individualno prehransko sve-
Januarja letos je klub 
Dobrega počutja 
tovanje in načrtovanje obro­
praznoval prvo leto 
kov, izvajamo hidracijo obraza, 
delovanja. Naš prostor 
meritve telesne sestave, orga­
je v 1. nadstropju 
niziramo pohode -sprehode 
V soboto, 21. 1. 2017, smo se s člani PD 	brzeli, sneg je pršil. Ledeno ni 

Zdravstvenega doma 
po bližnji okolici. Pridružite se bilo. Veliko sva jih prehiteli, kar 
Borovnica sankali. Bilo je zelo mrzlo jutro. 
nam! 

je hčerko navduševalo. Hitro Borovnica. 
Na koncu vasi Grahovše smo parkirali ob 
“Odločite se, da boste go­je bila “fura” mimo. Na koncu 

opuščenem kamnolomu. Pripeljala sta se tudi 	Namen kluba je dobro počutje 
spodar sprememb in ne žrtev 

so se otroci še na razne načine, dva avtobusa, polna otrok. leže na sankah, z rokami, poga-vseh domačinov od malčkov sprememb.” Brian Tracy
 Stik: 051 345 826, Barbara 

njali in iskali klančine, da bi se do starejših občanov. 
Počasi smo se odpravili proti smo se s šolarji iz av tobusov. 
še malo peljali. Potem pa je bil Domu pod Storžičem.  Nekate-Na vrhu, v koči smo imeli poči­na dnu zbor za avtobusne otro­rim malčkom je kmalu postalo tek za malico, klepet. Avtobusni ke in smo se tudi mi zataknili. 
težko, drugi si je želel, da bi ga otroci so se na čas, vsakih nekaj Sanke čez potok in na mali kla-
Jubilejno leto košarke	 je končano 
starši vlekli na saneh. Malo smo minut spuščali navzdol. Za za­nec in smo se še malo vozili, do-počakali drug drugega. S ceste dnjimi smo startali tudi sami. 
kler se nismo zbrali vsi. Pa smo 

smo zavili desno na stezo, ki Vožnja naj bi trajala približno 13 obide sankaško progo. Na ne-minut, je rekel Primož. S hčer-si še malo podaljšali sankanje Ob predstavitvi zbornika o 50-letnici košarke v HUD Karel Barjanski Jožetom ob zadnjih sončnih žarkih. Zormanom, fotografije pa je 
katerih delih je bilo strmo. Vsi ko sva bili na istih saneh. Ona 	borovniški kotlini v začetku decembra 2016 (prvi 
Alenka Gabrovšek za 	prispeval Jože Pristavec – Joc. 
smo uživali. En malček je bil spredaj, šefica, jaz zadaj, vidim 	izvod zbornika je prejel župan Bojan Čebela) je 
mladinski odsek PD 	Ob preteklih celoletnih vesel bombona, drugi je menjal nič, glavna »bremza«. In sva 
bila v galeriji Barje postavljena tudi razstava, ki je 

Borovnica 	aktivnostih praznovanja 50. 
težje sani z lažjimi. Prehitevali 
bila na ogled do konca januarja 2017. 	obletnice košarke v Borovnici se je pokazalo, da je v naši ko-
Ogledalo si jo je več kot odgovarjali tudi na nagradno tlini še zanimanje za igranje tristo obiskovalcev, od tega vprašanje, ki se je glasilo: »Ko­košarke. Na osnovi šoli bodo dvesto učencev osnove šole. liko košev je v občini Borovni­tako po dolgem času jeseni Na razstavnih panojih je bila ca?« Iz slik le-teh je oblikovana zopet organizirali šolo košarke 
Krtki in Zvezdice 	v Zarji 
predstavljena kratka zgodovi-naslovnica zbornika. V pomoč za najmlajše. Na Angelinem na borovniške košarke s po-jim je bil podatek, da jih je med atletskem memorialu, ki bo na membnimi dogodki, fotogra-50 in 70. V anketi je sodelovalo začetku oktobra 2017, bo pred fijami in posamezniki, ki so 90 učenk in učencev, pravilno vhodom v telovadnico name­trajno zaznamovali ta šport v pa jih je odgovorilo devet, to ščen pano, ki je bil predstavljen borovniški kotlini. Svoje vtise je – 63 košev. Po končani raz­na razstavi in prikazuje njeno so obiskovalci vpisovali v knji-stavi je bila v telovadnici OŠ športno pot v mlajših letih in go, nekateri pa so jih poslali po dr. Ivana Korošca Borovnica kasneje kot profesorice telesne elektronski pošti. krajša slovesnost, na kateri je vzgoje v osnovni šoli. Knjiga Učenci od četrtega do deve-Franjo Modrijan učencem, ki – zbornik 50 let košarke v bo­tega razreda so z zanimanjem so pravilno odgovorili, izročil rovniški kotlini je na izposojo poslušali dolgoletnega igral-izvod zbornika in praktično v knjižnici dr. Marje Borštnik ca in avtorja zbornika Franja darilo domačina Vinka Urha iz v Borovnici in Cankarjevi Modrijana, ki je povedal več podjetja URH. Obisk razstave knjižnici na Vrhniki. Jeseni bo anekdot in zanimivih doži-v času pouka telesne vzgoje sta razstava na ogled tudi v pro­vetij iz časov igranja košarke organizirala profesorja Kle­storih Cankarjeve knjižnice na in odgovarjal na vprašanja. men Stojanovič in Zala Rupnik Vrhniki. 

Ob ogledu razstave so učenci v sodelovanju s predsednikom 
 V bloku ob Borovniščici sta dve jaslični skupini, December je bil v Zarji pra­znično razpoložen. Zabavali 
Zvezdice z Leo in Romano ter Krtki s Tamino in 
smo se ob krašenju novoletne 
Marjeto. Popoldne se skupinama pridruži še Tina. 
jelke, čajanki in novoletnem 
Naša enota se imenuje Zar-Zvezdic. So zelo radovedni plesu. Krtki in Zvezdice so uži­ja. Otroci iz skupine Zvezdice malčki, zato jih, če le lahko, pot vali ob zabavni igrici Poredna so to šolsko leto prvič v vrtcu. odnese v naravo. Sprehodijo se muca, ki so jo za nas odigrali Nanj so se hitro navadili, saj se po Borovnici in tako spoznava-dijaki iz Ajdovščine, in predsta­nam vedno kaj zanimivega do-jo našo okolico. Zelo radi tečejo vah, ki smo jih izvedle strokov­gaja. ob Borovniščici ali pa se spre-ne delavke. Skupaj smo se raz-Najraje poslušajo zgodbice hodijo do kmetije, kjer jih poz-veselili obiska Dedka Mraza in 
o Pikiju, plešejo na glasbo Ro-dravijo živali. Radi se družijo njegovih daril. Januarja pa smo 
mane Kranjčan, telovadijo na tudi z vrstniki iz enote Mavrica. končno dočakali težko pričako­poligonu iz blazin in uživajo v Z njimi se igrajo na njihovem vani sneg.vožnji z »avtobusom«. igrišču. Kadar pa jim vreme po- Lea Maček 
Krtki so eno leto starejši od nagaja, ostanejo v svoji igralnici. Kržmanc, vzgojiteljica 



Intervju z županom Jankom Prebilom 

“Na mizi je veliko projektov” 
Z županom Občine Horjul Jankom Prebilom 
smo se ozrli za preteklim letom. Župan je ob polovici mandata ocenil dosežke, ki mu jih je s sodelavci na občini uspelo doseči na različnih področjih. Številni so projekti, ki so v izvajanju. 
Če bi vas prosili, da izberete en dosežek, ki ste ga v preteklem obdobju uspeli izvesti, na katerega ste najbolj ponosni?
 Glede na to da so ravno v teh dneh začeli po­stavljati zabojnike, v naslednjih tednih pa bodo začeli z gradnjo, bom rekel, da je to čistilna napra­va v Horjulu. Gre za projekt, ki se bo po dveh letih muk vendarle začel in bo zaključen predvidoma v letu 2018. To je bil eden tistih projektov, za katere­ga je bilo rečeno, da je vse pripravljeno, pa je bila podpisana le pogodba za izdelavo projektov, za vso preostalo dokumentacijo sem moral poskrbe­ti sam, s svojimi sodelavci. Takoj ob nastopu sem sklical vse deležnike in jih skoraj dnevno kontak­tiral. Tako je razmeroma hitro steklo – pridobi­li smo geodetske posnetke, uskladili z direkcijo za vode in ministrstvi, vložili dokumentacijo na upravno enoto, pridobili gradbeno dovoljenje, ves čas pa se dogovarjali tudi s predstavniki Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija in Javnega hol­dinga Ljubljana, ki sta postopek v celoti vodila in prevzela tudi financiranje gradnje. Za dobro sodelovanje se najlepše zahvaljujem direktorici Javnega holdinga Ljubljana, ge. Zdenki Grozde. V prvem krogu je bilo izbrano podjetje Hidro­tehnik, vendar je bila vložena pritožba podjetja Gorenjska gradbena družba, kar je posledično pomenilo tudi podaljšanje postopka. V drugem krogu razpisa pa je znova najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Hidrotehnik, ki je bil tudi izbra­no. Po drugem krogu pogajanj je bil med devetimi ponudniki za izvajalca del izbran Hidrotehnik, ki je z investitorjem podpisal pogodbo, vredno ne­kaj več kot milijon 800 tisoč evrov brez DDV. 
Za vami je tudi polovica mandata. Ko ste sedli na županski stol, je bila miza s projekti za razvoj občine skoraj prazna, to se je opazno spremenilo. Katere so tiste naložbe, ki ostajajo za zdaj še na papirju, njihov 
čas izvedbe pa se le približuje?
 Res je, projektov je danes na mizi veliko. Eden prioritetnih je kanalizacija v Zaklancu. Zanjo je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in usk lajeni so tudi dogovori z VO-KA, ki bo preko Javnega holdinga Ljubljana peljala razpis za izbiro izva­jalca del. Vzporedno z javno kanalizacijo se bodo urejali še vodovod, javno razsvetljavo, pločnike, kanale za meteorne vode, elektroomrežje. Isto­časno pa bomo še povezali vodovod Zaklanec z vodovodom Horjulom in tako preprečili možnost izpada vode v Horjulu. Tu se nahajajo izredno pomembni objekti, kot so šola, vrtec, dom za ostarele in drugi, zato je prav, da poskrbimo, da se napajanje zagotovi iz dveh virov. V nadaljeva­nju leta načrtujemo še preplastiti Staro cesto in ob njej urediti vodotok Stojanšk, za kar trenutno urejamo zadnjo dokumentacijo. Prav v urejanje vodotokov in reševanje poplavno ogroženih ob­močij v občini je bilo v zadnjem obdobju vlože­nih veliko naporov in sredstev. Posledično pa je bilo pripravljenih kar nekaj projektov, ki se bodo začeli izvajati še letos. Izdelujejo se tudi projekti za širjenje ceste nad domom upokojencev, izgra­dnjo pločnika in celostno ureditev spodnjega dela pokopališča, v smislu da se prestavi zabojnike na novo lokacijo in na novo poskrbi za ustrezno za­saditev. Eden večjih projektov je tudi izgradnja kanalizacije v Žažarju. Za ta projekt imamo že izdelane idejne zasnove. Načrtujemo, da nam le­tos uspe pridobiti gradbeno dovoljenje, tako da bi z izvedbenimi deli lahko začeli v naslednjem letu. Za vas Žažar se načrtuje še preureditev stare šole, in to v dom krajanov, za katerega se trenutno oblikujejo idejne zasnove. Ne smemo pozabiti na varnost v prometu, zato smo konec lanskega leta kupili tudi dve tabli za merjenje hitrosti, in sicer za Lesno Brdo in Ljubgojno, načrtuje se preplasti­tev še nekaterih cest na Lesnem Brdu, Vrzdencu in v Horjulu, prav tako pa postavitev javne raz­svetljave na posameznih lokacijah v občini, ki so bile izbrane na pobudo vaških odborov. Za Lesno Brdo se zbirajo predlogi za ureditev pokopališča, za kar so bili narejeni geodetski posnetki, na pod­lagi teh se bodo pripravili idejni načrti, kakšna pa bo končna odločitev, težko govorim, saj sta tu po­leg nas soudeleženi še Krajevna skupnost Drenov Grič in župnija Vrhnika. 
V sklepni fazi je tudi priprava novega občinskega 
prostorskega načrta (OPN), ki je temelj za spremembe 
in nadaljnji razvoj občine. V mislih imam predvsem 
poslovilno vežico na Vrzdencu in večnamensko 
dvorano v Žažarju ter posamezne občane.
 Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev OPN, ki je bil januarja poslan v drugo obravnavo vsem sedemnajstim soglasodajalcem, je že dru­gič dobil zeleno luč štirih ministrstev, čaka se še na preostala mnenja, med njimi na kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za okolje in prostor. Dogovorjene imam že sestanke s predstavniki omenjenih ministrstev in računam, da bomo do­bili vsa potrebna pozitivna mnenja za potrditev prostorskega načrta. Dejstvo je, da smo upošteva­li nasvete soglasodajalcev in naredili kar nekaj za­menjav, ne le iz nezazidljivih v zazidljive parcele, pač pa tudi iz zazidljivih v nezazidljiva območja, seveda vse ob dogovoru in s soglasjem lastnikov zemljišč. Ko bo enkrat predlog potrjen z njihove strani, pa sledi le še potrditev članov občinskega sveta, kjer pa ne vidim nikakršnih težav. In takoj, ko bo na mizi potrjeni OPN, bomo šli lahko v od­kup zemljišča za izgradnjo poslovilne vežice na 
Vrzdencu. Projekti so namreč v izdelavi in če bo vse, kot mora biti, bomo še v letošnjem letu izbrali izvajalca ter začeli z deli. Z novim OPN je pove­zana tudi gradnja doma krajanov v Žažarju. Tu je sreča ta, da je grajeno na občinski zemlji in zato bomo po uradni ureditvi dokumentacije lahko hitro začeli z deli. Za samo financiranje pa bomo poskušali pridobiti tudi sredstva iz drugih virov. 
Omenjeni projekt – preureditev stare šole v 
večnamensko dvorano naj bi financirali z evropskimi 
sredstvi. Načr tujete v občini še kakšne naložbe ozi­
roma druge programe, krite iz drugih virov? 
Prav tako skupaj z lastnikom zemljišča, PGD Vrzdenec, pripravljamo projekt in vse zahtevano za prijavo ureditve igrišča in okolice pri gasil­skem domu na Vrzdencu. Za to naj bi se pridobila sredstva preko LAS, kot tudi za ureditev in po­stavitev nove kuhinje v osnovni šoli in izgradnjo medobčinske povezovalne kolesarske steze, kjer bomo skupaj stopili s sosednjima občinama Log 
-Dragomer in Dobrova - Polhov Gradec. Občina povsod pomaga lastnikom, najverjetneje pa bo morala primakniti tudi v teh primerih del sred­stev, saj so vsi ti programi peljani tako, da Evro­pa prispeva le del denarja, za preostanek mora poskrbeti naročnik oziroma lastnik sam. Zato v Žažarju rešitev, ki bi bila ustrezna za pridobitev nepovratnih sredstev iz Eko sklada. Naj omenim tu še načrtovano preplastitev in razširitev ceste iz Horjula proti Vrhniki, ki bo na podlagi poga­janj financirana s strani Direkcije RS za ceste, in izgradnjo mostu po projektih poplavne ureditve pri obstoječi čistilni napravi Horjul, za kar pa potekajo pogajanja, da bi tudi te stroške krila Di­rekcija RS za ceste. Pridobljeni so tudi projektni pogoji za umestitev pločnika od Ljubgojne do Vrzdenca, nadaljujemo pa že s pridobivanjem 


projekta za izvedbo. 
Skoraj vsako leto se v občini srečujete s poplavami. V 
preteklem obdobju je bilo kar nekaj dela in sredstev že 
vloženih v reševanje tovrstne problematike. Omenili 
ste že, da se bo reševanje poplavne varnosti v občini v 
prihodnje še nadaljevalo.
 Tako je. Kot je bilo na javni razpravi v decem­bru že predstavljeno in tudi v časopisu že zapisa­no, so projekti za rešitev hudournika na Vrzdencu s strani podjetja Urbikom že pripravljeni. Potrjeni so tudi od pristojnih na Direkciji RS za vode. V prihodnjih tednih bo za ta del objavljen razpis za izvedbo del v vrednosti okrog 100.000 evrov brez DDV. Podjetje Hidrotehnik je prav tako izdelalo projekte za rešitev poplavne varnosti na območju Horjula, in sicer v štirih sklopih – ureditev struge Ligojščice pri podjetju Huliot in mostu preko dr­žavne ceste, ureditev struge pri Stojanšk, ureditev poplavnega območja v srednjem delu Ligojščice na Vovčnah in nazadnje v Ljubgojni. Tu se bodo ena dela izvajala že v sklopu drugih, prej naštetih projektov. Naročen je še projekt uredit ve struge oziroma grabna do mostu na Lesnem Brdu, ki danes niti ni več podoben grabnu, saj je zaraščen in poln naplavljene umazanije. Moram pa na tem mestu pohvaliti vse lastnike na tem območju, ki so se po javni razpravi zelo hitro zavzeli in kar nekaj tudi sami posekali. Sicer pa sem se pogo­varjal z nadzornikom Igorjem Lampičem, ki se je strinjal, da je pri celostni ureditvi in čiščenju tega vodotoka treba upoštevati kar nekaj dejavnikov (soglasje lastnikov zemljišč, soglasje Direkcije RS za vode, soglasje ribiške zveze, trasa plinovoda …).
 Za vami je tudi zahtevno delo z načrtovanjem 
občinskega proračuna, ki trenutno obsega okrog 5,8 milijona evrov. Ta pa, glede na vse napovedane 
naložbe in načrte, ob koncu leta najverjetneje ne bo 
več tako obetaven. Kakšna je vaša strategija? 
Dejstvo je, da se vsako leto okrog 75 % teko­čih sredstev namenja za namensko porabo, kot je za nemoteno delovanje vrtca v celoti, delo šole in druge socialne transferje. Sredstev na večini postavk nismo zmanjševali, z izjemo v delih, kjer so bila prvotno mišljena vlaganja in se je izka­zalo drugače, tu mislim predvsem na prosvetni dom. Drugače pa se največ sredstev namenja infrastrukturnim projektom, za katere je doku­mentacija v večini pripravljena oziroma v zadnji fazi. Zato res upam, da bo proračun ob koncu leta realiziran v čim večji meri in bodo vsaj zastavljeni projekti v začetni fazi izgradnje, saj v postopku od ideje do realizacije velikokrat naletimo tudi na ovire, ki jih ni enostavno preskočiti (javni razpisi, pridobitev zemljišč, soglasij itd.).
 Omenili ste prosvetni dom. Dejstvo je, da je bila kultura v Horjulu nekdaj izredno živa. Še danes je, vendar nas je lahko upravičeno strah, kaj bo z njo v 
prihodnje, saj je njena streha nad glavo slaba.
 Že dve leti intenzivno iščemo rešitev, da kul­turnikom, pevskemu zboru, mažoretam, folk lor­ni in gledališki skupini zagotovimo normalne po­goje za delovanje. Občina ima z župnijo Horjul sk lenjeno pogodbo za 20-letno uporabo prosve­tnega doma. Občina naj bi v zameno za uporabo v objekt letno v povprečju vložila 10.000 evrov. V preteklih letih je bilo v obnovo vloženih 90.000 evrov. Ker smatramo, da je objekt po toliko letih potreben temeljite prenove, te pa s tako intenziv­nostjo vlaganj ni mogoče izpeljati, se z lastnikom dogovarjamo o možnostih temeljite prenove. Občina bo vsekakor izpolnila svoj del obveznosti po sk lenjenem dogovoru in manjkajoča sredst va, ki se v zadnjih letih niso vložila, nadomestila, za ostale posege, ki bodo zahtevali večji vložek, pa trenutno še potekajo dogovori. Zadnji sestanki med župnijo in občino za sklenitev dogovora so nakazovali zeleno luč.
 S podjetji, ki so v občini tudi zaradi zaposlovanja izrednega pomena, ste v dobrih odnosih. Pravite, da jim stopite nasproti, če le je to mogoče. Kako to poteka 
v praksi?
 Dobro sodelovanje s podjetjema Metrel in Metrel Mehanika je dober primer prakse. Trenu­tno potekajo pogovori, da bi se pri gradnji nove čistilne naprave v Horjulu podaljšala dovozna cesta od omenjene čistilne naprave in bi tako bili omogočeni pogoji za izgradnjo mostu, ki bo Me­trel Mehaniki omogočil nov, ustreznejši dovoz do proizvodnih objektov z Vrhniške ceste. Podjetje Cestal že pripravlja projekte za omenjen most in ureditev dovoza. Dobro sodelovanje s podjetjem Huliot pa je pri legalizaciji proizvodnih objektov, urejamo poplavne projekte za Ljubgojščico, da jim omogočimo nadaljnjo širitev proizvodnih prosto­rov. V industrijski coni za športnim parkom se dogovarjamo o postavitvi kurilnice na biomaso in potem umestitev daljinskega ogrevanja. V to bi bili vključili tudi sosednje proizvodne prostore, med njimi dvorano za hokej in gostinski objekt.
 Že v predvolilnem programu ste navedli, da boste vaškim skupnostim vrnili vlogo, se povezovali z njimi in društvi. Kakšen doprinos je to za vas, zakaj takšna 
praksa?
 Kot sem obljubil, se tega tudi držim. Prisoten sem na skoraj vseh gasilskih in drugih občnih 



Prvi del sezone v dvoranskem hokeju 

Kot vsako leto so tudi letos hokejisti iz Horjula 	blesti s svojimi nastopi, zato se bosta obe borili v drugem delu 
priredili klubski zaključek za leto 2016. 

za mesto v četrtfinalu. Prvo tekmo so najmlajši odi-jul in TNT Horjul, v drugi pa Po treh krogih v drugem delu grali s starši in pokazali, česa so Siliko Purani in HK Dinamiti so ekipe nekje na pričakovanih se naučili. Izvrstna je bila tudi Mladi. mestih v ligah. HK Dinamiti druga tekma, ki sta jo odigrala Za zdaj se sezona odvija po Horjul je na prvem mestu in si domača drugoligaška kluba HK pričakovanjih. Člani HK Dina-je s tem, ko ni bil niti enkrat po-Siliko Purani in HK Dinamiti miti Horjul so pokazali veliko ražen, že priboril pravico izbi-Horjul mladi. Na koncu je sle-premoč nad ostalimi ekipami v ranja nasprotnika v četrtfinalu. dila še tekma članov stari : mla-ligi, saj so bili po rednem delu Druga ekipa TNT Horjul si je z di, ki se je končala v koriststa-prvi na lestvici s tremi točkami dvema zmagama v drugem delu rejših. Med srečanji je potekal in 99 goli prednosti. Tako so si izborila ugodno tretje mesto v tradicionalni srečelov, večer pa fantje že priborili mesto v prvi skupini, ki se bori za četrtfina­smo sklenili z zabavo. Sezona šesterici, ki vodi v igranje za raz-le. Fantje se bodo morali kljub 2016/2017 je prinesla kar nekaj vrstitev in neposredno v četrtfi-temu še zelo potruditi za mesto, tekmovalnih sprememb v dr-nale. Medtem pa je ekipa TNT ki vodi v končnico. V drugi ligi žavnem prvenstu, saj ni več se-Horjul, novinka v prvi ligi, dose-je zgodba drugačna. Po treh stavljeno iz treh, temveč samo gla le tri zmage v tej ligi, kar jih krogih sta naši moštvi uvrščeni je prvo mesto že oddano, zato je Hokejski klub Dinamiti Hor­še dveh lig, ki sta pa zato šte-uvršča med ostalih pet ekip, ki na tretje in četrto mesto. Siliko le še eno odprto za napredova-jul tudi vabi vaše najmlajše vilčnejši. V prvi ligi je po novem pa se bodo morale še trdo boriti Purani so na tretjem mestu, HK nje. Drugi del tekmovanja se bo v šolo dvoranskega (“inline”) 
11 ekip, v drugi 12. Naš klub je za preboj v četrtfinale. V drugi Dinamiti Mladi pa na četrtem končal konec februarja, marca hokeja. Vabljeni so vsi otro­v obeh ligah dobro zastopan: v ligi nobena od ekip (HK Siliko mestu v skupini, ki se bori za pa se že začne četrtfinale, ki ga ci, stari od pet do deset let. prvi ligi sta ekipi Dinamiti Hor-Purani, HK Dinamiti Mladi) ne končnico. Glede na število točk ne smete zamuditi. Prijavite se lahko vsak po-
Dan horjulske odbojke
V soboto, 28. januarja, smo se v dvorani OŠ 	tradicija za skupno “meseno dvema letoma kot prva zadela medaljo”, ki sta jo poleg nekaj že njegova žena Sara, je očitno 
Horjul srečali ljubitelji odbojke. Tretji po vrsti je 
praktičnih nagrad in pokala veliko natančnosti v družini. Na 

bil tokratni turnir, na katerem so v ženskem delu 
prejela zmagovalca polja. Tudi koncu ne smemo pozabiti na 

nastopile ekipe iz Podolnice, Vrzdenca in dve iz 
tokrat je ta prišla iz rok “Bitnco-zahvalo sponzorjem društva in Horjula. vga” Perota, ki to pač zna in se vsem, ki so/ste kakorkoli poma­
mu še enkrat več zahvaljujemo gali pri izvedbi tega športnega Vse ekipe so se pomerile med ključne tekme so nato potekale za unikatni izdelek. dneva. A posebna zahvala tudi seboj, vsaka z vsako, in nekaj po dokaj podobnem scenariju Podelitev pokalov in ostalih tokrat mora biti in tudi letos več sta pokazali prav ekipi iz kot preteklo leto. Težko tekmo nagrad je minila v prisotno-gre Občini Horjul, ki ima ve-Horjula, ki sta se na zadnji za tretje mesto so po tretjem sti našega župana, ki je česti-dno posluh za take prireditve tekmi udarili za naslov. nizu proti Ljubgojni dobili Za-tal zmagovalcem in nagovoril in nam velikodušno odstopi 




Vabilo na pokalno gasilsko tekmovanje GZS 
PGD Žažar bo v soboto, 11. marca 2017, v špor­tni dvorani OŠ Horjul organiziralo tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki se bo začelo ob 14. uri, finale pa bo v večernih urah. 
 Na tekmovanju, ki šteje za na 031 380 493 ali nam pišejo točke pokala Gasilske zveze na e-naslov janez.jazbar@siol. Slovenije, pričakujemo vse net. Vabimo seveda tudi vse najboljše slovenske ženske in gledalce in navijače, da se nam moške ekipe, ki bodo zagotovo pridružijo! poskrbele za pravo mero nape­tosti v medsebojnih dvobojih na izpadanje. Po tekmovanju bo ansambel Prosen poskrbel za zabavo, tako za tekmovalce kot tudi gledalce. Vabimo vse ekipe, ki bi se želele prijaviti, da to storijo in nas pokličejo 

Zmaga je tako kot v prete­klem letu ostala pri “mlajših ” Horjulkah, ki so za malo ugnale le nekoliko “starejše mladenke” iz druge ekipe. Tretje mesto je pripadlo ekipi iz Podolnice, ki ji vsako leto zmanjka kanček sre­če, morda kak trening več, tudi za končni uspeh. Vrzdenčan­kam je tako ostalo četrto mesto in največ možnosti za napredo­vanje v prihodnjem letu. 
Med moškimi ekipami so nastopile ekipe iz Ljubgojne, Podolnice, Vrzdenca, Zaklanca in dve iz Horjula. Po predtek­movanju so se v polfinale pre-bile ekipe Vrzdenca, Ljubgojne, Zaklanca in Horjula. Ekipi Po­dolnica in Cvičkarji iz Horjul­ske doline sta se poslovili prvi. Polfinale med Vrzdenčani in Ljubgojno so dobili z izidom 2 : 0 prvi, medtem ko je drugi pol-finale odločil tretji niz, ki so ga z nekoliko mirnejšimi rokami dobili Horjulci in se tako vese­lili napredovanja v finale. Za­klančani, ki so zobe kazali že finalistoma, a je bilo to za kaj več od brona premalo. V fina­lu pa sta se zopet srečala stara znanca iz preteklih let. Vrzde­nec vs. Horjul, bi lahko dejali. Vrzdenčanom je uspel dober prvi set, enako drugi Horjul­cem in napovedoval se je tesen končni izid. Tretji niz je prinesel odločitev šele čisto pri koncu in zmage so se veselili Vrzdenčani, ki so tako že tretje leto zapored 

slavili na tem turnirju. 
Če smo pri ekipah videli sta­re zmagovalce, pa smo po dveh letih dobili novega zmagovalca v tekmovanju KING. Tokratni zmagovalec je postal Aljoša Gostiša iz ekipe Ljubgojna, ki je morda nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo preskočil prav vse svoje nasprotnike. Pri ženskah je v tem tekmovanju največ volje, znanja in spre­tnosti pokazala Neja Zdešar iz Horjula. Če sta zmagovalca druga, je pa še vedno ostala druščino, ki pa je z mislimi že dvorano. Naslednje leto pa bila pri zadnji igri dneva. Ta je organizatorji iz ŠD Vrzdenec nekoliko manj “športna”, a zara-ponovno pričakujemo, da se di nagrade zelo mamljiva. Gre na tem športnem dnevu sre­namreč za odbojkarski servis, čamo, se poveselimo in seveda s katerim je treba zadeti “plato” pomerimo moči v tem lepem piva. Najbolj mirno in natanč-in v našem okolju priljubljenem no roko je imel Matic Sečnik športu.iz vrzdenške ekipe, ki je potem,  Se vidimo! kot je nenapisano pravilo, pivo ŠD Vrzdenec – delil z drugimi. Ker ga je pred Uroš Mrzlikar 
Vabilo na turnir v futsalu 

ŠD Žažar organizira v nedeljo, 12. marca 2017, v športni dvorani OŠ Horjul futsal turnir. 
K sodelovanju vabimo vse ekipe, ki bi se želele prijaviti. Pokli­čite nas na 031 793 985 – Andrej Jazbar ali 031 694 705 – Jernej Vrhovec. 


Večer z očeti pri Kresnicah Večer z očeti v skupini Čebele 

»Kolikokrat gremo še redko lotijo. Ker je bilo v igralni-je vsak izžrebal listek, na kate­ Vsak naslednji ci za vseh 39 udeležencev pre-rem je bila slika njegove besede. 
spat do večera z očeti?« 
malo prostora, so imeli prostor Med prebiranjem zgodbe je bilo 
januarski dan je bil je vprašala deklica. »Še 

za delo pripravljen tudi na ho-kar nekaj smeha, saj je naneslo, 
bližji posebnemu in štirikrat,« je odgovorila 

dniku pred igralnico. Tu je bila da so bile deklice ravno najvišji 
težko pričakovanemu 

vzgojiteljica. 	posebej za ta večer pripravljena očetje. Po zgodbi je sledila igra 
dogodku, ki smo ga 
tudi likovna delavnica na temo tišine, ob kateri so udeleženci na 
poimenovali večer z 

Prišel je nov dan in vpraša-snežna vas, kjer je vsak udele-okna igralnice pritrdili izdelke, 
nje se je ponovilo, le odgovor je ženec moral izdelati eno stvar; ki so jih izdelali na likovni de­bil drug: »Še trikrat. Do takrat pobarvati in izstriči dečka, de-lavnici. Za konec pa smo še vsi V četrtek, 19. 1., smo v skupi­
očeti. 

pa moramo še malo pospraviti klico ali sneženega moža, izde-skupaj zapeli Pesmico o snegu J. no Kresnice povabili svoje oče­
igralnico, pobrisati prah, uredi-lati snežinko ali zasneženo hišo. Bitenca. Sledila je še pogostitev te, da z nami preživijo del po­
ti materiale, da bo lepo in čisto, V prijetnem vzdušju in ob kle-s suhim sadjem, sokom ali vodo. poldneva. Obiska očetov smo 
ko boste v vrtec pripeljali svo-petu je čas hitro mineval. Malo Popoldne se je tako počasi se zelo veselili in se zadnje dni 
je očete.« Otroci so se z veliko po 18. uri smo zaključili z delom prevesilo v večer in malo pred pred obiskom o tem veliko po­
vnemo lotili urejanja igralni-z materiali in pripravili prostor 19. uro so se malo utrujeni, a še govarjali. V prijetnem vzdušju ce. Petek, 2. december, se je po-v igralnici za skupno dejavnost. vedno zgovorni otroci s svojimi so otroci z veliko vnemo kaza-vrtcu … Čez čas smo očete se-pomembni so trenutki, ki jih časi približeval in otroci so vse Posedli smo se na stole, se pre-spremljevalci počasi začeli od­li svojim atijem, kaj počnejo v znanili z recitacijo in plesom, otroci preživijo s starši. Otro-bolj nestrpno pričakovali dan, šteli in pogledali, če kdo manjka. pravljati proti domu. Malo pred vrtcu, ko so oni v službi. Poka-ki smo se ju naučili. K plesu kom iz skupine Kresnice so ko bodo v vrtec pospremili svo-Vsem manjkajočim smo zapeli pol osmo zvečer pa se je v igral­zali so jim, kako zanimivo je smo jih povabili, jih naučili očetje ob tem dogodku prav je očete. delati z vodo, presejati moko, spretnosti in se skupaj veselili. gotovo pomagali pri doživlja-Pa je le prišel težko pričako­risati, izdelati snežaka iz raz-Srečanje smo zaključili s pogo-nju nepopisnega veselja in za-vani trenutek. Malo pred 17. uro ličnih materialov, zabijati pra-stit vijo in izročitvijo skromnih dovoljst va. so se odprla vrata in na hodniku ve žebljičke, spoznavati števila, darilc našim gostom. Ob takih so se že zaslišali razigrani otro­sestavljati sestavljanke, ki so v dogodkih lahko vidimo, kako Tjaša Janša ški glasovi, ki so se pomešali 
med vprašanja spremljevalcev: »A lahko na tvoj znak obesim jakno? Obut moraš copate! Po­čakaj me, a ne bova šla skupaj not’r?« Neučakani otroci so ko­maj počakali, da se očetje uredi­jo in skupaj vstopijo v igralnico. Otroci so si hitro našli svoje bans Konjenik, ob katerem smo delo. Na njihovih mizah so se se kar dobro razgibali. Sledila je zvrstile različne dejavnosti: od zgodba Nekega sneženega dne, barvanja do sestavljanja, igranja pri kateri so imeli udeleženci spomina, natikanja perlic, šiva-nalogo, da na določene besede nja ... in med drugimi so prišla vstanejo in se potem usedejo na vrsto tudi dela, ki se jih otroci nazaj. Da smo to lažje izvedli, si 
Spomini davnih dni 
Tam blizu, na drugi strani grabna je stala malo 	dobra, le počasi, naj se obrnem. Bom previden.” 
večja koča; že zelo dolgo je ni več. 
Nekam preveč zgovoren je Otrok je bila cela čreda.  Šo-ki ga je prehiteval, je ustavil bil. Ogenj v kuhinji je zažarel larji so morali doma pomagati konja in mu pomagala prisesti. vanj. Spomnil ga je na pekel, pri vsakdanjih opravilih, mlajši Postrani ga je pogledal in pre-vice, nebesa in – vsega hudega so se igrali in pazili drug na dru-poznal njegovo stisko: poznal me brani. Spet je molil in mi­gega. Ponoči so spali na peči in je ta graben in kočo. Čez četrt slil: “Samo da bi ostal, samo da okrog nje. Najstarejša brata sta ure sta z župnikom že hitela bo.” Odhitel je nazaj k njemu: “A bila dvojčka. Tine je spal v senu proti Grmadi. “Hitela bova brez spiš?” Nič ni odgovoril, obrnjen 
nad hlevom. Luka pa v kamri. besed, ker mudi. Moliš lahko v je bil k okencu. Stopil je ven, od Tudi v letošnjem šolskem letu so se starejši otroci organizacijo in dobrimi učite-Luka je kot šolar služil, do-sebi, če želiš,” je rekel župnik. maše jih še ni bilo. Spomnil se iz VVE pri OŠ Horjul lahko udeležili 4-dnevnega lji smučanja so vsi otroci svoje kler ni zbolel in so ga poslali Slišalo se je, kako sta dihala v je, kako sta oba rada gledala na 
znanje nadgradili in tudi zače­

smučarskega tečaja v Šentjoštu. domov. Pljuča so ga vedno bolj strmi klanec. Vrata v bajti so grič k macesnu. Zdaj je pa sam. tniki so se kmalu samostojno stiskala, suh kašelj ga je dušil. bila odprta. Župnik je bil hiter Mačka je zamijavkala zunaj ka­
Tečaj je potekal od 23. do 26. in so se odpeljali na smučišče. vozili z vlečnico. Svoje znanje Pogosto se je dolgočasil v kamri in prijazen. V kamri sta si po-mre. Priprl je oči, da bi videl, če januarja 2017. Tokrat se je kar Zaradi velikega števila otrok je so pokazali v četrtek, na zadnji in skozi temačno okence gleda l gledala v oči. Vedel je, da ga ne še spi. Ni spal. “Luka!” Tišina. 54 otrok podalo na bele strmi-tečaj potekal v dveh skupinah. dan tečaja, ko so imeli čisto na staro slivo tik ob oknu. Še bo spraševal po grehih ali kako “Luka.” O, mati. Stekel je skozi ne: od začetnikov, nekateri so Vreme je bilo stabilno, vendar pravo tekmo. Tudi ko je bilo te-pred boleznijo sta pogostokrat je molil. Na mizi je gorela po-kuhinjo. “Luka!” Nagnil mu je prvič stali na smučeh, pa do ni bila ne prva, ne druga sku-čaja konec, so otroci še vedno stikala pod mostom in škar-svečena svečka, zmolil je svojo glavo in gledal v oči. Glava se je 
tistih, ki so svoje smučarsko pina deležna sončnega žarka. obujali spomine na snežna do-	pami za ribami. Če postrvi ni molitev in blagoslov, mu dal 
nagnila nazaj. “O nebesa, kaj naj znanje nadgrajevali. V zraku Smučanje v megli otrok ni živetja v Šentjoštu. bilo ali jih nista dosegla, sta se roko in ga pozdravil: “Zbogom.” zdaj sam?” Oči so begale okrog. se je čutilo njihovo navdušenje, oviralo ne pri ogrevanju ne pri igrala v vodi s kamenčki, mivko Naslednji dan je bila nede-Od nekje je na pol slutil: ali bi 
ko so se zaprla vrata av tobusa smučanju okoli palic. Z dobro Barbara Čepon 	in lapuhom; si žvižgala in pela lja, šli so k maši. Tine je ostal mu moral skleniti roki, zapreti znane in izmišljene melodije, doma zaradi brata. Poleg tega oči, pobožati lase na čelo, priž­kot so običajno počeli otroci v je še moral poskrbeti za kosilo. gati svečko. Nič več ni vedel, vse tistih časih. Lepo je bilo do bo-Skuhati je moral kurjo juho, ki mu je nekam odplavalo. Našli lezni. Po večerji je Tine pogosto bo dobra za vse, tudi za brata so ga v senu, v njegovem “ br­prihajal k bratu v kamro, ker je Luko. Sopara se je dvigala proti logu”. Čepel je tam, skrivenčen vedel, da so noči dolge. Nikoli črnemu stropu, v loncu je po-in stisnjen vase. Ko so ga polo-mu ni povedal, da vsak dan mo-časi vrelo. Spet se je spomnil žili v “hišo” med stare smreko­lijo za njegovo ozdravitev. V teh na kamro. Vzel je srp, stekel je ve deske, je stopil bliže obrazu krajih so ljudje bolj molili kot k vodi pod bajto, odrzeal najve-za zadnji pozdrav: “V tebi je še drugod. V procesijah so prosili, čji lapuh, s travo ga je oblikoval bližina smrti. Mogoče še čutiš, da jih ne bi prizadele suša, lako-v klobuk, ga dal na glavo in se kako sem molil in prosil dolge ta, bolezen ali druge nesreče. Ko spet vrnil v kamro. Z glave ga dneve in noči, ne samo jaz. An­je Tine zvečer zaprl oči, se mu je je dal bratu na suho roko, do so geli so naju zapustili. Že danes prikazal angel varuh. Več jih je mu oči zasijale. V šoli sta skupaj vem, da si bom našel novo pot, priplavalo. Imeli so prijazne oči. sedela, združena kot eden. Pri-po kateri bom hodl.” Pobožal ga Dvgnili so se nekam v nebo. prte oči so videle vse doživeto je čez lase in čelo. 
Zjutraj so Tinetu ukazali, naj za nazaj: “Malo zadremaj, takoj pohiti po župnika. Stekel je po bom nazaj, samo da vidim, kako Jože Praprotnik cesti in po njej naprej. Furman, gori in juha vre. A veš, juha bo 




Občina Dobrova-Polhov Gradec 

Tudi Pahor med Lego kockami 
Dobrova, 4. februar – V športni dvorani na Dobrovi je potekalo Nekoliko stran od vrveža, ob obodu dvo-Vabilo veliko finale odprtega državnega prvenstva v Lego kreacijah, ki rane, so se predstavljale ekipe s svojimi razi­
skovalnimi nalogami, v okviru katerih so po­

jih je pripravilo 26 najboljših ekip iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. 
skušale s pomočjo Lego kock rešiti praktične 

Prireditev, ki se uradno imenuje First Lego Glasno navijanje in komentator sta pozornost probleme vsakdana – nanašajoč se na žival-League in jo organizira zavod Super Glavce, usmerjala na osrednje prizorišče – poligone, sko tematiko. Edina ekipa z območja Našega želi spodbuditi mlade k ustvarjalnemu razmi-kjer so se merile ekipe z lego roboti. Mladi, časopisa, ki se ji je uspelo prebiti v finale, je bila 
Vpis v javne vrtce v občini 

šljanju, iskanju praktičnih tehničnih rešitev in stari od 10 do 16 let, so robote sestavili in ekipa OŠ Dobrova, imenovana Mindstormsi Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča o vpisu predšolskih otrok posledično navduševanju nad tehničnimi po-sprogramirali sami, seveda na podlagi števil-z mentorjem Izidorjem Ličerjem: »Pripravili v javne vr tce za šolsko leto 2017/18. klici. Mlade je s svojim obiskom počastil tudi nih poskusov in pred budnimi očesi odraslih smo samohranilni stroj za domače živali. Na-Vpis bo potekal v vr tcih vsak delovni dan od 1. do 31. marca 2017 predsednik države Borut Pahor. mentorjev. Roboti so morali v določenem ča-mreč, v času ko ni lastnika doma, jim nihče ne v času uradnih ur. V dopoldanskem času, ko je prizorišče obi-sovnem terminu opraviti čimveč nalog, pove-more dajati hrane. Zato smo razvili model, ko Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh skala naša ekipa, je dvorana kar pokala po ši-zanih z živalsko tematiko – to je bila namreč žival s pritiskom na gumb sama dozira hra­javnih vrtcev: vih od otroškega vrveža in številnih “firbcev”. osrednja tema letošnje sezone. no.« Ličer je dodal, da so stroj testirali celo v 
živalskem vrtu na Vrzdencu in pri enem čla­
OŠ Dobrova – VRTEC DOBROVA, Cesta 7. maja 20, 
nu ekipe doma. Srce dozirnika so sestavili iz 
1356 Dobrova; tel.: 01 360 12 20, www.vrtecdobrova.si 

Lego kock, okrog pa dodali ohišje iz drugih OŠ Dobrova – VRTEC BREZJE, Cesta 7. maja 20, 1356 materialov: »Naša skupina ima pet članov in Dobrova; tel.: 01 360 12 20, www.vrtecdobrova.si vsi komaj čakajo, da se enkrat tedensko sni­
demo na krožku. Tovrstno raziskovanje jim 
VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC, Polhov Gradec 95, 
predstavlja velikanski užitek.« A Ličerjeva 
1355 Polhov Gradec; tel.: 059 082 658, www.ospg.si 

ekipa ni bila edina z Dobrove, tu so bili še VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT, Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Super junaki, stari od 6 do 10 let, ki pa so se Gradec, tel.: 059 082 658; www.ospg.si predstavljali z nekoliko manj zahtevnimi pro­jekti. A ne glede na zahtevnost so ravno oni Vlogo oddajo: imeli čast prvi predstaviti predsedniku drža­
•
 starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, ve svoj Lego projekt! Da z Dobrove prihajajo 

•
 starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu kar tri ekipe, po svoje ne preseneča, saj je pod­2016/17, jetje Epilog, katerega direktor Damjan Širca 

•
 starši, ki so vlogo oddali po 31. 3. 2016 in otrok ni bil sprejet v vr tec, prihaja z Dobrove, idejni oče in materialni 

•
 starši otrok, ki že obiskujejo vr tec in želijo otroka vključiti v drug boter First Lego League. Po drugi strani pa je javni vrtec na območju občine. tudi šola, kot je dejal ravnatelj Viljem Kovačič, 


sprevidela, da na področju tehnike in robo­tike mladim ne nudi tako pestrih vsebin kot 
Dodatne informacije: 
drugje, zato so se z veseljem pridružili First 
Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete po pošti ali jo oddate na sede-
Lego League. Sicer noben »domači« projekt ni 
žu uprave vrtca, ki je: 
prepričal sodnikov, da bi mu dodelili katero 
-za vrtca Dobrova in Brezje na naslovu Cesta 7. maja 20, Dobrova, 

od prvih treh mest ali posebnih nagrad, a ne ter glede na to, so mladi doživeli izvrstno izku­
- za vrtca pri OŠ Polhov Gradec in POŠ Šentjošt na naslovu Polhov 
šnjo z igro in znanjem. Velja omeniti, da se je 
Gradec 95, Polhov Gradec. 
v kvalifikacije za finalno tekmovanje podala 
Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2017 bodo za šolsko leto 2017/18 
tudi ekipa Blue Stars iz horjulskega Metrela, 
upoštevane le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. 
a so izpadli na regijskem izboru. Ob županu Francu Setnikarju sta se na vabilo odzvala 
Starše obveščamo, da je obrazec vloge za vpis z navodili o poteku 
tudi predsednik republike Borut Pahor in 
vpisa otrok v vrtec dosegljiv na spletni strani vrtcev in občine Do­
ministrica za izobraževanje, znanost in šport 
brova - Polhov Gradec. 
dr. Maja Makovec Brenčič. 
Gašper Tominc, foto: GT 

Povzetek letnega poročila o pitni vodi za leto 2016 v Občini Dobrova - Polhov Gradec 
Režijski obrat občine Dobrova - Polhov Gradec kot izva-okolje in zdrav je, Pr vomajska 1, Maribor. Sprem ljanje stanja ustreznost živil. Strokov na pod laga za izvajanje notranjega vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. jalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo obvešča oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, Povzetek rezultatov mikrobioloških in fizikalno-kemijskih svoje občane o  kakovosti pitne vode  na javnih vodovodnih NLZOH  izvaja l v ok v iru Pogodbe o izvajanju storit ve nad-26/06, 92/06, 25/09 in 74/15). preskušanj so za vodovodne sisteme prikazani v preg ledni­omrežjih občine. zora pitne vode 430-0038/2012-14 in aneksom št. 3 k pogodbi Zdravst veno ustreznost in sk ladnost pitne vode so v ok vi-ca h. 
V letu 2016 je notranji nadzor in sprem ljanje stanja v osk r-214a-14/8309-14 ter Plana vzorčenja pitne vode v Občini Do-ru notranjega nadzora ocenjeva li na podlagi opravljenih re-Celoten dokument Poročila o pitni vodi za leto 2016 je bi s pitno glede zdravst vene ustreznosti in sk ladnosti  pitne brova - Polhov Gradec za leto 2016. zu ltatov mikrobioloških, fizika lno-kemijsk ih preskušanj in objavljen na spletni strani w w w.dobrova-polhovgradec.si v vode na vodovodnih sistemih  Občine Dobrova - Polhov Poročilo o pitni vodi za leto 2016 je pripravljeno skladno terensk ih meritev ter sa nitarno tehničnega in higienskega rubrik i »osk rba s pitno vodo – obvešča nje občanov«, prav Gradec opravljal Naciona lni laboratorij za zdravje, okolje z navodilom Inštituta za varova nje zdravja RS. Notranji stanja vodoosk rbnih objektov, naprav, delovanja naprav ozi-tako je poročilo dostopno na vseh krajevnih skupnostih in in hrano (NLZOH), Center za okolje in zdrav je, Oddelek za nadzor je  potekal v sk ladu s predpisi, k i urejajo zdravst veno roma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucijo v na sedežu občine. 
KS DOBROVA 2016 KS POLHOV GRADEC 2016 
Skupno 

Skupno 
število 

Fizikalno-kemijska
števi lo Fizi ka lno-kemijska 
Mikrobiološka preskušanja 
Mikrobiološka preskušanja 
Vodovodni 
odvzeti h 
preskušanja 

Vodovodni 
odvzeti h preskušanja 
sistem (VS) 
vzorcev 

sistem (VS) 
vzorcev 
U 

NE SK SK U NE U NE E. 
SK SK 
U NEM K E . Coli enterokok i KB M K 
enterokoki KB
S R O S R O 22°C 36°C S R O S R O S R O S R O Coli 
22°C 36°C 
S R O S R O 

POLHOV 
DOBROVA 
38 7 35 26 9 3 3 0 1 0 1 1 1 7 4 3 0 0 0 23 1 16 12 4 7 6 1 1 1 6 1 2 1 0 1 0 0 0

GRADEC BREZJE 
DVOR­DOLENJA 
13 3 14 8 5 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 1 0 0 0 7 1 7 4 3 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0
HRUŠEVO 
13 2 11 6 5 2 2 0 1 0 3 0 0 1 0 1 1 1 0 

VAS OSREDEK PODREBER 
3 1 3 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 011 2 11 6 5 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 

PR APROČE 
13 1 8 7 1 5 4 1 0 0 5 0 0 1 0 1 0 0 0
SKU PAJ 
75 14 71 46 24 5 5 0 2 0 4 1 1 13 6 7 1 1 0 46 4 34 24 10 12 10 2 1 1 11 1 2 4 0 4 0 0 

0 richia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK22°C - števi lo kolonij pri 22°C, SK36°C - število kolonij pri 36°C Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, U - ustrezno, NE - neustrezno, R - redno, O - občasno, E.coli.-Esche-
Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, U - ustrezno, NE - neustrezno, R - redno, O - občasno, E.coli.-Esche-SKUPAJ 
richia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK22°C - števi lo kolonij pri 22°C, SK36°C - število kolonij pri 36°C KS ŠENTJOŠT 2016 
Skupno 
KS ČRNI VRH 2016 
število 
Fizikalno-kemijska
Skupno 
Mikrobiološka preskušanja Vodovodni 
odvzetih 
preskušanja 
število Fizika lno-kemijska Mik robiološka preskušanja 
sistem (VS) 
vzorcev 

Vodovodni 
odv zetih preskušanja U NE SK SK U NEM K E. Coli 
enterokoki KB 

sistem (VS) 
vzorcev S R O S R O 22°C 36°C S R O S R O U NE 
SK SK 
U NEM K E . Coli 
enterokoki KB CP
ŠENTJOŠT 
9 3 8 7 1 1 0 1 0 0 1 0 0 2 1 1 1 1 0 S R O S R O 
22°C 36°C 
S R O S R O 

ČRNI VRH 
7 2 6 5 1 1 0 1 0 0 0 1 1 0 2 0 2 0 0 0
BU TAJNOVA 
10 3 9 7 2 1 1 0 0 0 1 0 0 3 2 1 0 0 0 

SREDNJI 
KU RJA VAS 
10 3 9 7 2 1 1 0 0 0 1 0 0 3 2 1 0 0 0 

VRH - 
10 3 7 4 3 3 2 1 2 0 2 0 0 1 3 1 2 0 0 0 

ROV T SK UPAJ SKUPAJ 
29 9 26 21 5 3 2 1 0 0 3 0 0 8 5 3 1 1 0 17 5 13 9 4 4 2 2 2 0 2 1 1 1 5 1 4 0 0 0

Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, U - ustrezno, NE - neustrezno, R - redno, O - občasno, E.coli.-Esche­richia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK22°C - števi lo kolonij pri 22°C, SK36°C - število kolonij pri 36°C Legenda: M - mikrobiologija, K - kemija, S - skupaj, U - ustrezno, NE - neustrezno, R - redno, O - občasno, E.coli.-Escheri­chia coli, enterokoki, KB - koliformne bakterije, SK22°C - število kolonij pri 22°C, SK36°C - števi lo kolonij pri 36°C, CP 
– Clostridium perfringens s sporami 
Režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec 
Občina Dobrova-Polhov Gradec 

Intervju: Franc Setnikar, 
župan Občine Dobrova-Polhov Gradec 

“Naša vizija je ostati podeželska občina” 
Franc Setnikar vodi občino Dobrova - Polhov Gradec drugi mandat in v tem času so že bili vidni nekateri sadovi dela, ki ga skupaj s sodelavci opravlja. V preteklem letu so se zaključile nekatere naložbe, ki so bile predmet razprav in občinskih proračunov več let oziroma desetletij. Še vedno pa se najdejo projekti, ki na črni listi še naprej vztrajajo. Povprašali smo ga o enih in drugih ter nekaj več besed namenili turizmu, ki postaja vse bolj svetla točka zelene, aktivne občine v osrednjeslovenski regiji. 


V vlogi župana ste drugi mandat. Če bi vas prosili, da izpostavite enega ali dva dosežka v preteklem obdobju, katera bi izpostavili? 
Mislim, da je največji dosežek izgradnja nave­zovalne ceste do Osnovne šole Dobrova. Šola je bila zgrajena pred štiridesetimi leti in že takrat se je govorilo o ureditvi novega dostopa. To se ni zgodilo. V lanskem letu pa je to uspelo in do­bro služi svojemu namenu. Gradnja je bila te­žavna, še preden se je začela, predvsem zaradi konfiguracije terena, potrebno pa je bilo veliko usklajevanja z lastniki zemljišč, saj je bilo v ne­katerih primerih treba odkupiti, drugje menjati zemljišča, skratka tukaj bi izrekel zahvalo, da so prisluhnili potrebam kraja. S tem dostopom smo zagotovili optimalno povezovalno cesto, hkrati pa razbremenili javne poti v starem delu Dobro­ve, kjer je prej potekal transport, saj smo del poti celo zaprli oziroma ga omejili zgolj na stanovalce in dostavljavce, s tem pa tudi med prebivalce tega dela kraja vnesli neko olajšanje. Drug pomemben dosežek, ki si ga štejem v ponos, so mrliške vežice. Vsi kraji, kjer so pokopališča, potrebujejo poslovil­ne vežice. V Polhovem Gradcu je bila ta zgodba dolga in je zaključena, letos pa se bo bosta vežici dokončno zgradili še v Črnem Vrhu in Šentjoštu. Tako bomo imeli povsod primerne kraje, kjer se od pokojnika lahko poslovimo na primeren način. 
Kateri so poleg že naštetih projektov še tisti, ki so po vašem mnenju še pomembno prispevali k razvoju krajev in vasi v občini? 
Izgradnja mostu v Zalogu je bil tudi eden večjih projektov. Šlo je za most, ki se je podiral in ni bil več varen za promet, večkrat smo ga popravlja­li in podpirali. Projekt, ki je vzel veliko energije že pri pripravi, potem pri pridobivanju dovoljenj in seveda tudi pri gradnji. Projekt je zaključen, odlično izveden in takšnih projektov si moramo v občini le še želeti. Eden dolgotrajnih projektov, ki se trenutno izvaja in bo konec leta zaključen, je še izgradnja čistilne naprave v Polhovem Gradcu. Upal bi si reči, da je od začetka izdelave projek­tne dokumentacije do podpisa pogodbe in začet­ka del preteklo skoraj 10 let. Največjo težavo je predstavljalo soglasje ARSO. Sredstva za to inve­sticijo bo v celoti zagotovil javni holding, enako je postopek tudi že v teku za rekonstrukcijo ozi­roma izgradnjo nove čistilne naprave na Dobrovi, za katero pa občina skupaj z Javnim podjetjem Vodovod-kanalizacija trenutno pripravlja razpis za izdelavo projektne dokumentacije. Predvidena investicija na Dobrovi je že vključena v proračun občine. 
Decembra je občinski svet potrdil občinski proračun, ki predstavlja izredno pomemben dokument in je povezan z nadaljnjim razvojem občine. Kaj so glavne 
spremembe, čemu ste namenili več sredstev in pri čem ste morali zategniti pas, če sploh? 
Naj tu najprej omenim zadevo, ki je v lanskem letu močno zaznamovala naš proračun. Gre za delež, ki smo ga morali nameniti za izgradnjo re­gijskega centra za obdelavo odpadkov (RCERO), v lanskem letu je znašal okrog 550.000 evrov. Pro­jekt je bil sofinanciran z velikim delom evropskih sredstev. Zaradi navodila ministrstva za finance MOL, da se mora celotna investicija finančno za­ključiti v letu 2016, vključno s sredstvi vseh občin, solastnic RCERO, med katere sodi tudi naša ob­čina, je precejšen del sredstev, ki so bila prvotno namenjena investicijam, bil namenjen za skupno investicijo, zato pa so v lanskem letu določene iz­padle ali so bile opravljene v manjšem obsegu, kot bi sicer bile. Bom tu kar konkreten, lastna sred­stva smo zbrali na škodo obnove cest, centra na Dobrovi, mrliških vežic, načrtovanih del v naselju Selo, tako da bodo nekatera dela kljub prvotnim načrtom opravljena šele letos. 
Kolikšen je bil skupen znesek, ki ga je občina morala prispevati za RCERO in kaj po vašem mnenju imajo občani od tega? 
Občina je kot solastnica za ta projekt prispevala okrog 730.000 evrov naših lastnih proračunskih sredstev. To je veliko, to je strošek, ki ga lahko v enem letu namenimo za investicije. Občani smo z izgradnjo centra obdržali urejen odvoz odpad­kov in to po najbolj ugodni ceni daleč naokoli ter si zagotovili nemoteno izvajanje službe zbiranja in odvoza odpadkov za daljše obdobje, kar pa ni zanemarljivo, glede na dejstvo, da je tovrstna problematika v Sloveniji trenutno zelo izposta­vljena. Dejstvo je, da kakorkoli bi se stvari sami lotili, tako nizkega stroška za občana ne bi mogli doseči. To je velika ugodnost za vse, ki tu živijo, in prav je, da se tega zavedamo. 
Mnogi priložnost za zategovanje pasu vidijo v krčenju občinske uprave, pri vas pa se je v lanskem letu ta celo razširila. Zakaj? 

Pravzaprav gre za zmanjšanje in racionaliza­cijo stroškov za izvajanje upravnih nalog občine ter povečevanje učinkovitosti uprave ter zago­tavljanje boljših storitev za občane. Lani smo na novo zaposlili urbanistko, stroški za plačo so bili prerazporejeni in znižani s postavk za plači­la zunanjih izvajalcev. Poleg tega pa je zaposlena urbanistka prisotna vsak dan, polni delovni čas, in se ukvarja izključno z vsebino in primeri naše občine. Pred tem je bil urbanist zunanji sodela­vec, ki je bil prisoten le enkrat tedensko, njegov strošek pa je bil kljub vsemu višji. Podobno je z odločitvijo za zaposlenega za vodenje investicij, ki ga bi morali zaposliti po mojem mnenju že pred desetimi leti. Tudi na tem področju se nam zmanjšujeta stroška zunanjih sodelavcev ter pri­prave investicijske dokumentacije. Poleg tega pa so morali biti v vse velike investicijeh vključeni še zaposleni z drugih področij, tako da so se vsebine prevečkrat drobile in morda celo podvajale. Za to delo mora biti zaposlena strokovno usposobljena oseba, stalno prisotna na občini, zaradi sprotnega izvajanja nadzora in spremljanja poteka investicij. Tudi letos načrtujemo zaposliti dodatno osebo v režijskem obratu, saj se je izkazalo, da javni delav­ci na terenu potrebujejo vodjo, odgovornega, ki bo znal načrtovati in odgovorno razporejati delo na terenu. Občina Dobrova - Polhov Gradec ima trenutno 13 zaposlenih, vključno z delavci v režij­skem obratu, kar jo še vedno uvršča med občine z najmanj zaposlenimi glede na število prebiva l­cev. Postati želimo še boljši, povečati dostopnost storitev občanom, z objavami biti še transparen­tnejši, povečati želimo sodelovanje prebivalcev na lokalni ravni. 
Na temo pridobivanja evropskih sredstev ob spreje­
manju občinskega proračuna vedno leti kakšna pikra. 
Kaj bi povedali bralcem, kje so ovire? Obstajajo kakšne 
analize za preteklo leto, koliko sredstev in od kod jih je 
občini uspelo počrpati?  
Lahko rečem, da smo v obdobju prejšnje evrop­ske perspektive kandidirali povsod, kjer smo to možnost imeli. S sofinanciranjem ministrstva za kmetijstvo, MGRT in EU smo pridobili kar nekaj dodatnih sredstev in izvedli investicije, o kate­rih smo tudi že pisali. Nismo pa se prijavljali na operacije za sofinanciranje gradnje kanalizacije, saj ne izpolnjujemo osnovnega pogoja, ki je 2000 prebivalcev na aglomeracijo. Največ evropskih sredstev nam je uspelo pridobiti preko Lokalne akcijske skupine (LAS) in Ljubljanske urbane regije (LUR). Tu bom ponovno poudaril dejstvo, da je točkovanje glede na lego občine, saj nas kot občino osrednjeslovenske regije uvrščajo med razvite, pogosto nepošteno in nekorektno. Vsi, ki okvirno poznajo načine, pogoje in možnosti omenjenih občin pri pridobivanju zunanjih virov sredstev, vedo, da so realne možnosti relativno majhne, navk ljub vloženemu trudu. 
Na nek način lahko torej rečemo, da nas bližina Lju­bljane po eni strani tepe, po drugi pa je to za nas velika prednost. Naveživa se pri tem na pomen turizma za našo občino, ki vsako leto dobiva pomembnejše mesto in zares začenja živeti. Kaj je po vašem mnenju prispevalo k izboljšanju stanja? 
Mislim, da aktivno delo vseh, ki so želeli sode­lovati, in pa seveda tudi vlaganja občine v promo­cijo in pripravo takšnih in drugačnih delavnic. To je tisto, kar počasi rojeva sadove. Večkrat naglas povem, da zame pomeni turizem, da pridejo lju­dje in pustijo tudi nekaj denarja. Z vztrajanjem smo dosegli, da ljudje, naši občani, ki se lotevajo podjetništva, končno verjamejo, da od tega lahko tudi živijo. In to se mora le še nadaljevati in po­večevati. Tudi na področju nočitev se miselnost spreminja in v občini že lahko najdemo okrog 30 namestitev. Mislim, da je prihodnost naše obči­ne, predvsem Polhograjskega hribovja, v turizmu. Imamo izjemne možnosti, ki jih moramo vide­ti, predstaviti in ponuditi turistom. Vendar, naj opozorim na vlogo občine pri tem – mi lahko le spodbujamo, omogočamo delavnice, pomagamo in poslušamo, ne moremo pa se turizma iti, to je na občanih. Občina je med drugim tudi v po­stopku ocenjevanja projekta Slovenija Green, kjer bomo kot občina prepoznani kot zelena turistič­na destinacija. 
Občina je pomemben korak pri razvoju turizma naredila tudi z ureditvijo statusa javnega zavoda Polhograjska graščina, ki postaja prepoznaven. Kako ocenjujete delo zavoda? 
Želja občine je bila že vsa leta v Polhovem Gradcu narediti na področju turistične ponudbe nekaj več, zato tudi oživitev javnega zavoda, v ka­terega smo vložili že kar nekaj sredstev. Trudimo se, da bi na ta način dosegli neko profesionalnost in bi ljudje to prepoznali. V lanskem letu se je z imenovanjem novega v. d. direktorja in novo 
>> 

Občina Dobrova-Polhov Gradec 


>> 
zaposlitvijo naredil velik preskok k napredku v vovarstvenike, vodarje, kmete in druge prepričati, 
delu javnega zavoda. Program čajank so začeli da kolesarska pot mora biti, saj ta ni nujna le za 
tudi tržiti in število porok v Polhograjski graščini razvoj turizma, pač pa tudi za varnost ljudi. 
se je skoraj podvojilo. In verjamem, da se bo ta 
trend samo še stopnjeval, najboljše in najzaneslji-Vsako  leto se v občini srečujete s poplavami in plazovi. 
vejše reklame pa so tiste, ki grejo od ust do ust. Kaj je bilo v preteklem letu storjenega na tem področju 
Seveda si želimo še več, moramo pa se zavedati in kakšni so načrti? 
tudi omejitev te lokacije. Tu smo udeleženi trije 


– ministrstvo za kulturo oziroma tehnični muzej, V preteklem obdobju je bilo na tem področju javni sklad kmetijskih zemljišč in občina oziro-narejenega veliko in pridobljenih kar nekaj sred­ma javni zavod. Vsak od nas je lastnik določenega stev. Sedaj pa se delajo projekti za zagotavljanje dela zemljišča ali poslopja in te sile združit, da bi poplavne varnosti na Šujici, za kar je projekt iz­se kakšen projekt hitro izpeljal, je skoraj nemo-delan in se bo vložila vloga za pridobitev gradbe­goče. Glede graščine smo trenutno v fazi urejanja nega dovoljenja. V enaki fazi sta tudi projekta od razmerij med lastniki in upravljalci, kar želimo sotočja Male vode in Božne skozi celoten Polhov doseči v letošnjem letu s pripravo upravljavskega Gradec, ki se zaključi nekje pod gradom, ter za načrta, katerega pripravo in izvedbo bo koordi-zaščito območja Dolenje vasi. Izdeluje se tudi nirala občina. Sicer pa se bo glede na doseženo projekt za ureditev Petačevega grabna v dolžini stavbno pravico počasi začela obnova Pristave, treh kilometrov. Če bodo vse te projekte iz prve pred tem pa bo potrebno pridobiti še gradbeno faze uredbe uspeli realizirati v predvidenih treh dovoljenje in urediti sofinanciranje iz drugih letih, bo to tako za ministrstvo oziroma direkcijo virov, saj lastnih sredstev občina za ta namen v za vode kot tudi našo občino velik uspeh, kar pa 
tem obsegu nima. Je pa objekt idejno odlično za-bo, glede na izkušnje in dinamiko pridobivanja 
snovan in pokriva različne vsebine in bi pome-dokumentacije, izredno težko. 
nil velik napredek pri razvoju turizma v občini. 

Zato se bomo potrudili, da sredstva pridobimo, Kateri so tisti projekti, ki ostajajo na papirju, in kdaj morda preko LUR, kjer pritiskamo, da bi se pri-pričakujete vidne posledice? oritete operativnega programa spremenile. Sicer pa imamo letos v načrtu izvesti še projekte, kot so 
V začetku letošnjega marca se pričakujejo vi­ureditev Blagajeve doživljajske poti, priprava pro­dne aktivnosti projekta prenove državne ceste gramov enodnevnih oz poldnevnih pohodniških skozi Srednjo vas, čez Jerišev klanec do ovinka, izletov z vodnikom, priprava programa ogleda v sklopu katerega se bodo ustrezno uredila tudi vremenskega stolpa na Pasji ravni, priprava ce­postajališča. Zanj je že bila podpisana pogodba, lodnevnega kulinaričnega produkta Dobrote izvajalec je bil uveden v delo, dela je ustavila zima, Blagajeve dežele (produkt je pripravljen, trženje zato so zasilno zakrpali tudi luknje na cestišču. 
bo organizirano v okviru Turizma Ljubljana od 1. 
Ta projekt vodi država oziroma direkcija za ce­4. dalje) ter pridobitev gradbenega dovoljenja za ste, s katero smo jeseni uspešno zaključili dela na obnovo Grajske pristave, kjer načrtujemo urediti regionalni cesti skozi Gabrje. Na tem delu preno­sedež razpršenega hotela. 
vljene ceste smo v dogovoru, da v letošnjem letu umestimo še avtobusno postajo z izogibališči na 
Velik doprinos k razmahu posebej dnevnega turizma 
obeh straneh. V izdelavi je tudi projekt od Dvo­
bi v občini pomenila tudi kolesarska steza. Kako 
ra do Žerovnikovega grabna, ki naj bi se izvajal v 
obetavna je ta zgodba? 
štirih fazah, začel pa morda že v naslednjem letu. Preostane le še odsek Dvor–Srednja vas, nad od-Kolesarska steza bi res bila dobrodošla, vendar sekom, kjer redno poplavlja, in pa odsek Setnik– posluha za ureditev ni. Projekti, ki smo jih izde-Ljubljanica. Tudi ta dva odseka nista postavljena lovali že pred leti, sicer ostajajo, ni pa bilo dose­na stranski tir, pač pa se o njih pogovarjamo, po­ženega nobenega vidnega napredka. Je pa realno sebej drugi odsek je problematičen zaradi potreb­pričakovati kolesarsko pot iz horjulske doline v ne pridobitve soglasja naravovarstvenikov. Naj pri našo občino, saj se z občinama Log - Dragomer tem dodam, da sem vesel, ker je direkcija za ceste in Horjul dogovarjamo za skupni projekt pove­z našimi prigovarjanji le uspela cesto Ljubljana– zovalne medobčinske kolesarske poti, ki ga bomo Polhov Gradec vključiti v državni načrt razvojnih prijavili in poskušali izvesti s sredstvi LAS. Cilj, ki programov in če se bo takšna dinamika nadalje­ostaja, pa je to povezati še s polhograjsko dolino. 
vala, bo to odlično. V proračunu za letos imamo Ne upam si napovedati, kdaj bi to lahko bilo, bo pa pločnik ob horjulski cesti, ki se tudi že vleče več prav gotovo trnova pot vse soglasodajalce – nara-

Zlate mladinke 
V osnovni šoli Horjul je 4. februarja 2017 Tekmovanja so se udeležili tudi pionirji in mladinci PGD 
potekal KVIZ gasilske mladine. 
Hruševo. Bilo je napeto in ži­vahno. Naše mladinke so osvo­jile zlato medaljo, med deveti­kot 10 let. Konec leta smo naredili geodetske po­snetke zaradi ugotavljanja lastništev, sedaj pa bo treba pridobiti soglasja in če nam s pomočjo po­sluha prebivalcev to uspe, bo izgradnja možna že v tem ali naslednjem letu. Nadaljevali bomo tudi z ureditvijo ceste na Hruševem/Selu, kjer se bo nadaljevala tudi gradnja plinifikacije, sočasno s tem pa bomo skušali postaviti še javno razsvetlja­vo in pločnik. V mačrtu je ureditev ceste v Gabrju, in sicer Gabrje–Trpin (dobrih 300 metrov), pred tem pa bi radi tamkajšnjim gospodinjstvom pri­peljati še javni kanal za kanalizacijo. V letošnjem in naslednjem letu se načrtuje gradnja še druge faze kanalizacije v vasi Brezje, in to tam, kjer ta priklop še ni bil mogoč zaradi težav s pridobitvijo soglasja lastnikov. To je problem, saj bi ob prvi izgradnji investicijo pokrival holding, sedaj pa bomo morali za to nameniti lastna proračunska sredstva. V izdelavi je še projekt zunanje uredi­tve Osnovne šole Polhov Gradec, zunanjih igrišč in parkirišča. Predvidenih je tudi nekaj sredstev za projekt “park and ride” na Dobrovi, ki pa čaka na pridobitev soglasij glede nakupa zemljišč ter sprejem novega OPN. Z njegovo ureditvijo bi po­leg vsebine poskušali tudi postopoma izgrajevati zunanji videz Dobrove. 

Omenili ste, da nekateri projekti stojijo tudi zaradi postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN), na katerega se čaka že nekaj let. Kje se je ustavilo? 
Predlog novega OPN je v fazi pridobivanja mnenj oziroma soglasij s strani ministrstev in drugih organov. Moram povedati, da niso nič kaj optimistična. Trenutno hodimo na sestanke in se pogajamo. Skušamo jim dopovedati, da je občina Dobrova - Polhov Gradec posebnost v tej osrednjeslovenski regiji, kajti je izredno razgiba­na, ima dve dolini, ki se še razcepljata v grabne in druge manjše zaselke na pobočjih. Morali bodo razumeti, da na našem območju razprše­na poselitev obstaja in mora še naprej obstajati, kajti drugače se bodo ljudje začeli odseljevati. Večina izmed 400 podanih vlog za spremembo namembnosti zemljišča rešuje obstoječe stanje ali si želi vzpostaviti nekoč obstoječe stanje (tam, kjer gradnja obstaja ali pa je nekoč obstajala). To­rej ne gre za večje posege. Težko si je stanje real-no predstavljati in problem razumeti, če zadevo gledaš, skicirano na papirju, ampak jo je treba videti. Morda nas pridejo pogledat. Predvsem pa ne moremo mimo dejstev, da je večji del občine, predvsem v nižinskem delu, že dolgo omejen z državnimi prostorskimi načrti za plin, vodo in elektriko. Od novega OPN pa ni odvisen le pro­jekt P+R (park-and-ride), pač pa tudi nova podoba Dobrove. 
Skoraj noben pogovor ne mine brez vprašanja, kaj pa poslovno-trgovski center na Dobrovi? V to ste vložili že kar nekaj energije, pogovorov, predlogov, končno tudi denarja, vendar pa vam ne uspe doseči dogovora z lastnikom. Še vedno verjamete v ureditev obstoječega objekta ali so misli usmerjene v drugo lokacijo? 
Okrog objekta poslovno-trgovskega centra na Dobrovi potekajo aktivnosti že vrsto let, zadnjih šest let pa posebej na delu obstoječega objekta sedanje kmetijske zadruge in dvorane. Ker med občani pogosto slišim vprašanje – kdaj bo trgovi­na – moram jasno povedati, da občina ni tista, ki bi lahko gradila trgovino, temveč je tista, ki lahko pripravi le prostor, kjer je to dovoljeno, in med investitorji in lastniki pomaga doseči dogovor in zastavljene cilje. Tu smo vse aktivnosti peljali v smeri, da na tem prostoru zagotovimo javno-za­sebno partnerstvo, da se zagotovi prostor za delo­vanje kmetijske zadruge, prav tako tudi trgovine. Pri tem pa je treba vedeti, da je za vse dejavnosti, ki niso javnega značaja, nujno najti nekoga, ki bo investicijo plačal. Trgovca, ki bo že v sam objekt vložil veliko denarja ali ga celo zgradil, je danes izredno težko najti, vsak bi prostore vzel zgolj v najem. Z mnogimi so potekali pogovori in vsak je imel svoje zahteve. Ne glede na vse, pa je bilo za nas pomembno, da kot občina zagotovimo prostore, kjer se bodo opravljale javne službe – knjižnična dejavnost, zdravstvena in zobozdra­vstvena, kulturna dvorana, prostor za društva in občinski prostori. Za vse to pa se mi je iz skle­pnih pogovorov zdelo, da po mnenju predstav­nikov zadruge ne sodi v sklop, ki je bil predviden za prenovo. Zato se mi postavlja vprašanje, ali je morda že res čas, da se občina z vsemi javnimi vsebinami umakne in poišče druge prostore, ta objekt pa prepusti kmetijski zadrugi, da se sama ukvarja s tem in poišče partnerje za trgovino. Ves čas se pogovarjati s figo v žepu, ne gre. Mi smo se korektno trudili, tudi z zunanjimi sodelavci, za nek kompromis. Vendar je vsak zahteval svoje, investitorjev pa danes manjka. Našli pa se bi, če bi občina spremenila svojo strategijo prostorskega razvoja in pristala na blokovsko gradnjo. Vendar so pri načrtovanju tega pozabili, kaj bi vse to lahko sprožilo, če le pomislimo na trenutne zmožnosti vrtcev in šol, poleg tega pa so objekti skoraj novi, tudi s prometno pretočnostjo bi imeli težave. S tem bi se kakovost življenja močno poslabšala in tega si ne želimo. Smo izrazito podeželska občina in naša vizija, zapisana v strategiji in prostorskem aktu, je to tudi ostati. 
Nadja Prosen Verbič 


Obetajo se 

mi ekipami GZ Dolomiti, med vsemi mladinci, starimi od 12 
prenove 

do 16 let. 
Čestitamo! 
državnih cest 
V letošnjem letu bo po informacijah Direkcije RS 
za investicije potekala obnova kilometrskega odse­
ka skozi Srednjo vas pri Polhovem Gradcu. 
Hkrati z obnovo ceste bodo zgradili še novo oporno kon­strukcijo, pločnik za pešce ter avtobusno postajališče in uredili cestno razsvetljavo. Vrednost predvidenih gradbenih del znaša 1,25 milijona evrov, od tega bo država primaknila dobrih de­vetsto tisoč, občina pa dobrih tristo tisoč evrov. Pogodba je bila podpisana 12. 12. lani, dela bodo končana predvidoma spomladi 2018. 
Prenovo bo končno dočakal tudi tri in pol kilometre dolg od­sek med Dvorom in Žirovnikovim grabnom. Kot so sporočili predstavniki direkcije, je izdelava projektne dokumentacije v sklepni fazi, treba je odkupiti le še potrebna zemljišča. Gradbena dela naj bi stekla v letu 2018. 
Premikati pa se bo začelo tudi na državni cesti Ljubljanica– Briše. Tam je še vedno makadamski žep, za katerega bo država letos izdelala projekt, gradbena dela pa naj bi stekla v priho­dnjem letu. 
Gašper Tominc 
Občina Dobrova-Polhov Gradec 
Dogodki in novosti v  marcu 
Podjetništvo v občini – kje smo in kako naprej 
KOMU SO NAMENJENE DELAVNICE 
Občina Dobrova-Polhov Gradec organizira delavnice namenjene vsem podje­tnikom ki delujejo na območju občine. 
KDAJ 
1.
 delavnica bo v sredo 15.3.2017 ob 17.30 uri, v plesni dvorani na Osnovni šoli Dobrova. 

2.
 delavnica v sredo 22.3.2017 ob 17.30 uri, v prosto­rih Polhograjske graščine. 


Vabilo 
Zimski večeri nekoč 
12. marca, od 16. uri. Dvorana Doma krajanov Črni Vrh 

DELAVNICE VODI MIŠA NOVAK, moderatorka z bogatimi izkušnja­mi na področju strateškega razvojnega in trženjskega načrtovanja – tako za podjetja kot destinacije oziroma lokalne skupnosti. 
KAJ ŽELIMO 

opredelitev predlogov in idej podjetnikov, ki delujejo na območju naše občine in so povezani z uspešnostjo njihovega poslovanja. 
PRIJAVE do 6.3.2017 oz. do zapolnitve prostih mest, na elektronski naslov: helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si . 
DODATNE INFORMACIJE na tel.: 041 353 364 (Helena Čuk). 
Občinska uprava Vabljeni! 
druženje treh generacij ob prikazu opravil: 

česanje in predenje volne, izdale košev, ličkanje koruze … 
Opravila bodo prikazali predstavniki starejše generacije, ki so jih v svoji mlado­sti delali vsakodnevno. Izkušenj in znanja jim zato ne manjka. Pripeljite svoje babice in dedke, da bodo obujali svoje spomine in kakšnega mogoče podelili tudi z nami. Pripeljite svoje otroke, da okusijo kanček vzdušja iz časov, ko še ni bilo elektrike in televizije, kaj šele računalnikov in interneta. 
TD Črni vrh Vabljeni! 

Sobodajalstvo kot zaslužek 

in širjenje obzorij 
V naši občini živi 7.500 ljudi in to večinoma v lastniških stanovanjih in hišah, kajti Slovenci imamo v evropskem merilu nadpovprečno šte­vilo lastnih nepremičnin. Koliko hiš in stanovanj je zasedenih le polovično ali praznih, lahko le ugibam … 
Predavatelj Uroš Buda je priznan strokovnjak in tudi sam sobodajalec ter povezovalni člen številnih apartmajev in sob v Ljubljani. 
Koliko staršev je gradilo še za naša občina v prostorih Polho­otroke in vnuke, pa so ti pobra-grajske graščine organizirala li šila in kopita in šli po svoje odlično obiskano brezplačno 

… Ampak otrok še vedno zna predavanje Obveznosti gosti­uporabiti denarno nadomesti-telja ob nastanitvi turistov, ki lo zaradi prevelike nepremični-se bo nadaljevalo čez teden dni, ne staršev – dajmo sobe, stano-20. 2. ob 17.00 na istem me­vanja in hiše oddati! stu. Predavatelj Uroš Buda je 
direktor družinskega podjetja 
13. februarja popoldan je Tour As, s katerim že od leta 1995 turistom v Ljubljani po­nuja zasebne apartmaje. Tre­nutno upravlja s 40 apartmaji in sobami, ki so razpršene po mestu. S skupno recepcijo v centru Ljubljane delujejo kot razpršeni hotel, ki gostom omogoča visoko kakovost bi­vanja. Aktiven je bil tudi v Go­spodarski zbornici Slovenije, v sekciji sobodajalcev, kot sveto­valec in poznavalec terena pa danes deluje v zavodu gosto­ljubnost slovenskih domov. A kljub vsem izkušnjam in zna­nju se je med številnimi teori­jami in praksami sobodajalstva nekajkrat ustavil in dejal, da na v prašanje ne more enoznačno odgovoriti, ker predpisi so ne­kaj, praksa pa drugo. Namreč, postopki prijave gostov, vo­denja evidenc in statistike so zapleteni in praviloma se jih v praksi lotevajo mlajši družinski člani, ki so vešči računalnika in 
spletnih aplikacij.
 Pa poglejmo postopke po korakih: 
1. Pred nastanitvijo go­stov
 1.1 Registracija dejavnosti SKD 55.203 (55.202) 
1.1.1 Registracija fizične ose­be v AJPES (»mikro privatnik«) je možna, če je zasedenost ka­pacitet največ 5 mesecev letno in za največ 15 ležišč. Postopek vpisa med »mikro privatnike« pa traja največ 14 dni. Status »mikro privatnika« nas bre­meni za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravst veno zavarovanje v višini 32,36 evra mesečno. 

1.1.2 Samostojni podjetnik, kot dopolnilna (popoldanska) dejavnost (»mini privatnik«), nima omejitev glede števila sob ali gostov niti ne časa od­dajanja v letu. Prispevki za po­kojninsko, invalidsko in zdra­vstveno zavarovanje nanesejo 64,92 evra mesečno. 
1.1.3 Samostojni podjetnik, kot redna dejavnost (»priva­tnik«), plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje v vi­šini cca. 320 evrov ali več, od­visno od izbrane višine plače. 
1.1.4 Dopolnilna dejavnosti na kmetiji: prispevki za pokoj­ninsko in invalidsko ter zdra­vst veno zavarovanje dosegajo 64,92 evra. 
1.2 Izbira obdavčitve 
1.2.1 Z upoštevanjem dejan­skih prihodkov in normiranih odhodkov v višini 80 % prihod­kov (4 % davek iz dejavnosti za sobodajalce in dopolnilno de­javnost na kmetiji). 
>> 

Diši po pomladi … Po dolgi zimi se res že priležejo prvi 
topli sončni žarki. Narava se prebuja v vsem svojem sijaju. 
V javnem zavodu Polhograjska graščina bomo prihajajoči 
pomladi na široko odprli vrata. V zimskih mesecih smo 
pripravljali celoletni program dogajanja in prireditev. Lahko 
vas razveselimo, da nas tudi v letošnjem letu čaka vrsta 
zanimivih dogodkov, že utečenih pa tudi novosti. Spremljajte 
nas in obiščite, veseli bomo vašega obiska. 
Vabljeni v grajsko knjižnico 
Knjižnica bo v pomlad vstopila v osveženi podobi, na policah pa so se znašle tudi aktualne knjižne novosti. Vabljeni na obisk, naša vrata so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in ob sobotah od 
10. do 12. ure. 
Etnologija: Milena Miklavčič – Ogenj, rit in kače niso za igrače 
Naravoslovje: Invazivne tujerodne rastline v mestni občini Ljublja­na Družbeni romani: Jane Costello – Moj samski prijatelj; Jojo Moyes 
– 
Brez tebe (nadaljevanje romana Ob tebi), Graeme Simsion – Pro­jekt otrok (nadaljevanje romana Projekt Rosie) Mladinska literatura: Boštjan Gorenc, Pižama – SLOLvenski kla­siki 1 Zgodbice: Desa Muck – Anica in velike skrbi; Alan A. Milne 

– 
Medvedek Pu Stripi: Charles M. Schulz – Mulčki: Sreče je dovolj za vseSlikanice: Chris Haughton – Ššš! Imamo načrt; Anja Štefan – Gu­galnica za vse; Jacob Grimm – Volk in sedem kozličkov 


23. marca 2017 ob 16.30 vabljeni na uro pravljic 
V letošnjem letu bomo v grajski knjižnici organizirali različne do­godke in naj vas že v marcu povabimo na prvo uro pravljic. S pravljičnimi junaki se bomo podali na pot, polno dogodivščin. Po pravljici bomo še malo ustvarjali in klepetali. Primerno za otroke, 
starejše od treh let. 
Še vedno pa velja vabilo ... 
Ogled dvorske cerkve 
Topli pomladni žarki nas vabijo v naravo, če pa pride deževen dan in še niste spoznali gotskega bisera v Dvoru, je naše vabilo ponovno na mestu. Marjan Malovrh, lokalni turistični vodič, vas bo tudi v nedeljo, 5. marca, od 14. do 16. ure vodil skozi preteklost in zanimivosti dvorske cerkve. Vodenje je brezplačno. Vabljeni! 
Muzej pošte in telekomunikacij 
Tudi marca vabljeni v Muzej pošte in telekomunikacij. Muzej je odprt od torka do petka in v nedeljo od 10. do 17. ure (zadnji možni vstop ob 16. uri). Javno vodstvo po muzejskih zbirkah je za upo­kojence organizirano vsak petek ob 15. uri. Vabljeni! Otroci lahko del počitnic preživijo v Muzeju pošte in telekomunikacij. Od 28. 2. do 3. 3. med 10. in 13. uro vabljeni na počitniške muzejske delavnice za otroke. Več info: w ww.tms.si. 
Krajevni muzej
 V krajevnem muzeju Polhograjske graščine bodo 11. 3. in 30. 3. potekale konservatorske delavnice. Več informacij 
o delavnicah lahko preberete tudi na spletni strani Turističnega društ va Polhov Gradec, w w w.td-polhovgradec.si. Vljudno vabljeni! 
Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane
 Se želite poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vas, da si večno zvestobo obljubite v objemu Polhograjske graščine. Možen je tudi dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličite nas, ve­seli bomo vašega obiska. 
Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo vedno na voljo! 
Polhograjska graščina
T: 031 776 259
 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Polhograjska graščina 
Pripravile: 
Ana Oblak, Nina Slana, Ajda Kozjek, Julija Buh 
Občina Dobrova-Polhov Gradec 


najboljše 4. jabolko ali zvezdico saj na ta način ujamejo marsi­>> potrebno najeti usposobljenega katerega zlikovca ali ubežnika. ocenjevalca, ki opravi ogled in 1.9 Izstavitev računa go­
1.2.2 Z upoštevanjem dejan­izpelje postopek. Njegovo delo stu in njegova davčna potrditev skih prihodkov in normiranih nas bo stalo približno 200 evrov. (davčna blagajna). Vedno obra­odhodkov (vodenje enostavne-Seznam usposobljenih ocenje-čunamo tudi turistično takso, ga ali dvostavnega računovod­valcev je dostopen na omenje-tudi če spanje podarimo, in da­stva). 
nem spletnem naslovu. vek od dejavnosti oz. DDV od 1.2.3 Za zavezance za DDV 1.8 Pred prvo nastanitvijo provizij turističnih portalov, ki 9,5 % (za sobodajalce s. p., d.o.o. 
gostov se moramo pripraviti na za nas iščejo goste preko spleta itd.). 
vodenje knjige gostov, torej (airbnb.com, booking.com…).popis prispelih gostov na pod-Turistična taksa je dohodek 
Priprava stanovanja
lagi osebnih dokumentov s sliko občine, namenjen razvoju turi­
1.3 Uporabno dovoljenje.
in prijavo ter odjavo v roku 12 stične infrastrukture. Plačilo je Po definiciji naj bi uporabno do­ur! Prijavo in odjavo se opravi obvezno za vsako turistično no­voljenje izdala upravna enota in na postaji policije, če vodimo čitev, višina takse pa se razliku­ne občina po ogledu novozgra­ročno knjigo (možno tudi preko je po posameznih občinah in v jenega stanovanjskega objekta faksa ali elektronske pošte v pri-Ljubljani znaša 1,27 evra na noč, in oceni skladnosti z gradbeno meru zelo oddaljenih kmetij ali zanimivo in nenavadno pa je, da dokumentacijo. V praksi pa težkih vremenskih razmer), še naša občina Dobrova - Polhov tega dovoljenja ne podeljujejo najlažje pa elektronsko z brez-Gradec še nima sprejetega od­stanovanjskim stavbam, ampak plačno aplikacijo eGost (http:// loka o višini turistične takse, saj predvsem lokalom in pisarnam stnikov in sosedov, a le če gre za višine ograje, varne električne rij, 4 jabolka pa so znak za lastne w w w.p o l i c i j a . s i / i n d e x .p h p / je v občini registriranih vsega za pridobitno dejavnost. Pred-večstanovanjski objekt s tremi napeljave, ograje na pogradih … sanitarije in veliko dodatne po­egost). Policija mora spremlja-6 prenočišč. 

pogoj za uporabno dovoljenje je ali več stanovanji, za dvosta-1.7 Kategorizacija sobe nudbe za aktivno preživljanje ti evidenco nočitev za vsakega končana gradnja pred koncem novanjsko hišo se ne potrebuje ali stanovanja – pri sobah se počitnic. Zanimivo je to, da si gosta, tako pri nas kot v tujini, Sebastjan Vehar leta 1967 ali pa kasnejša gradnja soglasja soseda za registrirano označuje z zvezdicami, turi-kategorijo do števila 3 izberemo 
z izdanim gradbenim dovolje-oddajanje. stične kmetije se označujejo z sami na način, da v spletni for­
njem. Za pridobitev uporabne-1.5 Obvestilo upravniku, velja 1 do 4 jabolki, pri čemer je eno mular na strani http://kategori­
ga dovoljenja se izpolni vloga in za bloke. jabolko (ali zvezdica) najslabša zacija.slovenia.info/ izpolnimo 
odda na pristojni upravni enoti. 1.6. Minimalni tehnični po-oznaka in predstavlja preprosto obrazec o velikosti in opremlje­
1.4 Soglasje 75 % etažnih la-goji, kar se tiče standardizirane sobo brez TV in lastnih sanita-nosti sobe, medtem ko je za 

Iz poslanske klopi Anžeta Logarja 
Delavnice Zdravje na vsakem koraku 
Odločna neodločnost 

Kaj vse bi morali in česa 
Pravijo, da je naš premier Miro Ce­rar postal odločen in klen mož, odkar naj bi za 40 tisočakov (davkoplače­valskih) evrov na mesec najel tuje 
ne bi smeli 
PR-svetovalce. Lepo. Prej bojda ni zn al udariti po mizi, zdaj pa samozave­

in telo, čas, ko razčistimo sami s tovrstnimi težavami soočiti in 
Med najbolje obiskanimi delavnicami je bila stno tolče že po lastnih vrstah. 
sabo in najdemo svoj mir. s čim večjim razumevanjem ter 
8. delavnica, ki je potekala 8. decembra v avli sočutjem do samega sebe, bli­
 Ne vem sicer, česa me je ga še naprej puščal v igri re-Osnovne šole Dobrova. Dr. Sebastjan Kristovič, 10. delavnica, ki je potekala žnje okolice in družine poiskati bolj strah – tega, da je na vrhu prezentance, celo na mestu sicer ugleden strokovnjak za vzgojno svetovanje 2. februarja, je obravnavala raz-morebitno pomoč. Poudarila države nekdo, ki se ne zna od-njenega kapetana. Če je Br­

lične tipe zasvojenosti. Urška je, da se v družinskih odnosih 
tako mladostnikom kot tudi staršem in učiteljem, ločiti, ali nekdo, ki pleše po glez Cerarja razjezil v funk-
Jesenovec, mag. zakonskih in oblikujejo nastavki družbenih 
je z bogatimi izkušnjami, ki jih pridobiva pri taktih svetovalnih PR-agencij ciji predsednika parlamenta, 
družinskih študij, je v uvodu odnosov in mora biti družina 
terapevtskem in svetovalnem delu, skušal navzočim … Kajti, neodločnega premier-potem bi mu kvečjemu lahko dejala, da gre pri vseh zasvoje-kot kraj sprostitve, zasebnosti 
ja, kakorkoli gledaš, so z nje-predlagal, naj razmisli o tem, 
odgovoriti na vzgojna vprašanja.

nostih za kronične bolezni, pri in čust venosti dejavno aktivno govimi plusi in minusi izvolili ali se ob takšnem nasprotova­“Naredite vse za svoje otroke viri moči,” je dejal. Zbranim je katerih je človek psihično in fi-vključena tudi v terapije. Nekaj državljani. Za štiri leta so mu nju še čuti poklicanega voditi 
in nič namesto njih,” je uvodoma s slikami in izkušnjami poja-zično odvisen od ponavljajočih več besed je namenila alko-dali v roke upravljanje države državni zbor, ne pa da spor iz 
svetoval, kajti vzgoja je priprava snil, da se pred vsakodnevnim se dogodkov. Spregovorila je o holizmu – zasvojenosti, ki je v in če jih na koncu razočara, parlamentarnega dela seli na 
otroka na življenje. Ustavil se je stresom in psihično izgorelo-možnih vzrokih in dejavnikih Sloveniji najpogostejša kronična bodo naslednjič izbrali dru-strankarski parket. 
ob napakah (ne)doslednosti, ki stjo lahko obvarujemo z zmer-za nastanek zasvojenosti in se bolezen. Zadnji del je namenila gega. PR-»stricev iz ozadja«, ki Sicer pa, po mojem mnenju 
jih starši pri vzgoji pogosto de-nim gibanjem, ki je dobro tudi dotaknila uspešnih terapij, ki vprašanjem, ki so se nanašala so javnomnenjsko prenovili smo edina država v Evropski 
lajo, in sicer: nedoslednost pri za zdrav um. Zbrane je skušal so po njenih izkušnjah vselej predvsem na tehniko spodbu-premierja, pa ni volil nihče. uniji, kjer predsednik največje 
pravilih in mejah, nedoslednost navdušiti, da je tek ali kakršna-postopne in terjajo sodelova-janja, da se zasvojenca vključi v Nismo jih niti izbrali, čeprav vladne stranke svojemu stran­
vzgojnih avtoritet, nenehno de-koli druga redna oblika gibanja nje celotnih družin. Predsta-katerega od programov. svetujejo – za naš denar. In karskemu podpredsedniku batiranje, nedosledne zahteve. tisto pravo – rekreacija za duha vila je nekaj načinov, kako se s Nadja Prosen Verbič ker jih nismo izvolili, jih ne predlaga – pozor, predlaga, Strokovnjak je še opozoril, da je moremo niti odstaviti. Oni pa naj razmisli o odstopu z me­lahko brez obveznosti in od-sta podpredsednika. Predse­govornosti s pomočjo »preno-dnik stranke pravzaprav prosi vljenega« premierja izpolnju-svojega podpredsednika, naj jejo predvsem – lastno agendo. se umakne, in na ta način v 
Sicer pa je tudi ta »nova javnosti pomaga ustvarjati vi­odločnost« predsednika vla-dez njegove nove odločnosti ... de bolj zgodba za javnost kot No, v državah z razvito stran­realnost. Dokaz je nedavni karsko demokracijo so me­spopad »velikanov SMC«, sta podpredsednikov strank Cerarja in Brgleza. Cerar je namenjena tistim posame­zaradi javnega nasprotovanja znikom, ki jim predsednik sprejemanju zakona o tujcih stranke najbolj zaupa. Če in Brglezu predlagal, naj razmisli ko izgubijo njegovo zaupanje, o odstopu z mesta podpredse-je naslednji dan na njihovem dnika SMC. Hm, sem prav sli-mestu novi podpredsednik. šal? Brglez mu je nasprotoval Brez prošenj, pobud za razmi­v funkciji poslanca, »kazen« slek ali česa podobnega. Če je za to pa naj bi ga doletela v po enem mesecu kljub nezau­funkciji funkcionarja stranke? panju podpredsednik stranke Približno tako, kot če bi trener še vedno isti: je torej to znak nogometne reprezentance odločnosti ali raje – neodloč­neposlušnemu centralnemu nosti? Kako že pravimo Slo­napadalcu disciplinsko pre-venci? Volk dlako menja, nravi povedal nastopati za njegov nikoli. Najbrž ne velja samo za domači klub, medtem ko bi volkove ... 



Občina Dobrova-Polhov Gradec
Pridite z gregorčki! 

Gregórjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. 	ščajo gregorčke: umetelno izde­lane hišice s svečami v njih ali 

Tega dne, 12. marca, se po ljudskem izročilu ženijo 
pa t. i. cambohe, košare, napol­
ptički. Z gregorjevim je povezanih več tradicionalnih 
njene z žagovino in osvetljene z 
verovanj. 
lučjo, ter ladjice, izdelane iz eko-Eno od teh pravi, da sveti je tradicija spuščanja gregorč-loških materialov. In prav vsi se Gregor prinaša luč in na ta dan kov po rekah in potokih ohra-verjetno po dolgi mrzli zimi ve­“ luč v vodo vrže”. Po ljudskem njena na Gorenjskem, v krajih z selimo ptičjega petja, daljših in izročilu se namreč do gregor-dolgoletno obrtniško tradicijo – toplejših dni!   
jevega dan toliko podaljša, da na primer v Tržiču (čevljarstvo), so lahko (predvsem železarski) Kropi (kovaštvo, žebljarstvo) in Prisrčno vabljeni na sku­delavci, ki so do tedaj delali ob Železnikih (železarst vo). pno spuščanje gregorčkov v svetlobi petrolejk, luč “vrgli v Na predvečer praznika so Božno! vodo”. Še eno od verovanj je, da obrtniki nekoč po zraku vihteli Dobimo se pri Pograjskem prva ptica, ki jo mlado dekle na bakle iz starih, v smolo namo-domu 11. 3. 2017 ob 17.00. ta dan vidi, naznani, kakšen bo čenih metel, v starih peharjih pa njen mož. Gregorjevo ali slo-so zažigali s smolo polite oblan-Skupaj nam bo lepo! vensko valentinovo, kot ga tudi ce in jih spuščali po vodi, češ naj imenujejo, pa ponekod praznu-voda odnese neprijetno delo pri Bogdana Mikša, Društvo jejo še danes. Še posebno dobro slabi luči. Danes po vodi spu-Lep je dan 

Rok Dobnikar - državni prvak 
Na sejmu Gast na Gospodarskem razstavišču 	zmage in naziva državnega pr-ki ga bo pripravil, in njegovo hčerko Evo gledal risanko OZI in tudi na mednarodnih v tu­vaka, hkrati pa poudaril, da je te zgodbo. Potem je dobil 7 mi-BU, je njegov koktajl dobil ime. jini ter pridobiti še kakšen na­
v Ljubljani je na začetku februarja potekalo 26. 

zmage vesel, kot vsake druge, saj nut časa za pripravo 5 enakih 	Inspiracija mu je bil korenček, slov državnega prvaka in vidno 
državno prvenstvo v mešanju pijač, in sicer v 

je vsaka po svoje zanimiva. Se koktajlov, pri čemer so sodniki 	ki je postal glavna sestavina, uvrstitev na svetovnem prven­
kategoriji brezalkoholni koktajl. 

pa zaveda, da ta zmaga prinaša ocenjevali strokovno delo – po-temu pa je nato dodajal ostale stvu.« Za konec pa vsem deve­nove obveznosti – priprave na livanje, pravilno merjenje, pra-sestavine. Ideja serviranja je že tošolcem, ki se odločajo, kam svetov no pr venst vo. Na sve-vilen recept, uporabo pravega nekaj časa nastajala, tokrat pa jo naprej v šolo, svetuje: »Poklic  Na prvenst vu je sodelovalo svetovno prvenstvo v mešanju 
tovno prvenstvo na Češko bo pribora in na koncu še celoten 	je uresničil. gostinca in barmana je zanimiv 17 barmanov, med katerimi je brezalkoholnih pijač, ki bo ju­
odšel z istim koktajlom, ki ga videz koktajla, okus, aromo,  	in zelo zahteven, ker moraš ves prvo mesto in naziv državnega nija 2017 na Češkem. Z Rokom bo dodelal in mu dodal piko na videz. Vse to ocenjujejo skriti Še kakšna zmaga … čas spremljati novitete, razvoj prvaka dobil Rok Dobnikar iz smo se pogovarjali o njegovi i. Zanimalo nas je, od kje ideja sodniku v zakulisju. Rokova Rok ima za prihodnost eno-pijač, a je tudi zelo širok in lah-Gostilne Dobnikar s koktajlom zmagi in idejah. Rok Dobnikar 
pripraviti koktajl v lončku in ne zgodba koktajla OZI BU je bila 	stavne in tudi uresničljive cilje: ko z njim izražaš svoje misli in OZI BU in se tako uvrstil na nam je zaupal, da je zelo vesel kozarcu, kot smo vajeni: »Pri-preprosta. Lončki so mu že od »Želim se udejstvovati na čim ideje.« hajajo novi trendi, že dalj časa nekdaj všeč, ko pa je skupaj s več tekmah, na vseh slovenskih MB imam druge zamisli in ideje, še bolj ekstravagantne, ki jih še ni­sem uporabil, ker nisem vedel, kako bodo sodniki odreagirali nanje, pa tudi za tekmovanje se mi je zdelo, da še ne bi mogel tega dobro izpeljati, da bi dobro izgledalo, zato sem se raje odlo­čil za bolj na sigurno varianto, ki pa je vseeno drugačna od do­sedanjih.« 
  
Sodniki ocenjujejo celo­stno podobo Na začetku je imel Rok minu­to časa, da je predstavil koktajl, 
Vabilo 
na gledališko predstavo
 
Feri Lainšček 
Gajaš, arestant 
18. 3. 2017 ob 19.30 Kulturni dom Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova 
 
Režija: Marko Naberšnik; igra: Vlado Novak 
Organizator: KUD Dobrova Informacije in rezer vacije vstopnic: gsdobrova@gmail.com Vstopnice bodo na prodaj uro pred predstavo v preddverju kulturnega doma na Dobrovi.   Pišti Gajaš je bil legendarni avtomehanik, ki je tistega usodnega jutra nameril pištolo v enega svojih tovarišev in pritisnil na petelina. Za svoja dejanja je moral odgovarjati in pristal v zaporu. Tako je nastala vznemirljiva in pretresljiva gledali­ška pripoved o zaporniku, ki je tudi za rešetkami ostal zvest samemu sebi in se ni odrekel svojemu specifičnemu pogledu na svet ter dogajanje okoli sebe. 
Vabljeni! 
Občina Dobrova-Polhov Gradec 


Ob kulturnem prazniku o pesnikih

Polhov Gradec, 7. februar – Dramska skupina Neptun je na predvečer slovenskega kulturnega praznika pripravila prireditev, na kateri so se spomnili Župančiča, Gradnika, Kosovela in Prešerna ter njihovih pesnitev in življenjskih drobtinic. Uvod pa je bil namenjen domačim krajem, tretji številki zbornika občine Dobrova - Polhov Gradec. 
Utrinki in pogledi na doma-zbornika, katerega izhodišče če naravne lepote, ki jih je v pe-je tokrat narava, naši gozdovi, snitev zajel Milan Košir, tokrat je dejala, in preletela vseh de-pa svojevrstno prebral Marko vetnajst avtorjev prispevkov: 

Jesenovec, so uvodoma spo-dr. Mitja Zupančič piše o goz-Dobrovi, pojasnilo nastanka mnili na eno večjih bogastev tu dovih, dr. Nada Praprotnik o dobrovskega vrha izpod peresa živečih. Na izredno bogastvo 180-letnici odkritja blagajevke, Janeza Dolinarja, Milan Košir jezika je nadalje opomnila ure-Primož Bizjan obravnava ptiče, tokrat piše o predmetih iz svoje dnica zbornika Naši kraji Mil-Vid Klančar strokovno opisu-bogate etnološke zbirke, Gašper 

ka Bokal. V predstavitvi tretje je župnijsko cerkev sv. Janeza Tominec pa je tokrat prispeval številke zbornika Naši kraji je Evangelista v Šentjoštu, Kse-kronikalni popis dogodkov v Nato je roko besedi podala da bi občinstvu na nekoliko šnja kulturna prireditev je bila nekaj več besed namenila duhu nija Pišljar svoj zapis namenja občini Dobrova - Polhov Gra-pesem, ki jo je kronala sloven-inovativnejši način približalo po mnenju mnogih nekaj dru­slovenskega jezika in ga med zgodovini šolstva na Dobrovi, dec v letih 2014 in 2015. Naši ska himna. Venček prvih se je dela naštetih avtorjev. S filmi in gačnega. Upam si pomisliti celo, drugim povzela po akademi-Barbara Ivančič Kutin objavlja domači kraji se razkrivajo tudi spletal okrog pesnitev Otona fotografijami, ki so jim podlago da bi se znala kosati z letošnjo ku Alojziju Gradniku, ki ga je intervju s polhograjsko učitelji-v pesmih, ki so jih prispevali Župančiča, temu se je pridružil dajali sporočilni zvočni posnet-državno priredit vijo ob sloven­opredelil z izrazom duh resni-co Nadjo Lili Založnik, dnevnik Primož Bizjan, Marjan Malovrh, venček Kosovelovih in nazadnje ki, so zbrani spoznali tudi roj-skem kulturnem prazniku. A ce, saj je to jezik, ki ne prihaja vojnega ujetnika Franca Peče-Božidar Pahor, Alojz Tome, Ka-še z burjo navdahnjenih pesni-stne hiše, vasi in bistvene utrin-raje zadržim komentar zase in si iz salonov, niti ne iz grofovskih nika dopolni še zgodba Jožeta tarina Tominec in Milan Košir. tev Alojzija Gradnika. Tehnolo-ke življenj pesnikov. Dinamiko le še želim tovrstnih prireditev stanovanj, pač pa iz kmečkih Marolta o konjih. Zbornik zaje-V uvodnem delu je predstavlje-gija sodobnega časa je bila vple-vsebine na platnu pa je vsake čimveč, tudi na lokalnem odru. ust, iz zemlje, in je ohranil neko ma še spomin na Jožico Kavčič na monografija o Dobrovi, ki je tena v različne pristope, ki se toliko razburkala v živo odpe-Nadja Prosen Verbič svojo temeljno pristnost. Da ga in sestavek ob odprtju razstave izšla ob 300-letnici dobrovske jih je Dramsko društvo Neptun ta ali odigrana točka igralcev, Foto: npv je moč občutiti tudi v člankih fotografij Cirila Velkovrha na božje poti. tokrat poslužilo, z namenom otrok in izurjenih članov. Leto-

Slovenski kulturni	 praznik 
Letos smo ob slovenskem kulturnem prazniku 	je nagovoril tudi župan Franc Setnikar. Ob obeh dogodkih 
člani Kulturnega društva Dobrova za vse ljubitelje 
smo zbirali denarne prispev­

lepega pripravili dva kulturna dogodka. 
ke za podporo slovenskemu 

4. februarja zvečer je Gledali-z naslovom Dobrota – najvišja misijonarju, ki deluje med naj­ška skupina KUD Dobrova v stopnja kulture, s katero smo revnejšimi na Madagaskarju. Kulturni dvorani na Dobrovi spoznali življenje na Madaga-S tem nismo proslavili samo odigrala gledališko predstavo skarju in delo enega največjih zelo dobrodošlega prostega dne Sleparja v krilu, av torja Kena kulturnikov tega časa Petra sredi napornega delavnika, pač Ludwiga, ki jo je režiral Franci Opeke. Nastopili so otroška fol-pa smo kulturi dali še nekoliko Končan. klorna skupina, plesno društvo globlji pomen. Po prireditvi je v Prisotni smo se lahko izvrstni Panorama, mešani pevski zbor, dvorani potekalo prijetno dru­
komediji od srca nasmejali. Na tercet in kvartet flavt Glasbene ženje ob pijači in prigrizku, ki so predvečer praznika pa smo šole Emil Adamič in Godba Do-ga pripravili člani društva. pripravili kulturno prireditev brova - Polhov Gradec. Prisotne  Magdalena Tehovnik 
Kiparjenje z ledom 
Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je 	na delovni prostor in delo s kla­divi, dleti in podobnim orodjem 
v majhni in prijetni dolini Bezenici, ki povezuje 
se je začelo. Sodelovali smo vsi, 

Dobrovo z Brezjem in Babno Goro odvijal prvi 
najbolj vztrajni pa so bili seveda 

tovrstni kulturni dogodek v teh krajih. 
otroci. 

Polhov Gradec, 6. februar – Ta dan je potekala 1. 	-k vacka nje-imata-terapev tsk i-Nanj so bili povabljeni prebi-v mrzlih zimskih dneh nabrala Poskrbljeno je bilo tudi za pri­-ucinek). grizek in pijačo na toplem. 
medgeneracijska delavnica društva Lep je dan v 	valci doline. Kiparjenje z ledom res lepa količina ledu. Z motor­
sodelovanju s pletilsko kooperativo Breja preja iz Ne skrbite, če ste tokrat je potekalo od 10. ure zjutraj na-no žago smo pripravili kose, ki zamudili medgeneracijsko prej. Na manjšem ribniku se je smo jih potem lahko pripeljali Magdalena Tehovnik 
Škofje Loke. 
delavnico. V prihodnje bodo  V polhograjski graščini so se tlaku. Pletenje ima terapevtski pobudnice druženje še pono­zbrale mamice, otroci in babi-učinek – deluje proti anksio-vile. Če pa ste sami mojster v ce. Namen delavnice je bil po-znosti in depresiji. V raziskavi, ročnih spretnostih in bi radi to vezati generacije, obuditi zna-ki jo je opravila angleška psiho-delili z ljudmi, bodo zelo vesele, nje kvačkanja in recikliranja. terapevtka Betsan Corkhill, je če se jim pridružite, pravijo. Za Med spretnimi prsti so vihtele kar 54 odstotkov ljudi poroča-vse informacije lahko pišete na kvačke, za nit pa so izbrale kar lo, da je pletenje v njih vzbudilo d rust volepjedan@gmai l.com odpadne plastične vrečke, na-občutke sreče in zadovoljstva. ali jih najdete na družbenem rezane na trakove. Pobudo za Ker nas tovrstne dejavnosti za-omrežju Facebook. Zahvala delavnico so dale predstavnice motijo in zaposlijo naše roke, s strani članic društva Lep je društva Lep je dan in mnoge se preusmeri naša osredotoče-dan velja Nini Arnuš iz Bre­so se spraševale, zakaj ravno nost na bolečino. Ugotovljeno je preje, ki je pokazala, kako kvačkanje? Odgovor je pre-je, da se na ta način izboljšu-se kvačka iz plastičnih vrečk, prost, ker imajo tovrstna roč-jeta tudi spomin in kognitiv-Polhograjski graščini, ki je na dela protistresen učinek, saj ne funkcije, otrokom pa se prijazno ponudila prostor, in znižujejo raven stresnega hor-dokazano izboljšajo matema-vsem obiskova lcem delavni­mona kortizola v krvi in pri-tične spretnosti (vir: https:// ce. Se vidimo! pomorejo k nižjemu kr vnemu w w w. u t r i n e k . s i /p le t en j e-i n-Nadja Prosen Verbič 



Občina Dobrova-Polhov Gradec


Božična zgodba 	Drugi knjižni večer 
v izvedbi Svetlic 
Drugi knjižni večer v januarju je za nami. Nova dobra izbira v vseh situacijah. 
Kadar se počutite napadeni, 
knjižna uspešnica Kdo je tu nor? avtorja dr. 
je reči prvo, kar vam pade na 
Alberta Bernsteina nas je popeljala v praktično 
pamet, redko najbolj učinkovit 
vsakdanje življenje. 
odziv. Če boste vedno počakali Ko zaškriplje med nami, se imate, kot si morda mislite. Ta vsaj štiriindvajset ur, preden se moramo vedno vprašati, ali si knjiga nam je pokazala, kako boste odzvali na kritiko, bodo pogovornega partnerja lahko jo uporabiti. Če boste razu-ljudje okoli vas verjetno pre­sami izberemo, ali ga razu-meli, kaj se dogaja, boste lahko senečeni nad vašo zrelostjo in memo, ali smo prepričani, da preprečili, da bi vas vsesplošne razumnostjo in za spremembo on razume nas. Ljudje nismo nepravilnosti vznemirile ali da vas bodo tudi poslušali.” (Al­enoznačni in vsi delamo napa-bi se položaj poslabšal, s svojim bert J.Bernstein, Kdo je tu nor?, ke; razlikujemo pa se po tem, razumevanjem ga boste včasih 2009) da jih nekateri priznajo (in jih uspeli celo izboljšati. skušajo popraviti), drugi pa “Preden karkoli rečete, se Društvo Lep je dan ne. Precej več moči in nadzora ustavite in premislite. To je 
Vokalna skupina Svetlice deluje pod okriljem 	manom so se predstavile v cer­kvi sv. Antona Padovanskega na 

Turističnega društva Polhov Gradec. Dvanajst pevk 
Viču in sv. Jurija v Šenčurju, kjer 
združuje ljubezen in veselje do glasbe že tretje 
so ob prazniku svetlobe simbo­
leto. Večina pevk je domačink, nekaj se jih vozi iz 
lično podarile luč vsakemu iz-Ljubljane in okolice. Svoje pevsko znanje širijo z med nas. Pomlad bo Svetlicam različnimi glasbenimi zvrstmi. prinesla nove glasbene ideje, med drugim pa tudi tradicio-
Odtenkom španskih iz Latinske zikologinja Martina Kavčnik, 
nalno srečanje zborov na Gori 
Amerike in Španije smo imeli doma iz Šenčurja. Februarja so 
junija. 
priložnost prisluhniti lansko pevke izpeljale dva koncerta z pomlad, ko so nastopile v pol-božično zgodbo Spet zasije. Ob 
 Romana Jankovec 
hograjskem kulturnem domu. spremljajočih instrumentali-
Foto: npv 
Od samega začetka jih vodi mu-stih in s solistom Andrejem Jer-

Janez Krmelj v OŠ Polhov Gradec 	Kuharski tečaj 
na Dobrovi 

V ponedeljek, 30. 1. 2017, smo prvo uro preživeli 	na Madagaskarju dobili kar 155 Koliko časa je trajalo, da nogometnih žog! Po prireditvi ste se naučili malgaškega 
v družbi gospoda Janeza Krmelja, svojega 
V četrtek, 11. 1. 2017 zvečer ob 18. uri smo 

sva gospodu Janez Krmelju za-jezika?
sokrajana, ki je bil leta 1984 posvečen v duhovnika. 

stavili nekaj vprašanj in z vese-Začel sem takoj, ko sem prišel se zbrale na kuharskem tečaju v gospodinjski 
Prihodnje leto bo že 30 let, odkar je misijonar na 

ljem nama je odgovoril nanje. na Madagaskar, in sicer s poslu-učilnici OŠ Dobrova. Madagaskarju. Druženje z njim je bilo zanimivo, šanjem. Moj predhodnik me je prijetno in poučno. Kako je naneslo, da ste od-vzel k sebi. Rekel je, da moram le  Z dobrotami nas je navdu­šli na Madagaskar? poslušati in ta jezik mi bo postal ševal, kot vedno, naš kuharski 
Gospa Darinka Orel, ki je odločil, da bo z zbranim denar­

kot drugi materin jezik. Vedno mojster Robert Merzel. Ob­
srečanje organizirala, je predla-jem šolam, za katere skrbi slo-

Doma smo bili naročeni na sem bil radoveden in spraševal, 	čudovanja vredne mojstrske 
gala, da se učenci naše šole po-venski misijon, kupil žoge, saj za 

revijo Katoliški misijoni. Otro-kaj govorijo, ampak on mi ni spretnosti in žongliranje po 
skusimo za en teden odpovedati to vedno zmanjka denarja. Go-

ci smo v tej reviji gledali slike, hotel povedati. Rekel mi je, da kuhinji nas je tako prevzelo, 
sladkarijam. Dogovorili smo se spa Darinka Orel je ob slovesni 

prebirali o otrocih in se navdu-moram imeti ušesa napeta kot da smo obsedele, gledale, vo­
tudi, da bomo malce prebrskali predaji našega darila dejala, da 

ševali za pomoč tem otrokom zajec. Šele kasneje mi je začel njale, testirale, slikale in obo­
vse vogale v hiši in zbrali dro-je žoga sinonim za veselje, igro, 

(v misijonih oz. tretjem svetu). prevajati, kakšno besedo oz. ževale odlične okuse. Tokrat 
biž, ki se skriva po denarnicah, šport, gibanje in svobodo na 

Potem pa sem želel, kot veteri-stavek. V šestih mesecih sem se nam je pripravil: krompirjev Foto: Andreja Piskač 
škatlah, hlačnih žepih … Denar eni strani, pa tudi za disciplino, 

narski tehnik, oditi v Zambijo naučil toliko, da sem lahko ure-kruh, krompirjevo zloženko, 
bomo namenili sovrstnikom na organiziranost, sodelovanje in 

in pomagati ljudem v kmetij-jal kakšna dela. Seveda pa sem krompirjevo juho s pečenim šali začimbe in jajca. Posto-
Madagaskarju. To namero smo timsko delo na drugi strani. Že­

stvu, zdravstvu in podobno. delal zelo velike napake, vsi so ribjim filejem v testu, polnjen pek nekajkrat ponovimo, nato 
predstavili tudi Janezu Krmelju, limo si, da bi s tem simbolnim 

Čas je pokazal, da je zame bolj se mi smejali, ampak rekel sem, krompir v ovoju s panceto, pečemo v pečici na 170 stopi­
ki se je našega predloga silno darilom prinesli veliko veselja 

primerna pot na Madagaskar, da človeka samo sram ne sme krompirjeve žepke, polnjene s njah približno 30 ali 40 minut, 
razveselil. Teden dni kasneje se v njihova življenja. Vas zanima, 

saj sem postal duhovnik. Tako biti. 	skuto, krompirjeve princeske odvisno od debeline zloženke. 
je še enkrat oglasil v naši šoli. S koliko denarja smo zbrali? Kar 

sem se odločil, ker sem želel po-	z mesnim ragujem, krompirje-In še krompirjeva pita: raz­
ponosom smo mu izročili zbra-1550 evrov! Če preračunamo v 

 testo a li ni denar. Gospod Krmelj se je nogometne žoge, bodo otroci 
magati ljudem. 	Ali kaj pogrešate svojo vo pito ter krompirjev štrukelj vlečeno (domače
družino? 	s skuto, mandlji in karame-kupljeno – najbolje polsuho) 
Domače seveda zelo pogre-lo. Težko bi izpostavili naj-namastimo, ter potresemo z 
šam. Brez družine pač ne gre. boljše. Vse je prijetno dišalo, nadevom – na kocke narezan 
Za obisk domovine so le omeje-bilo je lepo za oko in odlično surov krompir, čebula, česen, 
ne možnosti. Od začetka se ni-v ustih! Priporočamo vse eno-sol, poper, katero od svežih 
sem vrnil 4 leta, kar je bila zame stavne, okusne in preproste zelišč. Po želji dodamo pre­
velika sprememba. Ko sem pri-jedi iz krompirja. Nismo mo-praženo meso, suhe mesnine 
šel nazaj v Slovenijo, sem opazil gle verjeti lastnim očem, da 	… zavijemo, premažemo s kislo 
velike spremembe. Odšel sem se da res toliko jedi narediti smetano ali pokapamo z ma­
iz Jugoslavije, vrnil pa sem se v iz krompirja. Izdam vam en slom … prebodemo in pečemo 
samostojno Slovenijo. Sem pa zelo enostaven recept in to je v vroči pečici na 180 stopinjah 
izgubil očeta v času, ko sem bil za polnjen krompir v ovoju približno 30 minut. Ponudimo 
na Madagaskarju. 	s panceto: kuhane krompirje jo lahko kot prilogo ali predjed. 
prerežemo na polovico, jih na-

Ali ste v vseh teh letih pri-devamo z zelišči, sirom, skuto, Za ostale dobrote pa ... se vi­
dobili veliko prijateljev?solimo in popramo, prema-dimo spet 21. 2. 2017 na nasle-
Pravih prijateljev imam tam žemo z maslom, zavijemo v dnjem kuharskem tečaju! 
veliko, vendar moram dodati, da rezine pancete in spečemo 
čeprav sem tam že 30 let, ne po-v pečici. In še krompirjeva Po zapisu kuharskega moj­
znam prave duše Madagaskarja. zloženka: krompir nareže­
stra Roberta Merzela za Dru-Malgaški človek je, kljub temu mo na tanke rezine, jih nala-štvo kmečkih in podeželskih da je lačen, vedno nasmejan. gamo na pomaščen pekač in žena Dobrova - Horjul - Pol-Maja Železnikar in Vanessa izmenično prelivamo s sladko hov Gradec zapisala Andreja Paušner, 6. B smetano, v katero smo vme-Dolinar 




Občina Log-Dragomer 


Se Dragomerju obeta Vodohran nova pridobitev? že priklopljen 
Kot kaže, bi v občini Log - Dragomer kmalu znašli pred točko, kjer bi s pri­lahko zabili nov zmagovalni gol. mernim pristopom lahko pripe­
na omrežje 
ljali projekt do konca in ugodili Potem ko je bilo občinsko odpre svojo novo lekarniško dolgoletnim željam prebivalcev vodstvo uspešno pri pogajanjih enoto, bi lahko v Dragomerju naselja Dragomer,« je povedal 

za podaljšanje delovnega časa 	Na začetku februarja so na vodovodni vodovodoma in praznotokom. 
kmalu dobili še eno pomembno 	župan Miran Stanovnik. Dodal Kot je povedal Samir Zulič, 
pošte na Logu, ko so v občino 	sistem, ki ga upravlja Komunalno podjetje 
pripeljali zdravnico splošne 	pridobitev. »Za zdaj vam lahko je, da bodo bralci najverjetneje direktor podjetja GPZ, ki je 
Vrhnika, priklopili infrastrukturo, ki je bila 

medicine ter vodstvo Lekarne 	povem samo to, da smo se po več informacij dobili že v nasle-gradilo visoko cono, je bil v 
zgrajena v okviru evropsko sofinanciranega 

Ljubljana prepričali, da v občini 	dveh letih neuspešnih pogajanj dnji številki Našega časopisa. sk lopu naložbe zgrajen pove­
projekta Visoka cona na Lukovici. 	zovalni vodovod, dolg 838 me­trov: »Izdelan je bil nov vodo-
Nekaj manj kot trideset tlačne razmere izboljšale tudi hran iz betonske konstrukcije, objektov na Lukovici ima tako v hidrantih. Simončič je še po­ki obsega 100 m3, narejen je iz 
OPN pripravlja nov izdelovalec 
bistveno boljšo oskrbo s pitno jasnil, kako dolgo bi se objekti, dveh okroglih celic.« Kot smo vodo, kot so jo imeli do nedav-prik lopljeni na visoko cono, izvedeli, je dotok vode v vo­

nega, izboljšale so se tlačne lahko oskrbovali z vodo iz vo-Na razpisu za nadaljevanje priprave grnitve leta 2012 so bile podane razmere, veliko boljša pa je dohrana v primeru, da vanj ne dohran reguliran z nivojskim tudi nove pobude na prostorski stikalom, ki na podlagi gladine 
občinskega prostorskega načrta (OPN) je bil tudi požarna varnost tega dela bi dovajali nove vode. “Po izra­akt, prišlo pa je še do sprememb vode uravnava delovanje črpal­
izbran najcenejši ponudnik Urbi, d. o. o., ki 	občine. Gradbene dela so bila čunih bi ob povprečni porabi 
področne zakonodaje.« 	ke v črpališču. »Izdelana je bila 
zak ljučena pred rokom, sre­

bo izdelal dodatne strokovne podlage glede 	voda zadostovala za od 3 do 7 
Izdelovalec bo dopolnil do-	prečrpalnica, ki je vkopana v 
di decembra pa so dobili tudi dni, odvisno od letnega časa. 

področja poselitve in kmetijstva. 	polnjen osnutek občinskega brežino ob naselju Lukovica. 
uporabno dovoljenje za nov V primeru požara pa bi bilo 

prostorskega načrta in okoljsko 	Do prečrpalnice, ki je klasično 
Glede na pobude bo uskladil pred več kot osmimi leti, ko ga vodovod. »Vodohran smo v vode dovolj za 2 uri gašenja ter poročilo ter ga uskladil, sledila sezidana, smo pripeljali niz­
odlok ter pripravil gradivo za je začela pripravljati Kaliopa. Ta sistem vklopili 7. februarja,« porabnike, ki so priključeni na novo javno razgrnitev in skupaj je postopek pripeljala do faze bo druga javna razgrnitev, nato je povedal Urban Simončič iz visoko cono.« konapetostni vod, na katere­
objava stališč do pripomb in 	ga sta priključeni dve črpalki. 
z občinsko upravo speljal posto-dopolnjenega osnutka in javne Komunalnega podjetja Vrh­pek izdelave OPN do končne predlogov ter izdelava predloga nika, ki upravlja vodovodni Slabe razmere pred gra-Dve zato, da tudi v primeru 
razgrnitve, nato pa so se na ob-

OPN. Tega bo nato treba uskla-	okvare ene izmed njiju, sistem 

faze, torej do sprejetja prostor-	sistem na območju občine dnjo visoke cone
čini, zaradi sprememb zakono­

skega akta. Na občini predvide-	diti z nosilci urejanja prostora Log - Dragomer. Po podatkih Na tem delu občine je bil nemoteno f unkcionira,« je še 
daje, novih strokovnih podlag 

vajo, da bi bil OPN lahko izde-	in pridobiti njihova mnenja, či-KPV je na visoko cono priklo-obstoječi vodovod hidravlično pojasnil Zulič. 
ter novih pripomb, odločili, da 	Skupna neto vrednost stro­
lan najkasneje v roku dveh let. 	sto na koncu pa naj bi odlok o pljenih 28 objektov, ki se jim neustrezen, kar je potrdila tudi 
pripravo OPN vrnejo en korak 	škov projekta je skoraj pol mi­
Občina bo za nadaljevanje 	OPN tudi sprejeli. Kot nam je bodo tlačne razmere izboljšale študija: za izboljšanje tlačnih 
nazaj ter poiščejo novega iz-	lijona evrov, večino predsta­
priprave občinskega prostor-	pojasnila Rebeka Skalja Kure bo v odvisnosti od geografske lege razmer je bilo treba zgraditi 
delovalca. Zakaj? Na občini so 	vljajo sredstva Evropske unije 
skega načrta odštela dodatnih zaključek priprave OPN v veliki objekta. »Višje, kot so objek-nov vodohran s črpališčem z nam pojasnili, da so pridobili in lastna udeležba Republike 
11.874 evrov brez DDV. Prejeli 	meri odvisen od usklajevanja z ti, nižji bo tlak, nižje, kot so ustreznim napajalnim vodom. nove strokovne podlage, ki se Slovenije, slabih petnajst od­
so pet ponudb, najvišja pa je bila 	nosilci urejanja prostora, teh je objekti, boljši bo tlak. Razmere Da so se razmere izboljšale, je stotkov pa je plačala občina iz 
kar devetkrat višja od izbrane. 	jih bo implementiralo v OPN: več kot dvajset, zato predvide-pa bodo mnogo boljše, kot so bila nujna gradnja nove visoke svojega proračuna. 
Kot smo izvedeli, je bil cenovni »Zaradi novih strokovnih pod-vajo, da bo dokument sprejet v bile do sedaj,« je še pojasnil cone, ki je vključevala nad­razpon ponudb od skoraj 12 do lag se spreminja OPN, potrebno roku enega leta in pol do dveh predstavnik komunale. Hkrati gradnjo obstoječega vodovo-
V. L . 

dobrih 94 tisoč evrov brez DDV. je tudi dopolniti okoljsko poro-let. se je na tem delu občine izbolj-dnega sistema z vodohranom, Izdelava OPN se je začela že čilo. V času od prve javne raz-V. L . šala požarna varnost, saj so se prečrpalnico, povezovalnima 
Za poplavno varnost	 s(m)o odgovorni tudi občani 
V zadnjih letih smo bili v občini Log - 	pripravljavci na kartah preverila vljanjem poseljenih območij,« zmanjšanju količine odtoka po-zarast na bregovih, odstranjeva­podatke o vodah, ki so jih ti do smo lahko slišali na delavnici, vršinskih in padavinskih voda. 
Dragomer večkrat priča obilnim padavinam, 	ti plavje, odpadke in druge opu­
tedaj zbrali. »Osnovni cilj bo-	kjer so nam predstavili, na ka-ščene ali odvržene predmete 
posamezni potoki so močno narasli ter začeli 

dočega celovitega upravljanja z kšne načine bi bilo to mogoče Ste vedeli 
in snovi z vodnih in priobalnih 
poplavljati. Z delno protipoplavno sanacijo 

vodo v občini je zmanjševanje 	doseči. Za dosego varnosti pred Kljub temu da je za upravlja­zemljišč ob vseh vodotokih v 
Molšce in Malenščice se je poplavna varnost 	količine in onesnaženosti ter za-poplavami bo potrebno sodelo-nje vodotokov po Zakonu o občini, poleg tega ne smejo 
ob teh dveh vodotokih bistveno izboljšala, 	drževanje odtoka površinske in vanje vseh – občine in občanov. vodah pristojna država, je ne­na vodnih ali priobalnih ze­
še naprej pa zaradi poddimenzioniranosti 	padavinske vode prek obsežne-Pa ne samo tistih, ki živijo na kaj pristojnosti v rokah lokalne mljiščih odlagati materialov in 
ga nabora trajnostnih ukrepov, 	območjih, kjer vodotoki popla-skupnosti, del odgovornosti pa 
vodotokov ali napačnih tehničnih rešitev ob 
snovi, o odlaganju tretjih oseb 

ki bodo omogočili varčevanje 	vljajo, temveč tudi vseh tistih, nosijo tudi lastniki vodnih ali 
obilnih padavinah trepetajo občani drugih 

z vodo kot virom, preprečevali 	ki jih vode ne ogrožajo, ampak priobalnih zemljišč. Ti morajo pa morajo obvestiti pristojnega 
delov občine. 

hipni odtok padavinske vode in 	bi lahko z ukrepi na svojih ze-po 100. členu tega zakona kosi-inšpektorja. 
Vzdrževanje vodotokov je si-ukrepov v pristojnosti loka lne zagotovili varnost pred popla-mljiščih bistveno pripomogli k ti in odstranjevati prekomerno V. L . cer v domeni države, ki temu skupnosti ter usklajevanje na­področju namenja premalo log in pristojnosti z državni­
sredstev da bi lahko zagotovili mi službami na tem področju. ustrezno vzdrževanje objektov 
Izhajal bo iz lokalnih potreb, vodne infrastrukture. Če bi 
problemov in značilnosti loka l­bilo sredstev več, posledice po­
nega okolja. Med drugim naj bi plav po Sloveniji ne bi bile tako ponudil odgovore na vprašanje, obsežne. Prav tako pa ne bi bile kaj lahko na ravni lokacije, torej tako katastrofalne, če ljudje svo­hiše s pripadajočim zemljiščem, jih hiš ne bi gradili na poplavnih naredi lastnik in kaj lahko na oziroma razlivnih površinah, če ravni soseske naredi občina. 
bi bil sistem upravljanja in od-Kot smo izvedeli, so se pri­ločanja dorečen ter ne bi zože­pravljavci dokumenta že odpra­va li življenjskega prostora vode. 
vili na teren in si ogledali stanje 
Takšnim razmeram smo priča vodotokov ter se seznanili s 
tudi v občini Log - Dragomer, poplavno ogroženostjo. K obli­
zato se je občinska uprava od­ločila za oblikovanje celovitega kovanju izhodišč v zvezi z upra­lokalnega programa upravljanja vljanjem voda pa so povabili 
z vodo in vodnim prostorom. tudi javnost. Ta se je na delavni-Dokument bo podal izhodi-ci 19. januarja seznanila z mo­šča za soočenje s problematiko žnostmi in ukrepi za trajnostno upravljanja z vodo in izvajanje upravljanje z vodo ter skupaj s 


Občina Log-Dragomer 

Vabilo 


O središču Dragomerja še na delavnici 
Vabilo za podajo pobud za spremembo OPN 

Občina Log - Dragomer pripravlja občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN), s katerim načrtuje namensko rabo prostora in ureja gradnjo v občini. V dosedanjem postopku priprave OPN so bile upoštevane in obravnavane vse pobude občanov za spremembe namembnosti zemljišč, ki so bile vložene pred začetkom priprave OPN. 
Dopolnjen osnutek OPN je bil prvič razgrnjen l. 2012, zbrane so bile pripombe občanov. Med pripombami je bilo tudi veliko novih pobud za spremembo namenske rabe prostora. Po javni razgrnitvi so bile izdelane in potrjene različne študije: hidrološko-hidravlična z razredi poplavne nevarnosti, študija erozijske ogroženosti, prometna študija, strategija razvoja občine. Po določilih Zakona o vodah je treba pri načrtovanju prostora in poselit ve upoštevati razrede poplavne nevarnosti in erozijsko ogroženost, kar bo vplivalo na dosedanji razgrnjeni OPN.  Občina Log - Dragomer se je zaradi izdelanih študij in novih pobud občanov za spremembo namenske rabe prostora po 
l. 2012 odločila, da ponovno pripravi dopolnjen osnutek OPN. Zato bo še en mesec sprejemala nove pobude občanov za spremembo namenske rabe prostora. Te bodo skupaj s študijami obravnavane pri ponovni pripravi dopolnjenega osnutka OPN in dopolnitvi okoljskega poročila, ki bosta ponovno javno razgrnjena. Če imate pobudo za spremembo namenske rabe prostora ali drug predlog v zvezi z urejanjem prostora v občini, vas vabimo, da jo najkasneje do 21. 3. 2017 na posebnem obrazcu posredujete občini. Obrazec lahko pošljete po pošti na naslov: Občina Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, ali osebno dostavite v poslovnem času sprejemne pisarne (ponedeljek, torek in četrtek: 8.00–15.00, sreda: 8.00–17.00, petek: 8.00–13.00). Obrazec je dostopen na spletni strani w ww.log-dragomer.si ali v sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer v poslovnem času. 
Pobud za spremembo namenske rabe prostora, ki bodo prispele po 21. 3. 2017 ali bodo podane v času javne razgrnitve, ne bo več možno vključiti v trenutni postopek priprave OPN. Nove pobude za spremembo namenske rabe zemljišč je v postopek priprave OPN možno vključiti le do faze pred javno razgrnitvijo, kot to izhaja iz Zakona o prostorskem načr tovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO). Pobude, ki bodo prispele po 21. 3. 2017, bodo evidentirane na občini, obravnavane pa bodo v pr vem naslednjem postopku sprememb in dopolnitev OPN. Vse do sedaj prispele pobude bodo obravnavane in jih ni treba ponovno pošiljati. 
Vabljeni! 

Konec januarja je delovna skupina za pripravo idejne rešitve za območje osrednjih dejavnosti v Dragomerju pripravila delavnico, na kateri so udeleženci lahko povedali svoja mnenja o pripravljeni rešitvi in predlagali izboljšave. 
Kot nam je povedal predsednik delovne skupine Domen Cukjati, tokrat delavnica ni bila tako dobro obiskana kot predstavitev idejne rešitve, ki je po­tekala dva tedna prej. Kljub temu pa so tri manjše skupinice, vsaka za svojo mizo, razpravljale o idej­ni rešitvi in iskale predloge za izboljšave. Kot smo izvedeli, je vsaka skupina predstavila svoje ideje, ki so bile zabeležene in jih bodo v nadaljevanju skupaj z mnenji občinskih odbornikov, svetnikov, članov društev in lastnikov zemljišč uporabili pri pripravi nove verzije predloga idejne rešit ve. 
V. L . 




Iščejo projektanta za Staro šolo 
Občina Log - Dragomer Ponudniki so svoje ponudbe lahko bile ponudbe izvajalcev, pa boste iz­oddali do 14. februarja. vedeli v prihodnji številki Našega ča­
je januarja na portalu 
Kot smo izvedeli, bo izbrani ponu-sopisa. Kot smo že poročali, je konec 

javnih naročil objavila 
dnik izdela l idejno zasnovo, projekta lanskega leta občina postala lastnica 

vabilo za oddajo ponudb 
za gradbeno dovoljenje in izvedbo, celotnega objekta Stare šole, ki ga naj za izdelavo projektne poleg tega pričakujejo še načrt notra-bi v prihodnjih letih celovito obnovili, dokumentacije za nje opreme in projektantski nadzor. vanj preselili občinsko upravo, uredili revitalizacijo Stare šole na Občina je za izdelavo projektne do-arhiv ter ga namenili širši javnosti. 
kumentacije v okviru projekta ELE-V. L . 
Logu. 
NA dobila 17 tisočakov, kakšne so 


Pri Mercatorju bo trikrako križišče 
Kot so nam sporočili iz Direkcije RS za  V pripravi je sofinancerski sporazum za izvedbo del. Trenutno potekajo odkupi zemljišč, razpis za izvedbo 
investicije, je izdelan projekt trikrakega 
gradbenih del pa bo objavljen predvidoma v prvi polovici 

križišča pri trgovini Mercator na Logu. 
letošnjega leta. (gt) 
Občina Log-Dragomer 


Emilija Erbežnik prvič doma 

Vsestranska umetnica Emilija Erbežnik se je 	Najpogosteje uporablja tehniko akvarela, saj ji omogoča hitro 
občinstvu predstavila že s kar 60 samostojnimi 
in lahkotno polaganje barvnih 
slikarskimi razstavami, a pred letošnjim januarjem še 
odtenkov, ki s pestro paleto in 
nikoli v domačem kraju. 
belino papirja zgradijo potezno 
Razstava, ki jo je v počastitev valko prireditve Brigito Žitko je vihrave gestualne kompozicije,« kulturnega praznika pripravil obiskovalcem razkrila svoj vse-je v recenziji likovnih del Emili-KUD Kosec, je privabila veli-stransko bogati ustvarjalni svet je Erbežnik zapisal Milan Erič, ko število ljudi. KUD Kosec je in prehojeno življenjsko pot. redni profesor na Akademiji za tokrat v večnamenskem pro-Med drugim smo slišali, da je likovno umetnost. V drugem storu osnovne šole občinstvu slikanje njena življenjska strast, delu prireditve so se poslušalci predstavilo Emilijo Erbežnik iz vedno slika v družbi in nikoli skupaj z Jelko Kovačič odpravili Dragomerja. Ta se s samostojno sama doma, obiskovala je šte-v deželo vzhajajočega sonca. Na razstavo likovnih del ni predsta-vilne risarske in slikarske tečaje potopisnem predavanju jim je vila le kot odlična slikarka, tem-s priznanimi mentorji in slikarji. predstavila potovanje pevskega več kot vsestranska ustvarjalka, Razstava, ki jo je pripravil Kosec zbora Ivana Cankarja Vrhnika razpeta med različna ustvarjal-je že šestdeseta po vrsti, največ-in logaškega zbora po Japonski, na področja. Skupaj z bratom je krat pa se je z likovnimi deli ki se ga je udeležila tudi Emili­ob nastopu tria Jože, Lilijana in predstavila v prestolnici. Kot ja Erbežnik. Sicer pa je društvo Emilija ter Jožice Poljanšek raz-je dodala, akvarel naslika »eins, Kosec za obiskovalce pripravilo krila svojo ljubezen do glasbe, zwei«, za olje pa si vzame več tudi čajanko, po uradnem odpr­izvedeli smo, da je odlična po-časa. »Vsak motiv, ki se ga dota-tju pa so si zbrani lahko ogledali znavalka narave, med njenimi kne z vešče plešočimi potezami slikarkina likovna dela.konjički pa je tudi kaligrafsko čopiča, nosi sporočilo o lepoti in pisanje. V pogovoru s povezo-čarobnosti sveta, ki nas obkroža.  V. L. 


Pojasnilo k proračunu 

V januarski številki Našega časopisa je novinarka V. Amandma 3 – stroški ob-obstoječih možnosti komuni-bolj objektivnem obveščanju novima predlogoma. Čas javne 
veščanja javnosticiranja z občani. Župan ne skli-	občanov lahko doprinesli sve-razprave se je iztekel, obljublje-
L. v članku z zgoraj navedenim naslovom obširno, 

Občinska uprava z županom cuje zborov občanov, čeprav se tniki, ki smo bili neposredno nega gradiva pa svetniki še do 
a vsebinsko nepopolno poročala o sprejemanju 

na čelu je dolžna obveščati ob-je k temu zavezal s podpisom 	izvoljeni s strani občanov. Žal danes (12. februarja 2017) ni­
proračuna Občine Log - Dragomer (OLD) za leto 

čane o dogajanju v občini pre-predstavnikom občanov, člani pa se rednih srečanj z občani v smo prejeli (seja OS je bila 23. 2017. Za popolno informiranje bralcev podajam ko ustaljenih komunikacijskih OU arogantno in neprijazno, Dragomerju večinoma udeležu-12. 2016). OU očitno ignorira in naslednjo dopolnitev. kanalov (Naš časopis, mojaob-največkrat z grožnjami s prav-jemo le trije svetniki. slabo komunicira tudi s svetniki 
cina.si, občinska spletna stran, nimi sredstvi komunicirajo z Mogoče na koncu še nekaj in ne samo z občani. 
Občinski svet je na zadnji seji videva financiranje največjega 

obvestila in letaki v nabiralni-občani. Za izboljšanje komuni-	besed o spremembi statuta ob­v letu 2016 obravnaval in sprejel občinskega infrastrukturnega 
ke), kar lahko številčna OU iz-ciranja z občani niso potrebna 	čine in poslovnika občinskega Ivan Klenovšek, proračun za leto 2017. V ime-projekta odvajanja in čiščenja 
vaja v rednem delovnem času dodatna sredstva, ne veliki pla-	sveta OLD, ki sta bila obravna-svetnik Neodvisne liste za nu liste NLRO sem na župana odpadnih voda preko položnic 
in z dosedanjimi zadostnimi katni panoji, niti novi zaposleni 	vana na zadnji seji OS, kar piše razvoj občine OLD skladno s poslovnikom o občanov. Za dokazovanje upra­
sredstvi. Nekateri svetniki smo ali zunanji sodelavci. Potrebno 	tudi V. L. Svetnikom je bilo na delu občinskega sveta naslovil vičenosti takega financiranja je 
nasprotovali povečanju predvi-je samo več posluha za ljudi in 	tej seji obljubljeno, da bodo po 
tri amandmaje. 	morala OU najeti drago plačane 

denih sredstev s 3.000 na 7.000 malo dobre volje, predvsem pa 	seji prejeli pripombe inšpektor­doktorje ekonomskih znanosti 
evrov (faktor skoraj 2,5), ker OU verodostojna in resnična infor-	ja za javno upravo na oba akta Amandma 1 – prenova iz Maribora, seveda na stroške 
ni izkoristila do sedaj še vseh macija. Veliko bi k boljšemu in 	ter primerjavo starih aktov z 
stare šole na Loguproračuna.
Glavni razlog za vložitev Amandma 2 – košarkar­amandmaja je odsotnost pri-sko igriščeoritet vlaganj v infrastrukturo Dejstvo je, da namerava ob-
Prikaz nasprotnih dejstev 
občine, ki bi morala biti dolo-čina financirati gradnjo tribun čena z izvedbenim načrtom in razsvetljave ter preplastitev strategije razvoja OLD. Na seji košarkarskega igrišča na za­občinskega sveta (OS) potrjen sebnem zemljišču, kar je ne­nepopoln izvedbeni načrt stra-zakonito. OU mora dosledno 

Srečanje krajanov z občinskimi svetniki tegije razvoja nima določenih spoštovati zakone, v tem pri­prioritet razvojnih projektov, meru Zakon o graditvi objek­nima predvidenih virov finan-tov (ZGO), ki v četrti alineji 54. 
Odgovori OU na vprašanja finančno obvezujočih sklepov za občino. alno nizka vrednost ocenjenega objekta ciranja, niti časovnega poteka člena in 56. členu eksplicitno V istem kontekstu gre ocenjevati odgovor in opreme, dobila odgovor. Razpolagam z 
občanov, ki so jih zastavili sicer 
izvedbe. In na tako pomanjkljiv zahteva dokazovanje pravice OU na vprašanje, kaj bo občina pridobi-novimi dokazi, ki mečejo dvom na zakoni­dokument se neutemeljeno skli-graditi, česar najemna pogod-skromnemu avditoriju svetnikov, la z vloženo tožbo za odpravo arbitražne to ravnanje občine, skratka kopica »packa­cuje župan ob zagovarjanju svo-ba, na katero se sklicuje župan, terjajo pojasnila tudi druge strani odločbe. Dokaj enostavno vprašanje, ki rij«, ki bodo lahko pomembno vplivale na jih predlogov v proračunu. Ob nedvomno ne zagotavlja. Ta udeleženih v postopkih, ki so 

pa se mu je OU z nespretnim manevrom eventualen nov arbitražni postopek, ki bo dragih nakupih stanovanj v pravica gradnje mora biti tudi 
predmet zanimanja občanov. izognila. OLD je vložila tožbo za odpravo uveden v primeru da OLD uspe z tožbo. 
loški šoli je občinska uprava (v vpisana v zemljiško knjigo. Dru­

arbitražne odločbe z namenom, da s tožbo Grajeno javno dobro.-Drugo področje nadaljevanju OU) zagotavljala, gi razlog za vložitev amandmaja 
V nadaljevanju bom kot zasebni partner uspe. Ne nazadnje je za ta ukrep namenila kjer poskuša OU zavajati z nedoslednimi kako bo iz proračuna plačala proti vlaganjem v košarkarsko 
v JZP in kot predsednik največjega špor-tudi znatna proračunska sredstva. In kaj odgovori je področje razpolaganja z špor­le za nujna vzdrževalna dela, igrišče je doseči več možno­
tnega društva v OLD in ne nazadnje kot dejansko pridobi OLD v primeru uspeha tno infrastrukturo in financiranje športa obnova stavbe pa bo financi-sti, da bi država sofinancirala 
občan, poskušal odgovoriti na vprašanja z vloženo tožbo? Nič. Odločba se odpra-v OLD. Tu pa se dogajajo sila nenavadne rana iz pridobljenih sredstev atletsko stezo pri OŠ Log - Dra­
,ki so bila postavljena občinski upravi in vi, zasebni partner vloži novo tožbo, sma-stvari. Ker so v OLD na to temo krimina­razpisov za energetsko sanacijo gomer. Vsakomur je namreč 
na katera občani nismo prejeli poštenih in tram, da bo potrebno plačati novih cca listi in inšpektorji, bom več o ugotovitvah ter obnovo kulturne dediščine. jasno, da je možnost pridobitve 
odkritih odgovorov.100 000,00 EUR stroškov, izid pa je predvi-objavil po končani preiskavi in po obja-Realnost pa je bistveno drugač-sofinanciranja za atletsko stezo 
Neučinkovitost občinske uprave, ne-dljiv. In kaj OLD v primeru dobljene tožbe vljenih ugotovitvah organov pregona. Za 
na in predvideva več kot pol bistveno manjša, če iz iste ob-ekonomično zaposlovanje in nagraje-izgub? Izgubi možnost, da bi po polovič-začetek bi navedel, da kriminalisti preisku­milijona proračunskih sredstev čine na razpisu kandidira še en 
vanje, arbitraža Toscane.ni ceni prišla do celotnega opremljenega jejo sum kaznivih dejanj v zvezi z javnim za obnovo, pri energetski sana-projekt, po možnosti cenejši in 
Občane je zanimalo mnenje OU o veljav-objekta, je pa res, da lahko denar, ki bi ga razpisom za šport, lastnjinjenjem športnih ciji, vredni 340 tisoč evrov, pa bolj privlačen za sofinanciranje nosti sklepa dopisne seje. Razširjena stavb-morala nameniti za odkup, porabi v tem objektov in zemljišč v ŠP Log, o nenamen­naj bi pridobili le tretjino tega s strani države. Tu ni nobenega 
na pravica je bil pogoj, da Upravna enota mandatu za druge namene. ski porabi sredstev iz razpisov, o  sklepanju zneska. Koliko sredstev bomo dvoma, kateri objekt je bolj nu-
Vrhnika izda gradbeno dovoljenje. Seveda V času po razglasitvi arbitražne odločbe pogodb za brezplačno uporabo premože­tako namenili iz proračuna za jen z vidika potreb mladih, ki v 
vsako povečanje gradbene parcele povzro-se je pojavilo kar nekaj novih dejstev in do-nja lokalne skupnosti brez javnih razpisov, obnovo stare loške šole, ki ni OŠ Log - Dragomer predstavlja­
či določene finančne obveznosti za obči-kazov, ki bodo v nadaljevanju postopkov o graditvi športnih objektov brez speljanih na nobeni prednostni listi nuj-jo velik del občinske populacije, 
no. Zato je odgovor OU, ki ima v svoji ka-odigrali pomembno vlogo. Izkazalo se je, ustreznih postopkov itd. nih investicij, si lahko občani ki ji je treba zagotoviti pogoje za 
drovski strukturi tri pravnike, nenavaden. da je cenilec, ki je opravljal tržno cenitev Jože Remec izračunajo sami. Ob tem je množičen in kakovosten telesni 
Zakonodaja je glede dopisnih sej jasna. objekta, že od l. 2007 pogodbeni sodelavec potrebno poudariti, da se pred-razvoj. 
Na dopisnih sejah se ne sme obravnavati OLD, tako da je po mojem mnenju nere­
Občina Log-Dragomer 


Društvo DVIG: v marcu vas vabimo 

V delavnico Od pravljice do lutke pripeljite svoje otroke, stare od 3 do 7 let, v četrtek, 16. marca, v Dragomer, v Toscano, delavnica bo potekala od 

17.15 do 18.15. 
Spoznali bodo novo pravlji­co in vas presenetili s svojim izdelkom. Prosimo, prijavite se 4 dni pred začetkom delavni­ce, ker vodja, gospa Vesna Ku­čan, pripravi za vsakega otroka »polizdelek«, ki ga na delavnici dokonča sam. Prijave pošljite na e-naslov: vesna.kucan9@gmail. com ali pokličite po telefonu 031 638 787. 
V bralni krožek (BK)
BK vas vabi na zimski srečanji, ki bosta ob 18.00 v sobi Društva upokojencev Dragomer - Luko­vica v občinski stavbi v Drago­merju. Srečanja, vodi jih Alenka Loga Pleško, bodo posvečena naslednjim delom: 
-8. marca poeziji Janeza Me­narta: Stihi mojih dni in Zadnja pomlad, 
- 22. marca izboru proze in poezije Svetlane Makarovič: Teta Magda, Počitnice pri teti Magdi, Deseta hči, Kaj lepega povej, Zima vezilja. 


V študijski krožek Babice in dedki 
Pogovarjamo se o pomenu družine za zdrav otrokov ra­zvoj, vrednotah, ki jih želimo privzgojiti otrokom, kako mo­ramo sprejemati otrokovo ve­denje, ki ni vedno v skladu z našimi pričakovanji, razvojnih značilnostih otrok v posame­znih obdobjih, kako jih spreje­ti in z njimi živeti, vse s ciljem ustvarjanja ljubečega okolja za razvijanje pozitivne samo­podobe naših vnukov. Sesta­jali se bomo enkrat mesečno v Toscani v Dragomerju, ob ponedeljkih od 10.00 do 12.15. Srečanje bo 6. marca, če bo do­volj prijav. Prijavite se po tel. 031 643 228 (Nika Gams) ali e-pošti nika.gams@iold.si. 
Na izobraževalno sreča­nje s Sašo Einsiedler Komu­nikacija je ključ dobrih od­nosov in uspeha v delovnem okolju in družini, v sredo, 29. 


marca, od 18.00 do 20.00 v Dra­gomerju, točno lokacijo bomo sporočili kasneje. Tema in cilji srečanja: poglobili boste svoje znanje o tem, kako samozave­stno in prepričljivo nastopati pred večjo skupino ljudi ter spoznali pomen pozitivne no­tranje naravnanosti in obvlado­vanje konfliktnih situacij. Pre­davateljica Saša Einsiedler ima bogate predavateljske izkušnje (več na iold.si). Vsebina: prvi vtis, ustvarjanje cone zaupa­nja, notranje ovire za dobro komu n i k ac ij o, pre pr ič lji vo s t , kako vodim pogovor, kako si pripravim besedilo, kako se pri­pravim na nastop, kar je znotraj, je vidno zunaj, kakšne vrednote 
me poganjajo, neprijetna vpra-stovoljnim prispevkom, ki šanja, umirjanje konfliktnih ga nakažete na TRR SI56 6100 sogovorni kov, igre vlog. Infor-0001 3483929 (BIC HDELSI 2 macije in prijave: po e-pošti X, Društvo DVIG, Dolina 21, DVIG@IOLD.SI, po pošti Dru-1351 Brezovica).štvo DVIG, Dolina 21, 1351 Bre-Zaradi organizacije do­zovica, ali telefonu: Nika Gams godka prosimo, da se prija­031 643 228. Prosimo, da izved-vite čimprej, najkasneje dobo predavanja podprete s pro-20. marca. 
Vabilo 

Spoštovani člani, udeleženci programov, donatorji, vedoželjneži in ljubite­lji izobraževalnih ter kulturnih dejavnosti! 
Vabimo vas na 
LETNO SKUPŠČINO DRUŠTVA, 

ki bo v četrtek, 9. marca 2017, ob 18.00 v Toscani. 
Zvedeli boste, kaj smo naredili v letu 2016, kdo nam je to omogočil (več na iold.si) in kakšne načr te bomo uresničevali letos. 
Nika Gams, predsednica Vabljeni! 

Rdeča nit: Prešernova Zdravljica 

KUD Kosec in Osnovna šola Log - Dragomer sta v sodelovanju z občino na predvečer kulturnega praznika pripravila prireditev, posvečeno kulturi in petstoletnici reformacije. 
Prireditev so povezovale kitice Pre­šernove Zdravljice, popestrili pa so jo še z nastopi osnovnošolcev ter Mihe Eriča in Natalije Šepulj. V hramu uče­nosti so se ne predvečer kulturnega praznika ponovno zbrali ljubitelji 
kulture, da bi se poklonili našim izje­mnim kulturnim ustvarjalcem. Tokrat so organizatorji prireditev posvetili reformatorjem, ki so pomembno vpli­vali na razvoj slovenske književnosti. Povezovalec Emir Jušič se je spreho­dil od delovanja Trubarja do Dalma­tina in Bohoriča ter zbrane opomnil na pomen reformacije. Prireditev so zaznamovale tudi kitice Prešernove Zdravljice, ki so se prepletale z ostali­mi kulturnimi točkami. Dek lamirali so jih devetošolci, z nekoliko bolj hu­

domušnim Povodnim možem pa so se nju pianistov osvojila 1. mesto in pre­predstavile osmošolke. Na odru smo jela zlato priznanje. Prireditev pa sta ponovno videli vedno odlični mla-sklenila Miha Erič na ustni harmoniki dinski pevski zbor in Orffovi skupini. in Natalija Šepulj na citrah z venčkom Občinstvo je navdušila tudi nadarjena, ljudskih pesmi in odlomkom glasbe iz devetletna pianistka Klara Plevnik, ki filma Tretji človek. je v lanskem šolskem letu na tekmova-V. L. 






NOVICE 




MOČILNIK 
»Pod svetim Pavlom, onkraj cesarske ceste, spi Močilnik v globoki kotanji, v večni senci. Kdo izmed vas, ki berete to zgodbo, je vi­del Močilnik in ne sanja o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor svetega Pavla zvo­nik, šumi črna voda; zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko strugo, skrije se pod vrhe in molči vsa temna. Kaj se ji je sanjalo tam doli pod kraškimi skalami, in kaj jo je prestrašilo, ko je prišla iz noči v prosojni mrak? Tako molče usta, kadar se odpro oči po dolgem spanju in plane pogled, izgubljen, osupel, v preveliko lepoto ...« 
Ivan Cankar, Aleš z Razora 
Kdo izmed vas, ki berete te vrstice, ni doži­vel Močilnika kot tekajoč majhen otrok, kdo ga ni doživel v najžlahtnejši romantiki; koliko nas je, ki smo tam preplesali mladost, ki smo stali na vrhu skale in zrli v Dolino Šentflorjansko; koliko je tistih, ki smo pozvonili svetemu An­tonu in si želeli ... bogve kaj! Močilnik je bil naš, mi smo bili njegovi. Voda je odnašala skrivno­sti, ki so se stekale v življenje posameznika. Ivan Cankar je zapisal vse lepe besede o tem čudežu narave na meji krasa in barja. Ni ga korenjaka, ki bi o Močilniku pisal bolje in lepše, zato se v Močilnik vsako sredo vračamo zane­senjaki in beremo njega besede, da bi Močil­niku vrnili drugi odstavek. Ko bomo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico smrti našega največjega pisatelja, se bomo spomnili tudi na 

130. obletnico ustanovitve Društva za olepšavo trga Vrhnika in 120 let, odkar so na Vrhniki začeli graditi železniško progo, naslednje leto pa je sem pripeljal prvi vlak. Slovesnost je bila v Močilniku. Vlak že petdeset let več ne vozi na Vrhniko, preimenovano društvo za olepšavo trga pa še živi, četudi so se vmes zgodile tri vojne in gospodarske krize. Voda Močilnikova pa kot nekoč ob vodnatem obdobju priteče sil­na izpod skal v strugo, ki ne more biti umešče­na v hrib. Voda ni dovolj silna, da bi odplavila zgode in nezgode lastništva zemljišč in same sebe. Saj res, kako bi si lahko prilaščali vodo, saj vsakokrat pritečejo druge kapljice iz temnih globin. Zlijejo se druga v drugo in na svoji poti objemajo tisočletne zaklade skrivnostne reke, da jih ohranjajo za bodoče rodove. 
V Močilniku, naravnemu parku državnega pomena člani Turističnega društva Blagajana in prijatelji že od lanskega septembra vztraja­mo, da bi naš kulturni, tihi protest dosegel tiste, ki stegujejo prste po zemljiščih v lasti društva, tiste, ki so v Močilnik prinesli »družabno živ­ljenje«, ki tja ne sodi in tiste, ki bi lahko bili opo­ra društvu v boju za »naš Močilnik«, Močilnik vseh Vrhničanov. Samo to želimo, da bi ure­jena potka pripeljala do skale s Cankarjevim obeležjem, da bi obiskovalci iz vseh koncev pri­hajali, se odžejali, občudovali in doživeli: »Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bdi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsan­ja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu«. Z branjem Cankarjevih besedil smo bralci in poslušalci prišli do spoznanja: to kar je zapisal, je zapisal za vsak čas in za vsa­kogar. Njegova proza in poezija sta večni. Mi pa bomo vztrajali, vsako sredo bomo brali, ker verjamemo v rek: »Tudi kaplja izdolbe kamen, ne z močjo, ampak s stalnim padanjem.« 
Avtorica: Mirjam Suhadolnik 



MOJA LJUBLJANICA 
SVETOVNI DAN VODA 
22. 3. 2017 ob 17.00 
Javno vodstvo po razstavi 
Obvezne prijave! 
HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO “O” 
3. 3. 2017 ob 19.30 
Koncertni cikel Rojišče - Rojišče #46 
BRGS – FRAGMENTS OF THE PRESENT 
Improvizacija na prepariran snare boben, strunske objekte, feedback zvočnike in računalnik PROST VSTOP Več informacij: www.facebook.com/DrustvoHudo 
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA 
8. 3. 2017 od 17.30 dalje 
Branje Cankarjevih del z ogledom razstave
PROST VSTOP Več informacij: www.blagajana.si 





www.mojaljubljanica.si 
Informacije: ljubljanica@zavod­cankar.si, tel.: 041 354 203 Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009­2014. 

LAS Barje obvešča Pri Schwarzmannu 

V začetku marca bo objavljen 1. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega 

odprli vrata obiskovalcem 
razvoja LAS Barja z zaledjem v programskem 
obdobju 2014-2020. 
V drugi polovici marca  pa bodo organizirane tri delavnice za potencialne prijavitelje, na katerih bo bolj podrobno 
predstavljen javni poziv in razpisna dokumentacija. Vse 
informacije v zvezi z javnim pozivom bodo objavljene na 
spletni strani http://lasbarje.si. Za ostale informacije lahko 
pokličete na gsm: 031/366-815 ali pošljete e-mail na info@ 
lasbarje.si. 

Velik uspeh 
OŠ Polhov Gradec in PŠ Šentjošt 
V petek 17. 2. je v Osnovni šoli Preserje potekalo področno tekmovanje osnovnih šol v namiznem tenisu. Področje pod katerega spada OŠ Polhov Gradec je Grosuplje. 
Tekmovanja v okviru šol drugo mesto. Marljiva vadba smo se udeležili prvič. Udele-se nam je tako do zdaj še ve­žili smo se s štirimi tekmoval-dno dobro obrestovala, tako 
ci. Vsi štirje učenci so dosegli da v nadaljnje čakamo na nova odlične rezultate. Pri deklicah tekmovanja in nove izzive. Vsi do devetega razreda je prvo učenci namizni tenis vadijo v mesto osvojila Tereza Kavčič, okviru ŠD Šentjošta, pod stro­pri deklicah do petega razreda, kovnim vodstvom trenerja. pa je prvo mesto zasedla Lea Na tem mestu, bi povabili Košir. Prav tako so se zelo do-tudi vse zainteresirane, za bro odrezali dečki, med pred-vadbo, da se nam pridru­stavniki do petega razreda je žijo, vse dodatne informa­tako Lovrenc Košir zasedel cije so vam na voljo na tel. tretje mesto, Grega Maček pa številki 041 29 66 44. Vese­je postal prvak. V tekmovanju limo se vaše udeležbe. šolskih ekip smo tako zasedli ŠD Šentjošt  
Območna obrtna 
zbornica Vič vabi 

Delavnica Davčni Učinkovita komunika­cija, vaša konkurenčna 
obračun 2016. 
prednost
Delavnica je namenjena Osvojite temeljne komu­vsem, ki želijo sami narediti nikacijske aksiome in vešči­zaključni račun in napraviti ne dobrega sporazumevanja. prenos v naslednje poslovno Ozavestite se, da nikoli ne do­leto. bimo druge priložnosti, da bi 
Glavne teme delavnice so: naredili dober prvi vtis in da zaključevanje poslovnih knjig smo odgovorni za svoje odzi­za leto 2016, sestavitev davčne ve. Spoznali boste, da komu­napovedi za leto 2016, sestavi-nikacija ponuja odlična orod­tev izkaza poslovnega izida in ja, ki nam pomagajo, da lažje bilance stanja 2016, izračun in lepše sodelujemo z drugimi akontaciji davka iz dejavnosti ljudmi v času nenehnih novih za leto 2016 (samoobdavčitev). zahtev in sprememb. Termin: Termin: sreda, 1. 3. 2017, ponedeljek, 27. marec 2017, ob 16. uri. Cena seminarja ob 16. uri, 4 pedagoške ure. (brez DDV) znaša 60,00 EUR, Cena seminarja (brez DDV) cena za naše člane znaša 30,00 znaša 90,00 EUR, cena za naše EUR. Izvajalka: Leonida Udo-člane znaša 45,00 EUR. Izva­vič. jalka: Klara Ramovš 
V podjetju Konstrukcije Schwarzmann v Polhovem Gradcu so v soboto 11. februarja 2017 že tretjič organizirali Dan odprtih vrat, na katerem so podrobneje predstavili tako vrtnarski program kot tudi razširjeni proizvodni program za kmetijstvo. 
Na dogodek so povabili vse, ki se zanimajo za samooskrbo go­spodinjstva in gojenje zelenjave, ter kmetovalce, ki potrebujejo pokrite površine za rejo živine ali spravilo kmetijske mehani­zacije. Kljub temu, da je prej­šnji večer zapadlo nekaj snega, so zabeležili visoko udeležbo, obiskalo jih je preko 550 ljudi. Poleg informativnih vsebin so za udeležence pripravili tudi nagradno igro ter jim ponudili topel napitek in manjši prigri­zek. Podjetje se že 25 let ukvarja s proizvodnjo tako profesiona l­nih kot tudi hobi rastlinjakov, zato so k sodelovanju povabili strokovnjakinjo go. Mišo Puše­njak, ki je pripravila predavanje z naslovom: »Vzgoja zelenjave v rastlinjakih na manjših kme­tijah«. Predavanje je bilo polno uporabnih nasvetov za vzgojo sadik, predavateljica pa je poja­snila tudi kaj so najbolj pogoste napake vrtičkarjev ter predsta­vila načine, kako se jim izogniti. Po predavanju so komercialisti obiskovalcem svetovali in jim ponudili možnost nakupa hobi rastlinjakov po predsezonskih cenah. 
V zadnjih nekaj letih so v Konstrukcijah Schwarzmann intenzivno razvijali tudi mon­tažne objekte za pašništvo in živinorejo, kot odziv na trend povečevanja kmetijskih gospo­darstev v Sloveniji. 

Udeleženci Dneva odprtih vrat so si tako lahko ogledali razstavljene objekte: pašne jasli, pašni nadstrešek in kmetijski šotor, ter se udeležili razprave o vrstah gradenj hlevov, pred­nostih montažnih hlevov ter aktualni gradbeni zakonodaji. Na razpravi so udeleženci iz­postavili probleme, s katerimi se srečujejo pri gradnji kmetij­skih objektov, zlasti neprožnost zakonodaje in omejevanje izva­janja dejavnosti na kmetijskih zemljiščih.
 Na podlagi številnega odziva ter pohval obiskovalcev so nam v podjetju zagotovili, da bodo Dan odprtih vrat zagotovo po­novno organizira li tudi priho­dnje leto. (NČ) 



Začel je veljati nov Zakon 
o voznikih 
Z 12. januarjem 2017 je začel veljati nov Zakon o voznikih, objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2016, ki med drugim prinaša kar nekaj novosti. 

Zdravi zven človeka 

Gozd zveni drugače kot mesto. Ritem gozda je ravno nasproten ritmu našega vsakdana. Človek, ki se veliko zadržuje v gozdu spozna moč gozdnega utripa, naleze se ga. Spozna tudi, da mora v sebi dopustiti, da se to lahko zgodi. 
Preveč nemiren človek, ki na svet gleda skozi razum, je po­polnoma zaprt za priliv goz­dnih moči vase. Nasprotno sa­mega sebe razmetava naokoli z miselnim in vedenjskim one­snaženjem, popolnoma gluh in slep za življenje, ki ga obda­ja. Ob tem se ne zaveda, da je sam sebe zaprl za dotok moči, ki bi ga lahko negovale, krepile in zdravile. Človek si odvzema zdrav je z ne-zavedanjem svoje­ga početja in z nepoznavanjem zakonov življenja, katerim je podvržen. 
Da bi se ritem gozda lah­ko priliv v nas in nas navdal s podobno notranjo klimo upočasnjenosti, prisotnosti in zbranosti moramo najprej to hoteti, po tem zahrepeneti, to nameravati, zatem pa pusti­ti močem oz. silam življenja, da opravijo svoje in se ne več vmešavati v način, kako se naj to zgodi. Podobno kot ne vemo, kako vidimo in slišimo, vseeno pa lahko ta princip uporablja­mo. Gre za magnetu podoben učinek, ki nam v življenje prite­gne natanko to, kar smo hoteli. Če smatramo, da nimamo tega, kar smo hoteli, potem smo bili nezavedni pri tem, kaj je šlo ven iz nas in kakšne naboje smo oddajali. Kajti vselej in brez pomote je človek v takem življenjskem položaju, kot to ustreza njegovi notranji klimi in vibracijam, ki jih oddaja. 
Kdor želi prizvati zdravje v svoje življenje, mora oddajati zdrave vibracije. Mir je tako tisti zven, ki se lahko uglasi na zven gozda in na ritem Življe­nja. Gre za občutek počiščeno­sti s samim sabo in z drugimi, gre za občutek pomirjenosti s svojim življenjskim položajem, gre za občutek sprejemanja tega, kar je... skratka za občutek miru, ki ga telo doživlja kot bla­godejen dotik moči, v katerem se pomiri vsaka bolečina in razjasni vsak dvom. Vendar ta mir ni lažernost in pasivnost, temveč je metastaza t.j. živi mir,  podoben nihanju telesne temperature znotraj ene stopi­nje. Nikoli ni povsem statičen. V tem primeru bi bil mrtev, temveč se neprestano živo od­
ziva znotraj zdravih meja. 
Za društvo Hosta Marjetka Oblak 




Podaljšanje roka za zamenjavo starih obraz­cev vozniških dovoljenj na 19. 1. 2023 (prej 30. 4. 2018). 
V skladu z evropsko direktivo zakon uvaja po­jem običajnega prebivališča. Vozniško dovo­ljenje se izda oz. njegovo veljavnost podaljša (oz. se zamenja za tuje vozniško dovoljenje), če ima oseba v Republiki Sloveniji običajno prebivališče ali predloži dokaze, da v Republiki Sloveniji štu­dira že vsaj šest mesecev. Običajno prebivališče je kraj, v katerem oseba stanuje vsaj 185 dni v kole­darskem letu zaradi osebnih in poklicnih vezi, v primeru osebe brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, v katerem živi. 
Na novo je določena veljavnost potrdila, na podlagi katerega sme v Republiki Sloveniji do vročitve vozniškega dovoljenja voziti motorno in priklopno vozilo oseba, kateri je takšno potrdilo izdano – potrdilo je veljavno 60 dni od dneva iz­daje. Z globo 40  evrov se kaznuje voznik, katere­mu je potekla veljavnost potrdila. 
Pri zdravniških pregledih: vozniku, katere­mu je bila z zdravniškim spričevalom ugotovljena začasna telesna in duševna nezmožnost oz. ča­sovno omejena zmožnost, se vozniško dovoljenje izda oz. podaljša, če je opravil zdravniški pregled ne več kot 30 dni pred potekom obdobja omejitve. Če je voznik opravil ponovni zdravstveni pregled prej, se zdravniško spričevalo ne upošteva. Voz­nik lahko predčasno opravi zdravstveni pregled le  pri posebni zdravstveni komisiji. Zdravniško spričevalo o opravljenem zdravst venem pregledu velja tri leta od izdaje, o opravljenem kontrolnem zdravst venem pregledu pa šest mesecev. 
Za vpis voznika - spremljevalca je pristojna upravna enota in ne več izpitni center, pogoji za vpis ostajajo enaki. 
Ni več enoletnega podaljšanja vozniškega dovoljenja brez opravljene varne vožnje. Voznik začetnik mora za podaljšanje veljavnosti vozni­škega dovoljenja opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov (varna vožnja). Programa dodatnega usposabljanja se lahko voz­nik začetnik udeleži po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. 
Za podaljšanje veljavnosti vozniškega do­voljenja za kategoriji A2 in A je po novem obve­
zen program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, četudi so ta program pred tem že opravili za kategorijo B. 
spremembe, če spremeni osebno 
ime ali naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (globa 40 evrov) in za vodenje  ter odločanje v postopku 
o prekršku zoper imetnika vozniškega dovoljenja, ki bi dal lažno izjavo o izgubi, pogrešitvi ali kraji vozniškega dovoljenja (globa 500 evrov). 
Upravna enota Vrhnika 


45 

ZELENO 


VR T NI N A S VE T I I Z BI O B R A Z D E 

Domač krompirček? Seveda! 
Če boste med vrtičkarji spraševali za nasvet, katero sorto krompirja posaditi, bodo odgovori zelo različni: »marabel jelly«, »faluka«, »marisbard«, »esme rdeč«, »rudolf«, »adora«, »dezire«, »natascha«, »kifeljčar« … Veliko je izbire in toliko je tudi okusov. 
Na slovenskem tržišču je mo-do izkopa potrebujejo 60 dni, goče dobiti več kot 100 različ-srednje zgodnje sorte (npr. ari­nih sort semenskega krompirja zona) potrebujejo  od saditve in veliko med nami nas pravza-do izkopa 70–80 dni, srednje prav ne ve, katero sorto semen-pozne sorte za ozimnico dozo­skega krompirja izbrati. Če ste revajo okoli od 90 do 100 dni med tistimi, ki še ne prisegate po vzniku, pozne sorte (npr. na točno določeno sorto, vam rudolph), primerne za skladi­želimo s tem člankom morda ščenje, pa do okoli 120 dni po olajšati izbiro. vzniku. 
Velikokrat slišimo, da le dobro V Sloveniji se je dolga leta seme da dober pridelek. Kaj pa najbolj množično sadila stara je 'dobro' seme? Je to velikost rumena sorta desiree u niver­gomoljev, razkuženost, sorta, zalne uporabe, vendar je že v poreklo …? Vsekakor večina opuščanju. Po razširjenosti ji strokovnjakov priporoča nakup sledi rumena sorta marabel, sle­certificiranega semena. To po-dita ji belomesnata maris bard meni, da je bil semenski krom-in zelo zgodnja rumena adora. pir pridelan pod posebnim Čeprav so te sorte že precej nadzorom in je označen z ra-stare, so se ohranile zaradi re­stlinskim potnim listom (RPL), lativne odpornosti, v nasprotju ki zagotavlja, da je seme 'zdravo'. z nekdaj priljubljeno slovensko 
belomesnato sorto igor, ki jo je gomoljev lahko bolezni pre-so odpornejše in predvsem so velik pridelek. Sadimo ju neko-

Velikost 
zelo ogrozil krompirjev virus Y. 

Katero seme 	našajo z gomolja na gomolj, z naše, slovenske. Vse nove slo-liko bolj na redko, posebej prva 
Sicer pa med zgodnjimi sorta-gomoljev ene sorte krompirja na drugo. venske sorte so poimenovane je zelo močna in košata sorta«. 

izbrati 	mi najdete montreal, colomba, 

Če se rezanju ne nameravamo po slovenskih rekah. Zdaj je nji­
adora, anuscka, vse z rumenim Mnenja o tem, ali debelina 	Nakaljevanje 
odreči, je obvezno razkuževa-hova paleta že zelo široka, tako Ko razmišljamo o tem, katero mesom in vsestransko uporab­semena vpliva na količino pri­nje noža pred vsakim rezom in da lahko med njimi vsak najde Nakaljevanje gomoljev je po­sorto krompirja bomo posadili, ne. Novejša sorta colombo po delka, so različna, a kljub temu dobro je gomolje prerezati vsaj nekaj zase. Najzgodnejša je KIS stopek, kjer gomolje za daljše moramo najprej vedeti, za ka­svojih lastnostih nadomešča so si strokovnjaki bolj enotni kak dan pred sajenjem, da se vipava, ki pa se kljub zgodnosti obdobje postavimo v zabojčke 
kšen namen jo želimo. Želimo adoro, ljubiteljem belega krom-v tem, da ima debelejše seme 	(po možnosti eno, največ dve 
sveža ploskev zasuši. Namreč, zelo dobro skladišči. Občutljive 
zgodnji krompir za sprotno pirja pa je na voljo belomesnata več energije za kalitev in s tem 	plasti na debelo) v prostor z 
če je rana na prerezu sveža in lahko zmoti njena temnejša ko­uporabo? Ga bomo večinoma sorto evoro. Proti krompirjevi boljši potencial za začetno rast. se tak krompir posadi v zemljo, žica, a se po kuhanju in pečenju ustrezno temperaturo, vlago in uporabljali za kuhanje, pečenje? plesni precej odporni zgodnji Manjše seme je zahtevnejše pri se lahko določene bolezni vne-temna barva razbarva. Zato naj osvetlitvijo. Temperatura vpliva Imamo raje takega z nevtralnej-sorti (obe rumeni) sta everest uporabi, saj tak gomolj vsebuje sejo v gomolj in ta posledično v vas to ne odvrne od preizkusa na hitrost rasti kalčkov. »Naka­šim belim ali bolj aromatičnim in princess. Rumena primadon-manj hranil in energije in zato zemlji propade, zgnije, ostanejo sorte na svojem vrtu. Odlična ljujemo pri temperaturi 10–15 rumenim mesom? 
na je odporna proti krastavosti, potrebuje bolj optimalne pogo-	oC, ne sme biti pretoplo, in na 
prazna mesta. 	je prav za vrtičkarje, saj zdru-Zgodnje sorte, tj. sorte s krat-
KIS mura (krem belo meso) pa je za uporabo. Običajno se za 	svetlobi. Tako bodo klice moč­
žuje zgodnost in dobro skladi­ko vegetacijo, se običajno skla-proti krompirjevemu virusu Y. 

drobnejše seme odločajo vrtič-	ščenje. Po zgodnosti ji sledita ne, čvrste in primerne za saje­
diščijo krajši čas. Če zgodnje 	Spoznajmo               
karji, ker lahko z njim zasadijo 	KIS kokra in KIS mirna. Prva nje tudi v hladnejša tla. Krompir sorte (npr. arrow), od saditve večjo površino. A dejstvo je, da slovenske  sorte sorta je novejša, druga pa je že sadimo šele, ko se zemlja ogre­profesionalni pridelovalci ve­
uveljavljena na slovenskih vrto-je na 8 oC. Nižje temperature »Sama bi se odločila pred­dno sadijo debele gomolje. 

vih in njivah. Mirna ima svetlo lahko povzročijo propad prvih vsem za nove (ne stare) do-

Podatki na deklaraciji, s ka-	kožico in belo meso, kokra pa kalčkov, ti pa so najrodovitnejši. 
mače sorte krompirja, ki so 
tero mora biti opremljen ves 	ima meso svetlo rumene barve Zato se je vedno treba potrudi­
jih požlahtnili na Kmetijskem semenski krompir, razkrivajo in je primerna za skladiščenje. ti in posaditi gomolje s prvimi inštitutu Slovenije (KIS) in so 
tudi velikost gomoljev. Najprej 	Odlikuje se tudi po odpornosti klicami, tudi če so te že zelo po­
pr venstveno namenjene manj 
je na deklaraciji navedeno ime 	proti krompirjevi plesni. KIS rasle. Če se le da, jih ne odtrga­
intenzivni pridelavi, kakor je 
sorte, nato velikost gomoljev: 	sotla, KIS pšata, KIS mura in mo. Iz spečih očes sicer vedno 
ta na vrtovih,« priznava Miša najpogosteje od 35 do 55 mm KIS krka so srednje pozne sorte zrastejo nove, a imajo tanjša, Pušenjak, ki je tu zaposlena 

(večje seme) ali od 28 do 35 	nežnejša stebla. 
in so namenjene tudi za daljše in ki v nadaljevanju pove, da 

mm (drobno seme). Nadalje na 	Rastline so zaradi tega manj 
sk ladiščenje. Povsem belo meso je krompir ena redkih rastlin, 

dek laraciji najdete informacijo 	odporne proti boleznim, pa 
ima krka, ostale navedene sor­ki jih v Sloveniji še žlahtnimo, 

o vzgojni stopnji, označena z 	te imajo meso krem bele barve. tudi pridelek je manjši,« svetuje 
zato imamo na slovenskem A, E (elite), SE (super elite). (Te Novejši slovenski pozni sorti pa Miša Pušenjak.  
trgu seme slovenskih sort. 
črkovne oznake ne smemo za­sta KIS sora in bistra. Obe ima­»Nove sorte so žlahtnjene tako, menjevati z oznakami jedilnih ta belo meso, kar najbolj ustre­da so primerne za naš okus in tipov krompirja, ki so od A do za večini Slovencev. Odlikuje ju za naše vremenske razmere, D, ki pa na deklaraciji sicer niso 


navedene). 
Če razmišljate o rezanju de­
belega semenskega krompirja, 
se tukaj lahko skriva past. Z 
Knjigobežnica tudi v Biobrazdi 
rezanjem gomoljev povzroči­mo siljenje gomoljev, krompir Vseslovenskemu projektu, ki mlade Postavila je hiško in jo napolnila s knjigami. 
se hitreje 'zbudi ', začne kaliti 

in učinek je podoben kot pri spodbuja k branju in medsebojnemu 	Tudi vas vabijo, da v Knjigobežnico prinesete knjigo, za katero menite, da je dobra in je sami 
drobnem semenu. Nastavek izmenjavanju knjig, se je pridružila 
ne potrebujete več. Zagotovo bo razveselila ka­

gomoljev je manjši in hitre-tudi Biobrazda iz Dragomerja. 
kšnega bralca, vi pa boste iz hiške lahko vzeli je dosežejo tržno debelino. A knjigo, ki jo želite. 
vendar se z rezanjem in sokom 





Človeška bitja se, odkar pomnimo, rada na različne načine krasimo, da smo drugim všečna in da izstopamo. 
Eno izmed rastlin, ki nam to že najdlje pomagajo doseči, je kana (Lawsonia inermis), ki poleg okrasnih lastnosti premore tudi veliko zdravilnih. Zapise o nje­ni uporabi v medicinske namene najdemo že v starih sirskih in egiptovskih medicinskih besedilih, zelo po­membno mesto zaseda tudi v tradicionalni indijski medicini ajur vedi. 
Najstarejšo najdeno poslikava s kano – izpred več kot 3000 let – so pri raziskovanju piramid našli egip­tologi. Na začetku so si Egipčani s kano hladili telo, pri tem pa so odkrili tudi kanino barvilo – lavson in si z njim barvali nohte in lase. Na območjih,  od koder izvira kana, ima velik simbolni pomen – tamkajšnja ljudstva verjamejo, da daje življenje, odganja zle du-hove in prikliče blagoslove. Poslikava telesa z njenim barvilom je torej zahvala vesolju ali božanstvu za vse darove. Najprej enostavna tehnika poslikave se je za­radi duhovne komponente razvila v umetnost, kjer ima vsak lik določen pomen in izraža željo, na kate­rem osebnem področju si posameznik želi blagoslov 

– pa naj bo to vabilo, da sreča vstopi v dom, oznanilo žalosti pri vdovi, prošnja za ploden zakon ali pa varen porod. 
Na zahodu bolj kot to poznamo kano kot prah, ki obarva lase. Ne samo to, ampak tudi zdravi lasišče, krepi lase, spodbuja k delovanju lasne mešičke ter pre­prečuje izpadanje las. Prav tako jih ščiti pred škodljivi­mi U V-žarki, preprečuje nastajanje prhljaja in  lasem daje svilnat lesk. 
Treba je pa vedeti nekaj temeljnih dejstev. 

1.
 Kana je naravno barvilo, ki se spoji z našim la­stnim barvilom v koži in laseh. Tisti s temnimi lasmi zato ne moremo pričakovati intenzivne barve, kot je to mogoče na primer s sintetičnimi barvami, saj kana našo naravno bar vo le oplemeniti. Intenzivnejša bar va nastane pri svetlih in sivih laseh, saj imajo temnega barvila malo ali nič. 


2.
 Barvna kana ne obstaja, kana je samo ena! Učin­kovina se imenuje lavson in njegova barva je oranžno­-rdeča. Če vam hočejo prodati barvno kano, to pome­ni, da so ji dodane še druge rastline ali pa kovinske soli, če ne še kaj drugega. 

3.
 K sreči obstaja naravna možnost, kako pridobiti drugačne odtenke: kano zmešamo z drugimi naravni­mi barvili, kot sta indigo, amla in sena. 



Zapomnite si: snovi, ki jih nanesemo na lasišče, po­trebujejo le 26 sekund, da preidejo v naš krvni obtok. Zato ni vseeno, kaj uporabljamo za nego in barvanje las. Lasje so že od nekdaj simbol moči in senzualnosti, so podaljšek našega živčnega sistema, lasišče pa je naj­bolj prepusten del naše kože. Če vas o tem zanima še več, bo 16. marca ob 17.30 v Ekošari Vrhnika delavnica prav na to temo. Vljudno vabljeni! 
Jasna Rajnar Petrović 
1. marca 2017 vas vabimo na 
srečanje v Kavarno Park na Vrhniki. 
Klepetali bomo na temo misli, ki nas bo vodila v letu 2017: 

TIŠINA JE ENERGIJA. 
Podelili bomo letni program delovanja. 
Oglasite se, popili bomo čajček, ki je pripravljen po recepturi naše 
članice. 
Pričakujemo Vas. 

Društvo Kneipp Vrhnika 

K
G
Z 
K
R
P

N
 z
.
o
.
o 

Agrocenter Mlin Gerbičeva 37, 1380 Cerknica tel.: 01/7071 627 Agrocenter Nova vas Nova vas 6, 1385 Nova vas tel.: 01/7098 075 Agrocenter Iga vas Iga vas 4, 1386 Stari trg tel.: 017071 640 


holandski rumeni 
čebulček 
vrtno orodje 
zalivalne sisteme 
gozdarske stroje 
in opremo 

Kamin Fortis 1N 
Dimenzij: 1023x446x390
Moč gretja: 10kW 


popust
ob plačilu z gotovino,
artikel v ponudbi samo v AC Vrhnika 







Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene so v EUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. 
Spremenjen delovni čas Depoja 
Obveščamo vas, da bo od 1. 
marca 2017 malce spremenjen 
delovni čas trgovine Depo, v 
centru Vrhnike, 
na Tržaški cesti 9 a. 

Nov delovni čas trgovine Depo: ponedeljek, zaprto 
torek,  od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure  
sreda,  od 15. do 19. ure  
četrtek,  od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure  
petek,  od 9. do 12. ure  
sobota,  od 8.30 do 12.30  

Začnimo skupaj razmišljati drugače o stvareh in predmetih, ki smo se jih nekoč raz­veselili, jih z veseljem uporabljali, jih čuva­li, čistili, prali … in jih nekega dne povsem brezskrbno – zamenjali. Zamenjali zato, ker so nas premamili blišč in drugačne barve. Poskrbimo skupaj, da »drugačne barve« z vašo dobro voljo in zavestjo, da ste nekaj raje poda­rili, kot zavrgli, dobijo novega lastnika. 
Vabljeni v trgovino Depo, na Tržaško 9 a na Vrhniki (nekdanja knjižnica), kjer lahko kupite rabljene, preoblikovane in nove predmete za dom, rekreacijo ... 
Poskusite najti darilo zase in prijatelje v trgo­vini Depo. Verjemite, ne bo težko. 
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. 



NAŠE ZDRAVJE 

Nasvet strokovnjaka 
Kako v omejenih okoliščinah delovati 
konstruktivno? 

V vsaki situaciji zmoremo biti, kako pa v njej smo, je odvisno od nas samih, predvsem naše sposobnosti samonadzora, razumevanja situacije in poznavanja svojega namena in smisla dogajanja. 

Če se ujamemo v neugo­dne okoliščine, nekonstruk­tivno ali negativno razmi­šljanje in reakcije  ponavadi stanje poslabšajo, je  odvisno nas, da se naučimo ostati v vsaki situaciji zavestni in de­lovati konstruktivno, v skla­
du s svojo vlogo in s svojimi najboljšimi zmožnostmi. 
Vsi na svoji življenjski poti skozi življenjske situacije doživlja­mo vzpone in padce. Kaj je vzpon (uspeh) in kaj padec (neuspeh) pogosto izhaja iz meril našega uma, izpolnjevanja naših želja in potreb,  pa tudi iz stanja našega notranjega bivanja. Resnica je, da zunanjih okoliščin nikdar ne moremo nadzorovati, lahko pa obvladujemo svoje notranje stanje, kajti to je osnova, da svobo­dno in odgovorno izberemo, kako se bomo odzvali, kaj bomo s svojim odzivom povzročili sebi in drugim. 
Vse zunanje je podvrženo spremembam in ciklom, zato svoje počutje in notranje stanje lahko izboljšamo tako, da se veseli­mo  vzponov in se zavedamo, da niso večni. Če pijemo vodo iz kozarca, bo kozarec prej ali slej prazen in na prazen kozarec lahko pogledamo tudi kot na priložnost, da vanj  nalijemo novo vsebino. Pri tem se pogosto pokaže izziv, če doživimo neuspeh osebno in dopustimo umu, da nas potegne v destruktiven vzo­rec razmišljanja. Zakaj se mi to dogaja? Kaj je narobe z mano? 
Kot na prazen kozarec lahko na vsak »neuspeh« pogledamo tudi kot na priložnost, kajti ta s sabo prinese tudi informacijo o novih priložnostih za rast in razvoj, novo soustvarjanje in spo­znavanje odtenkov življenja. Če se stanju stagnacije ali upada­nja upiramo in padajočega vala ne sprejemamo kot del fizične in energijske stvarnosti življenja ali neuspeh jemljemo osebno, blokiramo življenjsko energijo in posledično življenje postane vir bolečine in trpljenja. 
Moč za spremembo bivanja je tako v nas samih. Če zuna­njim okoliščinam dopuščamo, da vplivajo na naše notranje stanje, smo kot jadrnica brez sidra in krmila na morju. Zuna­nje okoliščine so kot tok življenja, naša svoboda izbire je: ali ga sprejmemo ali se mu upiramo in naša modrost izbire omogoča, kako jadra premaknemo (smo prilagodljivi in osredotočeni), da ujamemo veter, ki nas popelje po poti naprej. 
Koristna vprašanja za okrepitev zavedanja in konstruktivne izbire v neugodnih situacijah: 
• 
Kaj se dogaja? Katera so dejstva? Kaj ob tem doživljam? Kako si dogajanje razlagam, da ga tako doživljam? Ali razlaga izhaja iz resnice? Kaj je resnica? Kaj bi se zgodilo, če to razlago (misel) opustim? 

•
 Kakšna je moja vloga? Kakšne so moje pristojnosti in odgo­vornosti? Kakšno nalogo imam  glede vloge? Kaj lahko storim za razrešitev? Katera možnost je skladna z mano? Kaj občutim v sebi glede tega? Kaj na to pravi moj zdrav razum? 


Poznavanje in obvladovanje samega sebe nam omogoča, da veter sprememb ujamemo v svoja krila in plujemo naprej v smeri našega končnega cilja.  Koliko poti preplujemo  v enem življenju, je odvisno predvsem od nas samih, našega zavedanja, čistosti namena in konstruktivnosti ter odgovornosti delovanja. 
Urška Jesenovec, 
mag. zakonskih in družinskih študij, spec. zakonske in družinske terapije 

RDEČI KRIŽ VRHNIKA 

Krvodajalska akcija 
Vabimo vas, da se nam  pridružite na krvodajalski akciji, 
ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja: 
V PONEDELJEK, 20. 3. 2017,  OD 7. DO 13. URE, 
V TOREK, 21. 3. 2017,  OD 7. DO 13. URE 
v Cankarjevem domu na Vrhniki. 
Darovanje organov – Slovenija transplant – projekt Darovalec 
Darovanje organov po smrti je oblika pomoči sočloveku v stiski. Za določene bolezni je zdravljenje s presaditvijo najbolj učinkovi­ta ali celo edina mogoča oblika zdravljenja. V Sloveniji že dolgo uspešno izvajamo zdravljenje s presaditvijo v okviru transparen­tne organizacije transplantacijske dejavnosti, ki jo odlikujejo visoka strokovna in etična načela. Za darovanje organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja se opredelite tako, da z osebnim stališčem 
Peljimo jih na morje! 2017 

Ljubljana, 9. februar 2017 – Rdeči križ Slovenije (RKS) začenja danes, že desetič zapored, z vseslovensko akcijo Peljimo jih na morje 2017!, ki je namenjena zbiranju sredstev za letovanje otrok in starostnikov iz socialno 
ogroženih okolij na morju. 
Povpraševanje po tovrstnem brezplačnem letovanju je ve­dno večje, saj je kriza pred leti tako globoko zarezala v mnoga življenja, da tudi sedanji, nekoli­ko obetavnejši gospodarski ka­zalniki niso opazni v življenju skoraj 15 % posameznikov in družin, ki so leta 2015 v Slove­niji živeli pod pragom revščine. Ostaja žalostno dejstvo, da ve­liko posameznikov ter družin v naši soseščini potrebuje pomoč za lajšanje svojih raznovrstnih stisk in za možnost vsaj nekaj­dnevnega letovanja na morju, ki je še posebno pomembno za otroke. Raziskava, ki so jo ne­davno opravili na Finskem, je pokazala, da imajo osebe z bolj pozitivnimi izkušnjami iz otro­štva v odrasli dobi tudi manj zdravstvenih težav. 
»Otroci so na naših leto­vanjih deležni prijateljstva in sprejetosti,« je dejal predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Du­šan Keber in dodaj: »Prizadeva­mo si, da bi vsaj pri nas pozabili, da prihajajo iz deprivilegirane­ga okolja, in da bi čim lepše in brezskrbno preživeli čas na le­tovanju.« 
Statistika navaja, da v Sloveni­ji skoraj 54.000 ali 14,2 % vseh otrok živi v revščini in o poči­tnicah lahko samo sanjajo. Vsaj nekaj med njimi bi jih v Rdečem križu Slovenije tudi letos radi odpeljali na morje s pomočjo posameznikov in podjetij, ki bodo prispevali finančna sred­stva v akciji »eljimo jih na morje 2017! 

Rdeči križ Slovenije tradici­ona lno organizira brezplačna letovanja za otroke in starejše v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič in MPD Frankopan Punat, kjer strokov­ne službe vsako leto pripravijo pester animacijski program, številne delavnice in različne športne igre. Med počitnica­mi ob morju otroci preživljajo tematske dneve, spoznavajo bližnjo okolico, značilnosti ra­stlinstva in  živalstva zdravili­šča, se kopajo in preizkušajo v različnih športnih igrah, med drugim v nogometu, odbojki in plavanju, ob večerih pa igrajo družabne igre, plešejo v maskah, obiščejo gledališko ali kino­glede darovanja po smrti seznanite najbližje sorodnike in podpi­šete izjavo o darovanju na pooblaščenih mestih po  vsej Sloveniji. 
Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnite in podpišete pristopno izjavo darovalca. 
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in trigleciridov 
Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo ho­lesterol ter trigliceride.Kje in kdaj? na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, mo­rate biti obvezno tešči! 
Tečaj prve pomoči za bodoče voznike 
Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net. 

predstavo. Dobro usposobljeni varuhi in 24-urna medicinska oskrba so tista dodana vrednost naših letovanj, ki zagotavlja, da otroci počitnice preživijo ne le brezskrbno, temveč tudi varno. 
Vsakdo lahko po svojih zmo­žnostih prispeva k akciji do kon­ca maja 2017: 
• 	preko spletnega nakazila s pla­čilnim nalogom UPN na ra­čun SI56 03100 - 1234567891, sk lic oziroma referenca SI00 ­937030 (povezave do spletnih bank najdete spodaj), 
• 	
tako da pošljete SMS z be­sedo MORJE ali MORJE5 na 1919 in prispevate 1 ali 5 evrov, 

• 	
ali vpišete spodaj vaše po­datke v polja spodaj in posla­li vam bomo plačilni nalog UPN. 


Prav vsak prispevek šteje. 


NAŠE ZDRAVJE 

Aktualno 
v Zdravstvenem domu Vrhnika 

Posvetovalnice v lokalni skupnosti: marec 2017 
KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) 
patronažna sestra Biljana Petković (051/390­921) Tretja  sreda v mesecu, 15. 3. 2017  od 9.00 do 
10.00. 
KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) 
patronažna sestra Biljana Petković (051/390­921) Tretji  torek v mesecu, 21. 3. 2017  od 9.00 do 
10.00. 
KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) 
patronažna sestra Petra Šest Pleško (051/390­922) Drugi  torek v mesecu, 14. 3. 2017  od 9.00 do 
10.00. 
Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) 
patronažna sestra  Monika Trček  (051/652-811) Druga delavna sreda v mesecu, 8. 3. 2017  od 
9.00 do 10.00. 
Sinja Gorica  (gasilski dom) 
patronažna sestra Maja Srećković (051/390-926) Drugi  torek v mesecu, 14. 3. 2017  od 9.00 do 
10.00. 
Breg - Pako(gasilski dom Breg-Pako – prizidek) 
patronažna sestra Klara Sadar (051/390-929)Druga sreda v mesecu, 8. 3. 2017  od 9.00 do 
10.00. 
Območje Policijske postaje Vrhnika 
Torek, sedemnajsti januar, delovni dan kot vsak drugi, ki pa ga neka občanka Vrhnike ne bo nik­dar pozabila. V jutranjih urah se je je na ulici za­hrbtno lotil tedaj še neznani ropar, jo udaril, po­grabil njeno torbico ter stekel stran. Ker je žrtev začela klicati na pomoč, se je na mestu obrnil, pri­vihral nazaj in jo skušal z udarcem utišati, nakar je vendarle odnehal in zbežal. Oškodovanka je zdravniško pomoč na kraju dogodka sicer odklo­nila. Ropar je pozneje uspel z njeno bančno kar­tico opraviti še tri dvige gotovine na bankomatu, s čimer jo je oškodoval za več sto evrov. Ko so ga možje v modrem le izsledili, je bilo ugotovljeno, da gre za 42-letnika, ki za tovrstna dejanja še ni bil obsojen. Na srečanje s sodnikom bo verjetno šel z manjšim zanosom, kot je hodil na bankomat. 
Januarskim zaobljubam, da se bodo letos za­gotovo poboljšal, pa so se že kmalu odrekli ra­zni zmikavti. V okolici Vrhnike je eden ponoči vohljal okrog stanovanjskih hiš in nazadnje našel takšno, kjer stanovalcev ni bilo doma. S priroč­nim orodjem se je lotil vrat, ki so se slednjič tudi podala. Notranjost je dobro prebrskal, pobral pa zgolj več kosov nakita, češ, če se že z lepimi deli ne more kititi … Spet drugi je na Tankovski cesti izkoristil lastnikovo odsotnost ter očem odmaknjeno lokacijo in se silovito lotil stekla na zadnjem desnem delu avtomobila. Skušnjava, ki se ji z že tako šibkim moralnim čutom ni zmogel 
KS Drenov Grič (gasilski dom) 
patronažna sestra Veronika Logar  (051/390­925) Tretji četrtek v mesecu, 16. 3. 2017  od 9.00 do 
10.00. 
KS Log (v prostorih splošne ambulante dr. Ane Švigelj,  prvo 
nadstropje dializnega centra) – NIČ VEČ V GASILSKEM DOMU. 
patronažna sestra Katja Krvina (051/390-923) 
Prva sreda v mesecu, 1. 3. 2017 od  9.00 do 
10.00. 
KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) 
patronažna sestra Monika Trček (051/652-811) 
Prvi torek v mesecu, 7. 3. 2017  od 9.00 do 10.00 
KS Verd (gasilski dom) 
patronažna sestra Mojca Černelč (051/390-927) 
Drugi torek v mesecu, 14. 3. 2017 od 9.00 do 
10.00. 
Vljudno vabljeni mlajši in starejši! 
Še vedno sprejemamo nove pacientke v dispanzerju za ženske 
Še vedno sprejemamo nove pacientke v dispan­zerju za ženske v Zdravstvenem domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. gi­nekologije in porodništ va. 
Za več informacij nam lahko pišete po elek­tronski pošti: narocanje.ginekologija@zd-vrhni­ka.si ali nas pokličete na telefonsko številko 01 7555 140 v času: 
ponedeljek: od 8.00 do 14.00, 
torek: od 14.00 do 19.30, 
četrtek: od 8.00 do 14.00. 

Ob svetovnem dnevu ledvic 
V četrtek, 9. marca 2017, vabimo na brez­plačno presejalno testiranje urina na pro­teinurijo, ki bo potekalo v laboratoriju ZD Vrhnika (2. nadstropje) od 7. do 15. ure.
Poleg tega bo ob 13. uri v sejni sobi zdravstvene­ga doma (drugo nadstropje) potekala delavnicav okviru slogana Zdravo živim, za zdravje ledvic skrbim, kjer se boste udeleženci lahko seznanili 
s preventivnimi ukrepi za ohranjanje zdra­vih ledvic, skozi praktičen prikaz izvedeli, koli­ko sladkorja oziroma soli zaužijete pri uživanju določene vrste hrane, se naučili in osvojili branje deklaracij ter izvedeli, na kakšen način nam telo sporoča, da z našimi ledvicami nekaj ni. Zaradi omejenega števila udeležencev se je treba na delavnico predhodno prijaviti na tel. št. 01/ 755-51-57  ali na ckz@zd-vrhnika.si 
Hkrati bo od 7. do 9. ure ter od 13. do 15. ure v prostorih Centra za krepitev zdravja (prvo nad­stropje) potekalo brezplačno merjenje krvnega tlaka s svetovanjem. 
NOVO – posvetovalnice za dojenje 
Namen in cilj:  Spremljanje in pomoč ma­micam za dojenje njihovih otrok od nosečnosti naprej.
Kdaj in kje: Vsak prvi torek v mesecu od 12.00 do 13.00 v sejni sobi zdravstvenega doma Vrhnika (drugo nadstropje, levo po hodniku, zadnja vrata). Naslednje srečanje bo 7. 3. 2017. Posvetovalnice bo vodila svetovalka za dojenje Katja Krvina, dipl. babica, IBCLC (patronažna služba Vrhnika). Za informacije jo lahko pokličete na tel. 051/390-923. 
Imate bolečine neznanega vzroka? 
Nevropatsko bolečino uvrščamo med kronič­sobnosti in podcenjevanja razmer na cesti. Voz­nik je bil v mislih Schumacher, v resničnem svetu pa je z veliko hitrostjo treščil ob betonsko ograjo. S kraja dogodka je sicer pobegnil, a so ga pozneje izsledili in mu vročili plačilni nalog zaradi krši­tev ZPrCP, poravnati pa bo verjetno moral tudi 500-evrsko škodo na ograji. 

Januarja ni miroval niti rdeči petelin. Občan je na novega leta dan ogreval peč, a je po vsej verje­tnosti zaradi dotrajanosti dimnika  nastal požar na ostrešju stanovanjske hiše. Na pomoč sta pri­hiteli gasilski društvi PGD Dvor in PGD Polhov Gradec, ki sta požar uspešno pogasili. Zgorelo je okoli 35 kvadratnih metrov strehe in strešne kri­tine, tako da je materialne škode za okoli  tri tisoč evrov. Policisti so o dogodku tožilstvo zgolj obve­stili s poročilom, saj le-ta nima znakov kaznivega dejanja. Gasilci PGD Dobrova pa so  posredova­li na Šujici, kjer se je kadilo iz zapuščene hiše. Z dihalnimi aparati so vstopili v hišo, kjer so našli brezdomca, ki se je grel ob odprtem ognju ter pogasili kurišče. Policija je brezdomca umaknila iz zadimljenih prostorov, nato pa so ga reševalci odpeljali v bolnišnico. 
V Horjulu je bilo prvi letošnji mesec zelo mirno. Možje postave so sicer nekajkrat posredovali, a obravnavali le eno prometno nesrečo, ki pa je bila natanko to – nesreča. Na vozišče med naseljema Horjul in Butajnova se je namreč skotalil odkru­šen kamen, na katerega je prav nesrečno naletel občan. Škode na vozilu je za okoli tristo evrov. 
Zbral in uredil: Damjan Debevec 
upreti, je bila polna ženska torbica. Z njim vred je izginila v neznano. Za obema prestopnikoma še poizvedujejo. 
Na vrhniških cestah je tudi januarja pokalo, a precej manj kot prejšnje mesece. Policisti so na­šteli osem prometnih nesreč, ki so se vse končale zgolj z materialno škodo, je pa vsaj ena izrazito izstopala iz povprečja. Neki možak je pred go­stinskim lokalom na Vrhniki povzročil prometno nesrečo in nato skušal pobegniti pred odgovor­nostjo. A možje postave so ga že  kmalu izsledili ter soočili z dejstvi. Slednji se je, seveda ustrezno podkrepljen z maligani, do njih prav nedostojno vedel in razgrajal. Ker lepa beseda zlepa ni zalegla, so ga bili prisiljeni odpeljati v pridržanje, kjer je lahko v miru zbistril misli pred ponovnim sooče­njem s posledicami povzročenih prekrškov. 
Območje Policijske postaje Ljubljana - Vič 
Januar je v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec sicer minil mirneje kot poslednji meseci starega leta, a to še ne pomeni, da so nepridipravi prav pretirano počivali. Po drugi strani pa se vsaj neka prodajalka virtualnega gradbenega materi­ala ni ravno fizično pretegnila. Nič hudega slute­čemu občanu je prek spleta prodala za 394 evrov virtualne opeke. Ker pa slednjemu ni bilo do zida­nja gradov v oblakih in še manj do tovrstnih šal, se je obrnil na policijo, ki je osumljenko uspela izslediti ter zoper njo podati ustrezno kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. 

Po nič kaj virtualne dobrine pa se je v trgovi­no tod odpravil zmikav t dolgih prstov in prazne malhe. Morda se je pri sebi hahljal, kako zvit in spreten da je, ko si je skrivoma polnil žepe, med­tem pa je nadzorna kamera pridno beležila njegov nečedni podvig. Trgovino je sicer oškodoval za tristo evrov, a za njim že poizvedujejo z ustrezno spisano kazensko ovadbo. 
Možje postave so se soočili tudi s primerom nasilja v družini. Z zbiranjem obvestil so ugoto­vili, da je moški več let izvajal predvsem psihično nasilje nad oškodovanko, zato so proti njemu že vložili kazensko ovadbo, obvestili pa še preosta­le pristojne službe. Prav tako so strogo ukrepali zavoljo kršitev javnega reda in miru v zasebnih prostorih. V prvem primeru so kršitelju izda­li plačilni nalog, v drugem pa, ko je  nastal spor med sorodnikoma, zoper kršitelja uvedli hitri postopek. 
Med drugim so policisti obravnavali še dve nesreči prve kategorije. Zavoljo neprilagojene hi­trosti voznik ni zmogel več obvladovati svojega jeklenega konjička. Na cesti skozi Prošco je pri­letel v obcestno brežino in vožnjo  končal prevr­njen na streho. Na kraj nesreče so izvozili člani PGD Dvor, ga prometno in požarno zavarovali, na avtomobilu odk lopili akumulator ter pomaga­li vlečni službi pri nalaganju vozila na avtovleko. Voznik jo je odnesel brez poškodb, avtomobil pa obtesal za dobrih 1500 evrov. Zaradi kršitve do­ločil Zakona o pravilih cestnega prometa so mu policisti na kraju dogodka za povrh izdali še pla­čilni nalog. Drugi primer se je  zgodil v podobnih okoliščinah precenjevanja lastnih vozniških spo­ne bolezni z najtežjo obliko zdravljenja.  Čeprav zdravljenje poteka v najtežji obliki, jo lahko v pri­meru pravočasnega prepoznavanja in odkrivanja uspešno nadzorujemo. Pojavi se na mestu okvar­jenega živčevja, ki sodeluje pri zaznavi in preno­su bolečine. Najpogosteje se pojavi pri osebah s sladkorno boleznijo,pri katerih nastane kot pozen zaplet neurejene sladkorne bolezni.  Za nevropat­sko bolečino med drugim trpijo tudi bolniki z okvarami hrbtenjače, multiplo sklerozo, bolniki po zdravljenju s kemoterapijo in po možganski kapi. Kot posledice nevropatske bolečine bolnike pogosto spremljajo tudi simptomi drugih bolezni, kot so depresija, anksioznost in nespečnost. Od­krivanje, prepoznavanje in ustrezno zdravljenje nevropatske bolečine je ključnega pomena za zvišanje kakovosti vsakdanjega življenja, česar se zavedamo tudi v ZD na Vrhniki, zato Vam  v so­delovanju z Društ vom diabetikov Velenje pripra­vljamo razstavo z naslovom Senzorij bolečin, ki posamezniku preko posebnih senzoričnih objek­tov omogoča simulacijo občutenja petih najpogo­stejših izrazov nevropatske bolečine. 
Senzorij bolečine bo potekal 21. 3. 2017 od 9. do 11. ure  v sejni sobi ZD Vrhnika (drugo nad.). Zaradi omejenega števila oseb, ki jih simulacija omogoča, Vas prosimo za predhodno prijavo na tel. št. 01/755 51 57 ali nam pišite na ckz@zd-vrhnika.si . 
Lepo vabljeni, 
Center za krepitev zdravja 



RAZSTAVE 
v Cankarjevem domu 
Do 12. marca 2017 V torek, 14. marca 2017, ob 18. uri 
bo v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki Vas skupaj z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika 
na ogled slikarska razstava vabimo na odpr tje razstave ročnih in likovnih izdelkov 
Janez in Anton Repnikučencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti: 
oblikovanje gline, ročne spretnosti in klekljanje. 

SLIKE ŽIVLJENJA. 
Do 14. marca 2017 Razstava NAŠI PRSTKI USTVARJAJO 
bo v avli Cankarjevega doma na Vrhniki bo v galeriji Cankarjevega doma odprta do 2. aprila 2017. 
na ogled regijska razstava izbranih likovnih del koordinacije 
Osrednja Slovenija 

PUSTI, NAJ TE NOSI VODA. 
Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati 
od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure,
ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih priredit vah. 

Vabljen i ! 
50. REVIJA PEVSKIH 
ZBOROV IN SKUPIN 

Glasba: BrinaVogelnik 
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika Igrajo: Polonca Kores, Iztok Lužar, Matevž Müller in Klemen Janežič 
k. g. 
18. MAREC, OB 19. URI V CANKARJEVEM DOMU 
Otroški abonma 11. 
Naša  različica pravljice v priredbi Eke in Brine Vogelnik je v primerjavi 

Revija bo posvečena 150. obletnici skladatelja Mateja Hubada. 
s koroško ljudsko pravljico, ki jo je zapisal Vinko Möderndorfer, 
lahkotnejša. Pri nas zajčku ne polomijo nog, lisjak ne potrebuje 
šola 
Strokovno jo bo pospremil prof. Tomaž Habe. 
toplega zavetja Mojčinega piskrčka in čebele preživijo. Tudi krivca, 
tistega, ki je polizal med, razkrijejo drugače – tat se nevede izda 

kar sam. A kljub številnim razlikam tudi naša Mojca še vedno ostaja Cankarjev dom Vrhnika Mojca Pokrajculja. Pokaže nam, da si, ne glede na to, kaj si in kdo si, zaslužiš topel sprejem in pomoč v stiski. 
2016/17 in za IZVEN
Nadomestni termin! 
Predstava traja 40 minut, 3 +­
SOBOTA, 1. april 2017, ob 11. uri 
 
Gostovanje predstave je bilo napovedano za 
Eka in Brina Vogelnik (po ljudskih motivih)
11. marec 2017, a je zaradi tehničnih težav 
MOJCA POKRAJCULJA 
v ansamblu prestavljeno na 1. april. 2017. 
Lutkovna predstava 
Cenjenim abonentom se opravičujemo zaradi LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA spremenjenega termina. Režija: Eka Vogelnik 
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika 	SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Režija: Jernej Kobal Igrajo: Minca Lorenci, Branko Završan 
Gledališki abonma 
Marec
Maude je brezposelna natakarica,ki  živi v prikoličarskem naselju 
v Kaliforniji in zbira staro kramo, ki jo ljudje zavržejo. V trgovini z 

Kulturni klub ORFEJ 
2016/17 
rabljenimi predmeti svoji prijateljici za rojstni dan kupi sliko za tri 
dolarje. Prijateljici se zdi slika tako grda, da darilo zavrne.  Maude 


PON, 6.3. ob 18’h 
organizira garažno razprodajo, sliko pa opazi učitelj likovnega pouka 
in za IZVEN 
na bližnji srednji šoli. Zdi se mu, da bi to lahko bila še neodkrita 
ZDRAVLJENJE S KONOPLJO 
PREDAVANJE IZ CIKLA ZNANJE ZA ZDRAVJE: 
slika vplivnega ameriškega slikarja, predstavnika abstraktnega Cankarjev dom Vrhnika 
SVOJE ZNANJE IN IZKUŠNJE BO PREDSTAVIL JAKA BITENC KI S SVOJIM DOLGOLETNIM 
ekspresionizma Jacksona Pollocka in je gotovo vredna milijone ... 
PRIZADEVANJEM ZA LEGALIZACIJO KONOPLJE RAZBURJA IN POLARIZIRA SLOVENSKO JAVNOST. 
Drama je nastala na podlagi resničnih dogodkov. Besedilo duhovito 
(prostovoljni prispevki) 
PETEK, 17. marec 2017, ob 19.30 	odpira temo družbenih slojev in na humoren način  pripoveduje o pomenu umetniškega dela ter postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar loči 

SRE, 8.3. ob 18’h
umetnost od neumetnosti, kaj je tisto, kar naredi umetnost za pravo 
Stephen Sachs
BIODINAMIKA ZA ZDRAVJE 
umetnost. 
MEGLICA (Bakersfield mist)
PREDAVANJE IZ CIKLA ZNANJE ZA ZDRAVJE: 
BIODINAMIKA JE METODA, KI ZDRAVJE KREPI IN GA TUDI VRAČA. USTANOVITELJICA PRVEGA 
Komedija, prva slovenska uprizoritev Predstava traja  eno uro in 30 minut, nima odmora. 
BIODINAMIČNEGA DRUŠTVA V SLOVENIJI GOSPA META VRHUNC NAM BO POJASNILA KAJ JE BIODINAMIKA IN ZAKAJ JE  TAKO POMEMBNA.(prostovoljni prispevki) 

ČET, 9.3. od 18’h 
TEČAJ RISANJA IN SLIKANJA 
TEČAJ VODI AKADEMSKA SLIKARKA SLAVICA PEŠEVSKA. TEČAJ JE NAMENJEN UDELEŽENCEM OD 
14. LETA DALJE. SPOZNAVALI BOMO OSNOVE LIKOVNEGA JEZIKA IN SE PREIZKUSILI V RAZLIČNIH 
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, špor t in turizem Vrhnika 
LIKOVNIH TEHNIKAH. ZAŽELJENO JE, DA UDELEŽENCI SEBOJ PRINESEJO RAZNA RISALA. ZA PAPIR 
BO POSKRBLJENO. PRIJAVE SPREJEMAMO NA TEL ŠT. 041 621 343.
Cankarjev dom Vrhnika 
SOBOTA, 11. marec 2017, ob 19. uri 

PET, 17.3. ob 19’h 
GONG ZVOČNA KOPEL 
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO LIGOJNA 
PRIDITE NA SPROSTITEV UMA IN TELESA. S SEBOJ PRINESITE ODEJO IN BLAZINO. 
VODI KARLO VIZEK.    	(prostovoljni prispevki) 
Jean – Jacques Bricaire 

SOB, 18.3. ob 19’h
Prevod: Aleš Berger, dobitnik Prešernove nagrade 2017
REZIJANSKI PLESI 
PLES ZA VSE: OTROKE, MLADE IN STAREJŠE.  VODI KLEMEN FRANK 
 (prostovoljni prispevki) 
DOHODNINA 
Komedija 

NED, 19.3. ob 17’h 
Režija: Janez Cankar; igrajo: Jože Čamernik, Darinka Svete, Marinka 
PRAVLJIČNI VEČER za otroke 
SPREMLJEVALNI PROGRAM FESTIVALA PRAVLJICE DANES. 
Kupec, Franc Podlipec st., Jelka Mele, Andreja Svete, Olga Frank 
PRISLUHNITE IZVRSTNIM PRIPOVEDOVALCEM GOZDNIH IN REZIJANKSKIH PRIPOVEDK: 
Življenje direktorja reklamne agencije Maksa Breznika je namazano z 
NASTOPILI BODO: PRIMOŽ BIZJAN, POLONA PROSEN V SPREMLJAVI S KATARINO ŠETINC 
vsemi žavbami. Državo že vrsto let slepari z namišljenimi družinskimi 
IN MATEJA GORJUP. 	 (prostovoljni prispevki)
člani, s čimer se izogiba plačevanju dohodnine. A heca je konec.  V izvidnico se namreč najavi davčni inšpektor Klemenčič, zato mora 

PET, 24.3. ob 18’h 
Maks na hitro postaviti kuliso, ki bi upravičila njegove navedbe. 
TRIJE TEMELJI  PREŽIVETJA   
Obrne se na strežnico Frido, s katero se skupaj lotita iskanja začasnih 
Z VESELJEM V ORFEJU SPET GOSTIMO GOSPODA ANTONA KOMATA,NARAVOVARSTVENIKA, 
»družinskih članov«. In med tem ko se zdi, da se bo direktor reklamne 
PISATELJA, PUBLICISTA, SCENARISTA IN SVOBODNEGA RAZISKOVALCA. V PETKOVIH RAZGOVORIH 
NAM BO TOKRAT PREDSTAVIL SVOJA RAZMIŠLJANJA IN UGOTOVITVE O TEM, KAJ JE PRAVZAPRAV 
agencije vendarle izmazal, inšpektor napove še en obisk. Je razkril 
TISTO, KAR NAM OMOGOČA PREŽIVETJE. 	 (prostovoljni prispevki) 
potegavščino? 

NED, 26.3. ob 17’h RAČKA, OTROŠKA LUTKOVNA PREDSTAVA 
RENATA KALEMBA, GLEDALIŠČE UŠ 	 (prostovoljni prispevki)

VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od LIDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 040937316(Rada), FB/Klub Orfej, 2017 
C A NK A R JE V D O M V R HNI K A 

Program 
prireditev 

marec 
Do 14. marca 2017 
JSKD, OI VRHNIKA 
NAJ TE NOSI VODA 
Razstava, avla Cankarjevega doma na Vrhniki 
Do 12. marca 2017 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 
Janez in Anton Repnik: 
SLIKE ŽIVLJENJA 
Slikarska razstava, galerija Cankarjevega doma na Vrhniki 
SREDA, 1. 3. 2017, ob 17. uri. 
Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
ZAPOJ 3D 
Animirana sinhronizirana glasbena komedija, ZDA, 6+ 
ČETRTEK, 2. 3. 2017, ob 17. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
SNEŽNA KRALJICA 3; OGENJ IN LED 
Art film, animirana, sinhronizirana družinska komedija, Rusija, 6+ 
ČETRTEK, 2. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
TONI ERDMANN 
Liffe 2016; Art film, komična drama, Nemčija, Avstrija 
PETEK, 3. 3. 2017, ob 17. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
LEGO BATMAN FILM 
Animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina, ZDA, Danska, 6+ 
PETEK, 3. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
DEŽELA LA LA 
Romantična glasbena drama, ZDA 
SOBOTA, 4. 3. 2017, ob 16. uri. 
Vstopnina: 4 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
MAŠA IN MEDVED 
Art film; animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina, Rusija, 6+ 
SOBOTA, 4. 3. 2017, ob 18. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
PETDESET ODTENKOV TEME 
Romantična drama, ZDA 
SOBOTA, 4. 3. 2017, ob 20. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
LOGAN: WOLVERINE 
Akcijska ZF pustolovščina, ZDA 
NEDEL JA,5. 3. 2017, ob 17. uri. 
Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
LEGO BATMAN FILM 3D 
Animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina, ZDA, Danska, 6+ 
NEDEL JA, 5. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
LEV: DOLGA POT DOMOV 
Art film; drama, ZDA, Velika Britanija 
TOREK, 7. 3. 2017, ob 18. uri. 
Vstop prost. 
MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 
KONTRABANT IN TIHOTAPSTVO 
Predavanje: dr. Milan Trobič; mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
SREDA, 8. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
ANINA PROVIZIJA 
Art film; triler, Slovenija 
PETEK, 10. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
KONG: OTOK LOBANJ 
Akcijska pustolovščina, ZDA 
SOBOTA, 11. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: otroci 5 €; odrasli: 8 €. 
KUD LIGOJNA 
Jean – Jacques Bricaire, prevod: Aleš Berger (Prešernov nagrajenec 2017) 
DOHODNINA 
Režija: Janez Cankar; igrajo: Jože Čamernik, Darinka Svete, Marinka Kupec, Franc Podlipec st., Jelka Mele, Andreja Svete, Olga Frank Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
NEDEL JA, 12. 3. 2017, ob 17. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
MAŠA IN MEDVED 
Art film; animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina, Rusija, 6+ 
NEDEL JA, 12. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
BOSTONSKI HEROJI 
Drama, ZDA 
TOREK, 14. 3. 2017, ob 18. uri. 
Vstop prost.
OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA 
VRHNIKA 
NAŠI PRSTKI UST VARJAJO 
Ročni in likovni izdelki učencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti: oblikovanje 
gline, ročne spretnosti, klekljanje. 
Razstava bo odprta do 2. aprila 2017. 
Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki 

ČETRTEK, 16. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
PR' HOSTAR 
Art film; komedija, Slovenija 
PETEK, 17. 3. 2017, ob 19.30. 
Vstopnina: 15 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 
Stephen Sachs: 
MEGLICA (Bakersfield mist)
Komedija, prva slovenska uprizoritev Režija: Jernej Kobal; igrata: Minca Lorenci, Branko Završan Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
SOBOTA, 18. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstop prost.
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA 
50. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV 
Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Pokrovitelj prireditve je Občina Vrhnika. 
PONEDEL JEK in TOREK 20. in 21. 3. 2017, od 7. do 
13. ure. 
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE 
KRVODAJALSKA AKCIJA 
Cankarjev dom na Vrhniki 
SREDA, 22. 3. 2017, ob 9., 10. in 11. uri. 
Vstop prost, za vrtce in šole je obvezna rezervacija! 
KD NAUPORTUS VIVA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 
DEVETA DEŽELA 
Lutkovna predstava ob svetovnem dnevu lutk Igra lutkovna skupina KD Nauportus viva, mentor Boris Kononenko. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
ČETRTEK, 23. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
NERUDA 
Liffe 2016; Art film; biografska drama, Čile, Argentina, Francija, Španija, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 

PETEK, 24. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
DAN OSVOBODITVE 
Art film; glasbeni dokumentarec, Slovenija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
SOBOTA, 25. 3. 2017, ob 19.30. 
Vstopnina: 10 € v predprodaji, na dan dogodka 12 €. VEČERI SMEHA 
Matjaž Javšnik: STRIPTIZ Komedija, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
NEDELJA, 26. 3. 2017, ob 15. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
VRABČEK RICHARD 
Animirana, sinhronizirana pustolovščina; Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA, 6+ 
NEDELJA, 26. 3. 2017, ob 16.30. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
LEPOTICA IN ZVER 
Družinska pustolovščina, 8+ 
Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA, 6+ 

NEDELJA, 26. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
KAKO OZDRAVITI DOBRO POČUTJE 
Misteriozni triler, ZDA 
TOREK, 28. 3. 2017, ob 17.30. 
Vstopnina: 3 €, otroci: gratis vstopnice.
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA 
NAGAJIVA POMLAD 
Revija predšolskih pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer in Brezovica Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
SREDA,29. 3. 2017, ob 19. uri. 
Prodaja vstopnic preko eventim.si 
TALIA GLEDALIŠČE 
50 ODTENKOV ŽENSKE 
Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
ČETRTEK, 30. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstop prost.
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA 
ŠVICA – S KOLESOM 
Predavanje: Urban Čepon in Martina Mole Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 
ČETRTEK, 30. 3. 2017, ob 19. uri. 
Vstopnina: 4 €. 
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 
POVEDKA O JEZERU 
Art film; dokumentarec, Finska 
Nadomestni termin:                                                       
SOBOTA, 1. 4. 2017, ob 11. uri. 

Vstopnina: 5 €.
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 
Eka in Brina Vogelnik (po ljudskih motivih) 
MOJCA POKRAJCULJA 
Lutkovna predstava 
Režija: Eka Vogelnik; glasba: Brina Vogelnik; igrajo: Polonca Kores, Iztok Lužar, 
Matevž Müller, Klemen Janežič. 

Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) 
Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si. 
Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred 
predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. 
Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o 
prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si 
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 

K IN O 
VR H N I K A 



V marcu smo pripravili raznolik program za vse okuse. Najmlajši se bodo razveselili akcijskega junaka v sinhronizirani animaciji Lego Batman film 2D & 3D, animirane družinske komedije Zapoj 3D in Snežne kraljice 3.  
Na spored prihajata tudi sinhronizirana Maša in medved, ki ju poznamo iz uspešne televizijske animirane serije ter nedavne gledališke upodobit ve na ledu. Ponovno predvajamo tudi uspešnico prejšnjega meseca Vrabček Richard, ki je prepričan, da je štorklja ter želi to dokazati tudi preostalemu ptičjemu svetu. Tudi na  priljubljene komercialne filme nismo pozabili. Iz arhiva smo ponovno pripravili nemško komedijo Toni Erdmann (Liffe 2016),  romantično glasbeno dramo Dežela La la (nominacija za Oskarja), romantični triler Petdeset odtenkov teme in domačo uspešnico Pr’ Hostar. Med marčevske novosti smo uvrstili slovenski triler Anina provizija (Igor Šmid), slovenski glasbeni dokumentarec Dan os­voboditve (skupina Laibach v S. Koreji), dolgo pričakovano pustolovščino Lepotica in zver (Emma Watson), dramo Bostonski heroji, akcijski pustolovščini Kong: Otok lobanj in Logan: Wolverine. Manjkalo ne bo tudi drugih kakovostnih art filmov, kot  sta biografska drama Neruda (Liffe 2016) in finski dokumentarec Povedka o jezeru. Vse AKTUALNE informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Prav tako so na voljo kinoletaki in mesečni plakat na vidnih mestih po mestu.  Če pa želite izvedeti informacije pred  drugimi, se prijavite na e-novice preko naše spletne strani. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče zamenjave v programu. 
Za Kino Vrhnika, Žiga Novak 
52 

C
A
N
K
A
R
J
EV
A KN
JI
Ž
N
I
C
A V
R
H
N
I
K
A 

Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi 
Individualno učenje računalništva 
Nudimo brezplačno individualno izobraževanje računalništva za upoko­jence in brezposelne – termin po dogo­voru. Mentor: Nejc Pokec. Prijave in več informacij na ucimose@drugi-ko­rak.si ali po telefonu 031/400-936 vsak delavnik med 10. in 12. uro. 
Svetovalno središče na Vrhniki 
Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v marcu: sreda, 1. marec: 8.00 – 11.00; ponedeljek, 6. marec: 15.00 – 18.00;sreda, 15. marec: 8.00 – 11.00; po­nedeljek, 20. marec: 15.00 – 18.00 
Brezplačni tečaji za zaposlene 
Petdeseturni brezplačni tečaj nem­škega jezika in računalništva 
Ste zaposleni, imate 45 let ali več in dokončano štiriletno srednjo šolo ali manj? Potem ste vabljeni v četrtek in petek na tečaj računalništva (računal­niška učilnica Kemis) ali v ponedeljek in četrtek na tečaj nemškega jezika – prvič že 6. 3. (Malavašičev kotiček). Več infor­macij in prijave: info@cdi-univerzum. si ali 01/583 92 96 ali 01/583 92 70. So­financirano MIZŠ in ESS. 

Mikrorojstvo 
Ob svetovnem tednu dul/porodnih spremljevalk, ki bo letos od 20. do 25. marca 2017 vas 22. marca vabimo na ogled filma Mikrorojstvo ter pogovor z gosti (Simone Kindermann, dr. Miha Lučovnik, dr. Irena Rogelj, mag. Teja krorojstvo, dobitnik glavne nagrade na četrtem filmskem festivalu o bioloških vedah v Pragi leta 2014 proučuje rojstvo skozi lečo mikroskopa in razkriva, kako lahko porod, način rojevanja, neoviran kožni stik in dojenje vplivajo na dolgo­ročno zdravje otrok. Malavašičev koti­ček, 22. 3. 2017 ob 17.00. 


Predavanje KVŠ: čarobni Maroko 
V potopisnem predavanju v četrtek, 
23. 3., bo ob 18.00 v Grabeljškovi dvo­rani predstavljeno razgibano potovanje v Maroko. Čarobnost samega Maroka pa boste morali občutiti sami tako, da ga obiščete! www.izimanija.si. 
Bachove kapljice – hrana za našodušo – Bachove kapljice so razredčen vodni izvleček iz cvetov rastlin in v sebi nosijo zapis vitalne energije posa­meznih rastlin. Kapljice je pred pribli­žno osemdesetimi leti razvil britanski zdravnik Edward Bach. Jan Kozamernik nam bo predstavil Edwarda Bacha in njegovo delo prek Bachovih rastlin. Gra­beljškova dvorana; sreda, 29. 3. 2017, ob 
17.00. V sodelovanju z Društvom Kne­ipp Vrhnika.
Nov knjigomat – V februarju smo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika namestili nov knjigomat na mladinskem oddelku, ki je namenjen predvsem vračanju in izposojanju mladinskega gradiva. Pri­jazno vabljeni k uporabi. 



Športnik leta je Štefan Hadalin 

17. februar – Verjetno pri razglasitvi najboljšega vrhniškega športnika za leto 2016 ni bilo veliko dvomov. Štefan Hadalin je v lanskem letu, kot bi rekli mladi, »raztural«. Kot starejši mladinec alpske smučarske reprezentance je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Sočiju postal svetovni prvak v veleslalomu in alpski kombinaciji ter osvojil prvo mesto v ekipni tekmi. Ker je bil Štefan na dan razglasitve v St. Moritzu, je priznanje v njegovem imenu prevzel župan. 
Na Vrhniki vsako leto raz-ampak moram stisniti zobe. V glasijo najboljše športnike pre-nedeljo me čaka moja paradna teklega leta, krona vsega pa disciplina, slalom, od katere je podelitev laskavega naziva pričakujem lep uspeh.« Ni se »Športnik leta«. Kot rečeno je motil, nedeljski slalom je kon­šla tokrat v roke Štefanu Ha-čal na desetem mestu in tako dalinu, ki v letošnji sezoni na-potrdil domnevo, da ga čaka še stopa kot član članske sloven-svetla prihodnost. »Vsekakor ske smučarske reprezentance, pa hvala za priznanje in naziv lansko leto pa je imel oblečen »Športnik leta«. Mi zelo laska,« še reprezentančni dres sta-je pokomentiral priznanje. Sle­rejših mladincev. Ob v uvodu dnjega je v njegovem imenu iz omenjenih uspehih je nanizal rok olimpionika Mira Cerarja še vrsto uspehov na državni prevzel župan Stojan Jakin, ki ravni, zato je upravičeno prejel mu bo priznanje ob priložnosti naziv »športnik leta«. V letošnji tudi izročil. sezoni je postal reden udeleže-V ožji izbor za športnika leta nec Evropskega in Svetovnega so poleg Štefana prišli še (in so pokala in tekmuje predvsem v hkrati kot on prejeli tudi »zla­tehničnih disciplinah. Zato je to plaketo«) kolesarka Ajda njegov urnik precej natrpan in Opeka (Kolesarsko društvo posledično ne preseneča, da na Branik Maribor), državna pr­prireditev v Cankarjevem domu vakinja  v cestnem kolesarstvu; ni utegnil priti. V St. Moritzu je taekwandoist Patrik Divković potekalo svetovno pr venstvo,(Taekwando k lub Tempo Loga­od koder se je Štefan oglasil v tec, namesto njega je prevzel živo preko Skypa. »Malce sem priznanje oče in trener Goran že utrujen od tega prvenstva, Divković), svetovni mladinski pr vak; Špela Urbančič, Liza Urbančič in Ida Grom, vse tri članice Šolskega športnega društva Log-Dragomer, ki so v članskih kategorijah navijaških skupin krojile vrhove lest vic svetovnih in evropskih prven­stev. Posebno priznanje je prejel Bojan Lampreht, član Strel­skega društva Vrhnika, zaradi katerega je slednje organizacij­sko in strokovno izredno na­predovalo – do te mere, da ima društvo danes sodobno streli­šče in vrhunske rezultate. Na prireditvi so podelili še srebrne in bronaste plakete, prejemnike katerih navajamo v ločenem delu prispevka, med obetavne športnike pa tudi pohvale. 
Prireditev je izvedla Špor­tna zveza Vrhnika, ki je v svojo sredo povabila tudi svetovno uspešne športnike: olimpionikaMira Cerarja, atletinjo Brigi­to Bukovec, ultramaratonca Dušana Mravljeta in aktual­nega vratarja rokometne repre­zentance Urha Kastelica. Go­stje so si bili v nagovorih enotni, da »ni važno zmagovati, važno je sodelovati«. Torej bolj od re­zultatov je pomembna športna rekreacija. Podobno noto je v nagovoru ubral tudi župan Ja­kin, ki je pohvalil vrhniško mla­dino, saj športni kartoni kažejo na pozitiven trend – za razliko od let pred tem. Vsem preje­mnikom pa je čestital tudi pred­sednik Športne zveze Vrhnika pina Žabice in Jazz band Glas-Gvido Mravljak, izrazil ponos bene šole Vrhnika. nad doseženimi rezultati, hkrati Gašper Tominc, foto GT pa se zahvalil občinskemu sve­tu za dvig sredstev namenjenih vrhniškemu športu. 

Bronaste plakete 2016 so prejeli: Urša Brožič, Tadej Tinta, Rok 

Najboljše športnike vsako Skvarča, Mar tin Molk, Ivan Šraj, Benjamina Rudolf, Mojca Rus, veteranska leto izbere posebna komisija na ekipa Strelskega društva Vrhnika (Benjamina Rudolf, Mojca Rus in Katarina podlagi prijav, ki sledijo predho-Jilek), Meta Dobrovoljc, Aleš Rom, dnemu javnemu pozivu. Letos ekipa starejših deklic A in ekipa Notransjka rokometna liga A, Žabice OŠ so jo sestavljali Matic Vidic, Antona Mar tina Slomška, Anže Levec, Aljaž Šinkovec, Maks Turšič, Liza Zdešar. Vid Drašček, Matjaž Justin, Daniel Cukjati in Jan Zaletel. 
Srebrne plakete: Ajda Sedlar, Ingrid Sever, Anže Zadravec, Jan 

Prireditev je vodil novinar Luka 
Zadravec, Iza Obal, Tjaša Železnik, Denis Vatovec. 

Šefic, program pa so obogatili še lepo se zahvaljujemo letošnjim častnim gostom in podeljevalcem plaket in pohval: Miru Cerarju 







Zahvala 
st., Brigiti Bukovec Dušanu Mravljetu in Urhu Kastelicu. Prav posebna zahvala  velja povezo-V februarju, natančneje 17. 2. 2017, valcu in moderatorju celotne prireditve g. Luku Šeficu. Zahvala  velja tudi članom komisije za 
smo tudi letos na naši tradicionalni 
izbor športnika leta 2016:  predsedniku komisije 
prireditvi proglasili Športnika Vrhnike 
Maticu Vidicu in članom Vidu Draščku, Dani­
za leto 2016. 
elu Cukjatiju, Matjažu Justinu in Janu Zaletelu, 
ki so opravili težko nalogo izbrati najboljše med 
Slavnostna prireditev je letos ponovno potekala 

številnimi predlaganimi vrhunskimi športniki z v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, 
odličnimi rezultati, doseženimi v  minulem letu. ki pa je letos napolnjen do zadnjega kotička. Špor­
Zahvala  velja tudi redakciji Našega časopisa in tnik Vrhnike za leto 2016 je postal alpski smučar 
Gašperju Tomincu za medijsko najavo, fotogra­Štefan Hadalin. Prestižni naslov si je več kot za­
firanje in novinarsko  predstav itev prireditve. služil, saj je bil v letu 2016 na Svetovnem mladin-
Zahvaljujemo se tudi fotografu Martinu Vogriču skem prvenstvu v Sočiju v  Rusiji v kategoriji sta-
Dežmanu za fotografiranje in snemanje dogaja­rejši mladinec z osvojenimi naslovi svetovanega 
nja na prireditvi. Vsem prijaznim hostesam za prvaka veleslalomu, alpski kombinaciji in ekipni 
sprejem in usmerjanje obiskovalcev, sprejemanje tekmi. Na državnem prvenstvu v Kranjski gori 

in izdajanje garderobe, asistenco pri podeljevanju je osvojil naslov državnega prvaka v slalomu in priznanj prav lepa hvala. v kombinaciji slalom-veleslalom-smuk, ter v mla-Zahvaliti se želimo vsem nastopajočim in nji­dinski konkurenci je osvojil naslov državnega pr-hovim mentorjem ter trenerjem na priredit vi:lje slovenske članske rokometne reprezentance la tudi Ireni Oblak za požrtvovalno vsestransko 
vaka v slalomu, alpski kombinaciji, v kombinaciji Pevskemu zboru OŠ Ivana Cankarja z mentorico na svetovnem prvenstvu v Franciji. V ta namen pomoč. Za pomoč pri organizaciji, dogovorih s slalom-veleslalom-smuk in veleslalomu. Čeprav Ljubico Jelovšek za slovesno zapeto Zdravljico in nam je na pomoč priskočil Rokometni klub Ma-častnimi gosti se zahvaljujemo g. Jožetu Kosta­se je v času prireditve nahajal na svetovnem pr-Odo Radosti, Gimnastičnemu društvu Vrhnika ribor, kateremu se želimo posebej zahvaliti, da je njevcu. Tehnično pripravo izvedbe predstavitve venstvu v alpskem smučanju v St. Moritzu, nam in predsedniku g. Silvu Mramorju ter ritmični kljub ligaškim obveznostim omogočil  odsotnost nagrajencev za projekcijo na veliko platno je z vso je po več poskusih le uspelo vzpostaviti video gimnastičarki Nini Žižmond za izvedbo vaje s s treningov in drugih obveznosti Urhu Kastelicu, skrbnostjo pripravil Bojan Lampreht ml., zato  ve­in avdio povezavo in Štefana Hadalina pričarati trakom in trenerki Urši Cvetko. Za sodelovanje vratarju slovenske rokometne državne reprezen-lja tudi njemu naša zahvala. V uvodu so pričarale v dvorano in ga pozdraviti ter ga slišati in vide-se zahvaljujemo ŠD Log - Dragomer, predsedni-tance. Tudi Urhu Kastelicu, ki se je pripeljal celo utrinek rokometne tekme članice Rokometnega ti v živo. Ob tem velja omeniti tudi prejemnika ku dr. Simonu Strgarju in nastopajočim navija-iz Maribora, da bi s svojo prisotnostjo obogatil društva Rokometne šole Vrhnika, slavnostno Posebnega priznanja Športne zveze Vrhnika g. ške skupinei Žabice. Prav posebna zahvala  velja našo prireditev. Pomoč nam je nudil tudi Olim-olimpijsko vzdušje pa otroci Taja, Verica, Nika, 
Bojana Lamprehta za več kot 35 letno bogato in učencem Glasbene šole Vrhnika: skupini JAZZ pijski komite Slovenije Združenje športnih zvez Miha in Jaka, ki so na oder prinesli olimpijsko uspešno tekmovalno, trenersko, sodniško, pred-BAND za kreativno odigrano skladbo navkljub Slovenije z izposojo originalne Olimpijske bakle baklo in zastavo. Hvala vam. sedniško, organizacijsko, strokovno in mentorsko spremembi programa. z Olimpijskih iger v Londonu leta 2012 in olim-Zahvaljujemo se vsem športnikom, dobitnikom delo na področju športnega streljanja v Strelskem Zahvaliti se želimo tudi Občini Vrhnika za sofi-pijske zastave. Prav lepa hvala je namenjena tudi priznanj, častnim gostom, obiskovalcem in prija­društvu Vrhnika. nanciranje prireditve in prav tako  Zavodu Ivana stalnim partnerjem: podjetju Avtotrade Gostin-teljem športa za vašo udeležbo na naši skupni pri-
Pri organizaciji in nato izvedbi prireditve je tudi Cankarja, direktorju Boštjanu Koprivcu za brez-stvo Bajc, podjetju Starling, Komunalnemu pod-reditvi razglasitve vrhniškega športnika leta. Tež­letos sodelovalo veliko organizacij in posamezni-plačen najem dvorane in sofinanciranje pogo-jetju Vrhnika za postavitev transparenta, cvetli-ko je našteti prav vse posameznike in organizacije, kov, ki so se prijazno in brez pomislekov odzvali stitve ter praktičnih daril, Tatjani Oblak, Darku čarni Karmen, graverstvu Bruno Kosi, s. p., in ki so prispevali k prireditvi, brez nevarnosti, da našemu povabilu za sodelovanje in pomoč. Zato Slabetu, Jožetu Nagodetu, Lini Celarc in  vsem podjetju Radgonske gorice. bi koga nenamerno izpustili. Letos so nam malo se na tem mestu vsem prav iskreno zahva ljujemo:preostalim zaposlenim v zavodu za logistično Za  konec bi se želeli zahvaliti še celotnemu ponagajali odrski škrat in tehnične povezave, za 
Še prav posebnoj se zahvaljujemo častnemu tehnično in administrativno podporo priredit vi. odboru za pripravo prireditve: Biljani Nagode, kar se opravičujemo, saj obljubimo, da bomo to govorcu g. Stojanu Jakinu, županu Občine Vrh-Posebna zahvala  velja Glasbeni šoli Vrhnika in Zdenki Dežman, Maticu Vidicu, Iztoku Zajcu, in še katero stvar prihodnje leto poskušali izbolj­nika za vso podporo pri izvedbi prireditve in po-njeni ravnateljici Dominiki Navršnik in OŠ Iva-Andreju Smrekarju,  Janu Zaletelu in Gorazdu šati. Hvala vsem in nasvidenje prihodnje leto, ko zitivno naravnanem govoru, ki mu je z velikim na Cankarja Vrhnika, ravnateljici Polonci Šurca Petrovčiču. Prav posebna zahvala pa Sebastjanu bomo razglasili športnika Vrhnike za leto 2017.zanimanjem prisluhnila vsa dvorana. Enako se Gerdina. Zalarju, ki je letošnjo prireditev zasnoval in žrtvo-Športni pozdrav. zahvaljujemo tudi g. Miru Cerarju za preudar-Letošnji moto prireditve je bil rokometno val ogromno svojega časa za vse priprave, prevoze Športna zveza Vrhnika, ne besede, namenjene mladim športnikom. Prav obarvan v počastitev osvojene bronaste  meda-in poti, ki jih je opravil brezplačno. Velika zahva-mag. Gvido Mravljak, predsednik 
Novice iz ŠD Dren 

Člane ŠD Dren obveščamo, da lahko članarino za 	je potekala štirikrat tedensko v samo nabiranje točk, ampak tehničnem smislu. Sodelujemo tekmo ali turnir potrebno igrati ustaljenem ritmu. Vsebinsko je prioriteto vidim v razvoju tudi v zimski ligi, kjer imamo pogumno, zbrano in motivira­
leto 2017 v višini 10€ poravnajo na TRR SI56 0202 

bil poudarek na tehniki, nava-igralcev in razvijanju igre, saj 	tudi možnost izpopolnitve, saj no od prve do zadnje minute. 
7001 1345 029. Članarino bo mogoče poravnati 

janju na žogo, osnovni moto-je potrebno ustvariti čim več 	igramo z leto starejšimi naspro­
tudi na redni letni skupščini, ki bo predvidoma v 

riki, igri 1:1, 2:2, 3:2 in igralnih kvalitetnih igralcev, katerim 	tniki. Na tekmah se vidi, da so Zmaga selekcije U9 na tur­
marcu. 

oblikah. Glede na doseženi re-prestop v starejše selekcije ne 	nekateri fantje napredovali v nirju 
Selekcija U12 dobro delo. Napredek v razvoju zultat v prvenstvu in uvrstitev bo delal težav. Sedaj je čas vad-vseh elementih nogometne igre V megleno nedeljo, 5. februar­in veseli dejstvo, da smo prika-
Po koncu štiri mesečnega je razviden tako individualno, na tretje mesto ocenjujem, da be v telovadnicah in zunaj na 	ja 2017, je v telovadnici OŠ Iva­
zali dober in všečen nogomet in na Cankarja na Vrhniki potekal 

treniranja in po devetinšest-kot tudi v smislu igre, kombi-	je za nami uspešen jesenski del umetni travi, kar je idealno za tako posledično skupaj z fanti iz 
desetih treningih lahko trdim, natorike, živahnosti in samega 	prvenstva. Vseeno pa ne sme-odpravo določenih napak in se-nogometni turnir selekcij U9. 
selekcije U13 zasedamo odlično 

da smo s selekcijo U12 opravili pristopa na treningih. Vadba 	mo pozabiti, da ni pomembno veda napredovanje predvsem v Akterji so bili nadobudni no­
drugo mesto na lestvici. 
gometaši različnih nogometnih šol: NK Vrhnika, NŠ Dren, NK 
Selekcija U10 na turnirju v 
Litija, NK Jesenice in NK Idri-
Kamniku 
ja. V konkurenci osmih ekip Večina fantov selekcije U10 se smo se z dvema ekipama v no­je v soboto, 4. februarja 2017 od­gometnih akcijah preizkusili pravila na turnir v Kamnik, kjer tudi sami. Imeli smo priložnost je sodelovalo devet ekip. Naša videti, kako je poleg znanja in iz­selekcija je na turnirju sodelo­kušenj v nogometu pomembna vala z dvema ekipama. Vsaka je tudi športna sreča, saj se eni eki­nastopala v svoji skupini. Obe pi NŠ Dren, kljub zelo dobri igri, ekipi sta začeli turnir zelo za­žal ni uspelo uvrstiti v nadaljnje spano in nekoliko prestrašeno. 
tekmovanje. Fantje so s tekma-Iz tekme v tekmo sta ekipi igrali mi zaključili v skupinskem delu, 
veliko bolje in sproščeno, a je na a so vseeno ostali na turnirju do 
koncu obema ekipama malce konca in navijali za svoje klub­
zmanjkalo za uvrstitev v nadalj­ske soigralce, ki so se z ubrano 
nje tekmovanje. Kljub temu je igro uvrstili vse do finala in na 
bil trener na koncu turnirja za­dovoljen, saj so fantje, predvsem koncu tudi osvojili najžlah­na zadnjih tekmah dokazali, da tnejšo lovoriko. Vsi udeleženci znajo igrati lep in kombinatoren turnirja so se dobro odrezali in 
nogomet. Dober rezultat, bo ob prikazali lep nogomet. Zahvalili taki igri, prišel prej ali slej. Na bi se organizatorjem za povabi­turnirju smo se vsi skupaj nau-lo ter malim nogometašem in čili, da je pomemben vsak dan njihovim staršem za udeležbo in dobljen zadetek in da je vsako in energijo, ki so jo pokazali. 




Verjetno je le malokdo verjel, da bo mladi ekipi 	gli eno zmago in pet porazov poligonov. Ob primerni vztraj­in tako uvodni del končali na nosti se za nadaljevanje uspešne 
vrhniških članov uspelo tisto, kar smo si postavili 

zadnjem, četrtem mestu. Zdaj vrhniške košarkarske zgodbe ni 
kot cilj ob začetku tekmovanja v višji ligi. 

jih v skupini B8 čakajo ekipe bati, saj so zadovoljni obrazi na 
Po lanskem napredovanju v izkušnje tudi kadeti. Igranje na Mesarija Prunk Sežana A, KOŠ koncu povedali vse. tretjo Slovensko košarkarsko zahtevnejšem nivoju se tako Koper A in Nova Gorica mladi. Na koncu omenimo še eno ligo smo si obstanek v njej za-pokaže tudi v prikazanih igrah Verjamemo, da bodo v nadalje-lepo mednarodno košarkarsko gotovili že po prvem delu tek-nižje starostne kategorije. vanju pokazali boljše predstave zgodbo, ki kot po pravilu zaje­movanja! V uvodnem delu smo Kadeti (U-17) svojo konstan-in veliko borbenosti na poti do ma tudi Vrhničane, ki s svojim bili razvrščeni v skupino Center, tnost kažejo že vso sezono na-novih zmag! delom krojijo odmevne rezulta­kjer si je ekipa mladih članov in stopanja v 1. B SKL. V prvem Dečki v najmlajši tekmovalni te širom sveta. Od 6. do 8. janu­mladincev ob sedmih porazih delu so premagali vse naspro-skupini (U-11) pa se šele spo-arja je v Szolnoku na Madžar­izborila prav toliko zmag. Tre-tnike, razen ekipe Union Olim-znavajo s prvimi pravimi tek-skem potekal  prvi tabor FIBA nutno fantje igrajo v ligi za raz-pije beli, in tekmovanje končali mami, zato ne bomo glasno go-Fast track za košarko 3 x 3, ki je vrstitev in z  desetimi točkami z rezultatom osem zmag in dva vorili, da so le enkrat premagali namenjen razvoju mladih igra l­zasedajo drugo mesto, dve toč-poraza. Trenutno v tretjem delu Janče OKŠ in dvakrat izgubili z cev in igralk od 16. do 18. leta ki za vodilno ekipo iz Tolmina. tekmovanja, kjer sodeluje šest ekipama Parkljev A in Logatca. starosti. Nanj so bile povabljene Pri tem velja dodati, da smo že ekip,  zasedajo tretje mesto (dve Predvsem so dečki pokazali ve-le štiri države, med njimi Slove­v uvodnem delu izgubili dva zmagi in dva poraza). liko srčnosti in tekmovalnosti, nija, kar je še en dokaz več, kako igralca prve postave. Pionirska ekipa (U-15) je pri kar je zagotovilo za lepšo priho-nas cenijo  v svetu. Treningi so 
Po neprepričljivem pr vem del tekmovanja v izredno moč-dnost. Želimo jim veliko zaba-bili dvakrat na dan, hkrati so delu nastopanja v 1. A SKL se ni skupini (Union Olimpija ve v igri, ki jih mora spremljati potekali treningi za dekleta  in počasi, a vztrajno postavlja na A, Janče Energetika in Parklji tudi v kasnejših letih, ko bodo fante. Na koncu je bil na spore­noge tudi mladinska ekipa (U-A) končala na tretjem mestu. treningi postali zahtevnejši in du še turnir, kjer smo Slovenci 19). V drugem delu tekmujejo v V drugem delu je v skupini pričakovanja večja. v obeh kategorijah končali na 
1. B SKL, skupina Zahod. Prika-3B osvojila prvo mesto (devet Svoje spretnosti so januarja drugem mestu. Vodja in trener zali so veliko želje in borbenosti, zmag in  en poraz), trenutno pa prikaza li tudi udeleženci tur-reprezentance je bil trener član­kar se kaže tudi v trenutnem re-v skupini 2B, z dvema zmagama nirja košarkarskih šol. To so ske in mladinske ekipe našega zultatu, saj so na visokem dru-in še brez poraza, tesno sledi najmlajši igralci OŠ AMS, OŠ k luba Matic Vidic. gem mestu. Za vodilno ekipo vodilni ekipi Podčetrtek – GES, I.C., OŠ Horjul, podružnične Skratka, košarka piše lepe Ljubljana A zaostajajo le tri toč-d. o. o. OŠ Bevke in OŠ Log -Drago-zgodbe! Če imaš rad košarko in ke. Zaradi pomanjkanja igralcev Mlajši pionirji (U-13) začetek mer, ki so preživeli nepozab-si želiš postati del te zgodbe, te mladinske selekcije v tej kon-sezone niso začeli najbolje. V no dopoldne, kjer so uživali v vabimo, da se nam pridružiš! kurenci nabirajo prepotrebne prvem delu so v skupini dose-igranju košarke in spretnostnih Andrej Smrekar, KK Vrhnika 
5. del: Zima, zima bela 
Otroci so kot nepopisan list papirja. Znanje, ki ga Tu moramo mesto nameniti ski sezoni so učitelji smučanja tistim, ki so se poučevanja otrok učence osnovnih šol o varnosti 
pridobijo od starejših, ima neprecenljivo vrednost. 

o pravilih FIS lotili že pred ne-ozaveščali na Kr vavcu. 
Pesmico Zima, zima bela znajo na primer nekateri 

kaj leti. Osnovna šola Rovte Radi rečemo, da na mladih 
zažvrgoleti tako preprosto in iskreno, da se nam 

pod vodstvom učitelja Roberta svet stoji. Na smučanju pa oni naježi koža. Groma je tako denimo uvedla »stojijo« na znanju, za katerega smučarski izpit. Po vzoru ko-temelje postavimo mi: starši, Znajo računati, pisati, nena-rov poškodbo utrpel otrok ali lesarskega izpita morajo otroci stari starši, učitelji, inštruktorji zadnje na cesti tudi pogledati mladostnik do 24. leta starosti. tam prikazati določeno mero in drugi. Zimske počitnice in s levo, potem desno in še enkrat Verjetno se strinjate, da je naša teoretičnega in praktičnega tem glavni del smučarske sezo­levo, preden jo na prehodu za odgovornost, da ta delež v pri-znanja o vedenju in ravnanju na ne so za naslednjim kupom sne­pešce prečkajo. Kako pa se zna-hodnjih letih zmanjšamo. Mne-smučišču. Po uspešno opravlje-ga. Otroško preprevanje pesmi jo ti nadobudneži obnašati na nje o tem je za nas izrazil tudi nem izpitu učenec prejme izpit. o beli zimi bo na smučanju lah­smučišču? vrhunski hrvaški alpski smučar Od tedaj naj bi (tako kot cestno-ko donelo tako brezskrbno, kot 
Kot smo omenili januarja, Ivica Kostelić, ki je prepričan, prometne predpise) pravila FIS ga imamo v spominu, če bodo obstajajo na smučišču FIS pra-da je za smučarje takšne staro-spoštoval in poznal veliko bolj otroci varni. Najbolj varni pa vila, ki zapovedujejo vedenje in sti vsekakor ključnega pomena temeljito kot prej. Poleg omenje-bodo, če jih naučimo ustrezne­ravnanje smučarjev. Nedavna ustrezno spoznavanje in učenje ne osnovne šole so se s skupni-ga vedenja, obnašanja in spošto­raziskava o nesrečah na sloven-o pravilih FIS v izobraževalnih mi močmi tega problema lotili vanja desetih pravil FIS. skih smučiščih v zadnjih treh ustanovah, ki jih obiskujejo in z akcijo Šolar na smuči še Smu­sezonah je pokazala, da je v po-raznih šolah smučanja, ki se jih čarska zveza Slovenije, Zavod za Lea Grom lovici od skoraj  tri tisoč prime-udeležujejo. šport Planica in Policija. V lan-
Aktivna 
januar in 
februar 

Januar je in zima je na vrhuncu, prav tako tudi delovna vnema v Smučarskem društvu Vrhnika. V tem mesecu smo se tekmovalci udeležili treh tekem, organizirali smo smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim in tudi kadrovski tečaj oz. usposabljanje za naziv učitelj alpskega smučanja prve stopnje. 
Prva tekma Notranjsko-primorskega pokala je potekala 7. 1. 2017 v italijanskem Trbižu. Tekmovalci Smučarskega društva Vrhnika so nastopili v zasedbi Tinkara Kužnik, Klara Trček, Aljaž Kužnik, Aleks Jovič in Žiga Preinfalk. Slednja sta v katego­riji cicibanov zasedla deveto  in  deseto mesto. Tinkara Kužnik je bila  peta v kategoriji starejših deklic, Klara Trček in Aljaž Kužnik pa sta v kategoriji mladink in mladincev dosegla tretje in četrto mesto. 
Naslednja tekma je potekala na smučišču Javornik. Starejši tekmovalci so se tokrat, za razliko od prve tekme veleslaloma, preizkusili na slalomski progi, mlajši pa so ponovno tekmovali v veleslalomu. Mark Mušič je v kategoriji mlajših cicibanov do­segel osmo mesto, Aleks Jovič pa deseto. Aljaž Kužnik je dosegel peti čas, Jakob Kužnik pa sedmega. Maša Eržen je zmagala v kategoriji mladink.
Še zadnja v triu tekem je potekala na Cerknem, kjer so bile uvrstitve naslednje: Nal Škof v kategoriji mlajših cicibanov dva­najsto mesto, šesto mesto Tinkara Kužnik v kategoriji starejših deklic ter četrto mesto Aljaž Kužnik in  deveto Rok Mušič v kategoriji mladincev. 
Vsem tekmovalcev iskreno čestitamo za dosežene rezultate! 
28. 1. 2017 smo izpeljali tudi smučarski izlet od treh načrto­vanih v letošnji smučarski sezoni na smučišča v Avstriji. Tokrat smo se odpravili v Bad Kleinkirchheim. Napolnili smo celoten avtobus, smučarji pa so na izletu zares uživali. V februarju bo na sporedu še tretji izlet, ki ga načrtujemo 18. februarja na smu­čišče Gerlitzen na avstrijskem Koroškem.  V sodelovanju z ZIC Vrhnika bo prav tako na isti dan smučarski izlet za otroke na Cerkno. Na njem bodo sodelovali tudi učitelji našega društva. 
V februarju je bil na smučišču Krvavec v terminu od 3. 2. do 
8. 2. tudi prvi kadrovski tečaj za naziv učitelj alpskega smučanja prve stopnje. Pod vodstvom demonstratorja Filipa Todoroviča se je sedem bodočih učiteljev in učiteljic alpskega smučanja šest dni izpopolnjevalo v elementih slovenske šole smučanja. Upa­mo, da so bili udeleženci s tečajem zadovoljni in da so odnesli veliko praktičnega znanja. Želimo jim veliko uspehov na uči­teljski poti! Pohvale  veljajo tudi organizatorjema samega tečaja, Mariu Blagojeviču in Filipu Todoroviču za uspešno izpeljan prvi tečaj. 
Za Smučarsko društvo Vrhnika Maša Eržen 


Vrhniški »nordijci« na Planini 

Vadba nordijske hoje je vrsta rekreacije, ki 	imeli tiste male »derezice«, a so načrtujemo tudi začetne teča­ostale v nahrbtniku. Na Planini je in delavnice nordijske hoje, 
pozitivno učinkuje na zdravje in je prijetna, 

smo se povzpeli še na stolp in o čemer vas bomo obveščali 
cenovno dostopna vsakomur in tudi zabavna. 

se razgledali na vse strani: videli sproti. Spremljajte nas na ww w.
Edini pripomoček, ki ga potrebujete, so palice za 

smo Triglav, Storžič, Grintavec, izzaovivnka.si, profilu FB Špor­nordijsko hojo. Kum, Krim, Blegoš ... Vsi vrho-tni klub Izza ovivnka ali nam vi so  bili videti zelo blizu! Kot pišite na izzaovivnka@gmail. 
Različni proizvaja lci ponu-tili so se. Na soncu ni bilo le vsak pravi nordijski pohodnik com. Veseli vas bomo! 

jajo različne: nekatere so bolj toplo, ampak že kar malo vroče. 

na vrhu hriba smo si tudi mi Zapisala: Barbara Š., 
prilagodljive uporabniku, druge Ogrel nas je tudi zmeren klanec privoščili čaj, potem pa odšli 
ŠK Izza ovivnka manj, vsak zase pa mora vedeti, proti Blatnemu Dolu. Pot je bila nazaj v dolino. 

kakšne potrebe ima in kaj si želi. shojena, v vršnem delu po goz-Vabljeni ste, da se nam pri-Vsekakor je nakup pravih palic dni cesti celo zvožena, a vsee­družite na vadbi. Za pomlad 

dobra naložba, če želimo  kako-no ni drselo. S seboj smo sicer vostno in učinkovito hoditi, pri čemer bo v pomoč tudi učitelj nordijske hoje. Večina začetni­kov misli, da so palice enake, 
Vabilo 
kot so pohodne oziroma da so primerne tudi pohodne. Žal (ali na srečo) sta to dva precej različna pripomočka. Seveda je mogoče hoditi tudi s poho­dnimi palicami, a takšna hoja 

BOKSARSKI KLUB BAR JE 
ne more biti tehnično pravilna, 
v sodelovanju s Športno Zvezo Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja  
kar pomeni, da niti ne more biti učinkovita kot nordijska. Tako 

lahko rečemo celo, da hoja z 18. 3. 2017 v Športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška ob 13. uri organizira običajnimi pohodnimi palica­mi ni nordijska hoja. Zakaj je FINALE SLOVENSKE BOKSARSKE LIGE. 
tako, moramo poznati tehnič­ne zakonitosti nordijske hoje. Pr vič po  petnajstih letih se na Vrhniko vrača boks. Predstavili bodo svoje borce v štirih kategorijah in več kot  dvajset Z nekaj znanja spoznamo, da borb ter okoli dvajset klubov iz  vse Slovenije. Vsi ljubitelji boksa bodo imeli priložnost osebno spoznati slovenskega investicija v nove palice za nor-šampiona Dejana Zavca, ki bo s svojimi nasveti poskusil prepeljati do zmage svoje boksarje in boksarke. Tudi naš trener dijsko hojo ni stran vržen denar David Nagode bo z svojimi izkušnjami pomagal našemu mlademu in  obetavnemu boksarju Jobu Petrovčiču,  da bo ali le kaprica učiteljev nordijske premagal svojega nasprotnika. Na koncu bodo podelili medalje in pokale za najuspešnjejše klube in borce v letošnji ligi. hoje.  Z nordijskimi palicami pa Vstop  bo prost. ni treba, da hodimo le po rav-Vljudno vabljeni vsi! nem. V januarju smo imeli eno od sobot rezervirano za daljšo vadbo in šli smo na Planino nad BOKSARSKI KLUB BAR JE letos praznuje svoj  petnajsti rojstni dan in vabi v svoje vrste vse, ki imajo radi boks Vrhniko. Napovedano je bilo in kickboks. lepo vreme, grozili so le z zelo Več informacij na: boksarski.klub.barje@gmail.com ali na tel. št. 031-491-377 – Biljana. nizkimi temperaturami. Zmo-
Po medaljah posegli tudi Viljemovci 

11. in 12. februarja je na Osnovni šoli Antona Martina Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Najprej so se v so-
Slomška Lokostrelska zveza Slovenije priredila 

boto, 11. februarja pomerili 
državno prvenstvo v disciplini INDOOR 18 m. 

tekmovalci mlajših kategorij ter člani in veterani v različnih di­sciplinah v treh izmenah. Med mlajšimi deklicami je tako po­stala državna prvakinja Zdešar Liza/goli lok. V kategoriji deklic pa si je Cerk Ana pristreljala bron. Rezultati ostalih pa so šteli za uvrstitev na nedeljsko absolutno tekmovanje, kjer smo imeli v posamični konkurenci štiri predstavnike in dve ekipi golega in dolgega loka. Tekmo­valo se je po sistemu izloča­nja, ekipe pa so bile formirane avtomatsko glede na sobotne kvalifikacijske rezultate. Tudi tu so Vilijemovci dosegli dobre rezultate. Renata Nolimal si je v disciplini dolgi lok priborila 3. mesto v posamični konkurenci, medtem ko so se v ekipnih bo­jih odlično odrezali člani, Gra­hovar B., Pavlin A. in Plestenjak B.,v disciplini dolgi lok in na koncu osvojili srebrno meda ljo. Ne smemo pozabiti tudi na vse preostale tekmovalce, ki jim je za stopničke zmanjkal le še ka­kšen dober strel več. Po uspehu sodeč se lokostrelskemu dru­štvu VLR Vilijem obeta še uspešno leto. Čestitke vsem za pogum in dosežene rezultate!
Katja Šinkovec 


Lokostrelstvo 
Na Vrhniki potekalo 
dvoransko državno prvenstvo 
Vrhnika, 11. februar – V športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška je potekalo dvodnevno dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu, ki ga je organizirala Lokostrelska zveza Slovenije. 
V soboto so se merili naj-društvo, DLL Potens, tokrat ni boljši lokostrelci v veteranski imelo predstavnika, »… ven­in mlajših kategorijah, člani pa dar pa delamo z mladimi in so streljali kvalifikacije. Naj-sodelujemo v projektu Poletni bolj zanimiv je bil nedeljski del, vklop in upam, da bomo na­ko so se  za naslove državnih slednje leto udeleženi tudi na prvakov merile članske vrste dvoranskem prvenstvu, ki bo ter ekipe. verjetno na Vrhniki, saj smo 
Prvenstva se je udeležilo 226 imeli odlične pogoje za izved­lokostrelk in lokostrelcev iz 28 bo in kar nekaj gledalcev. Po­slovenskih društev oziroma buda za organizacijo državne­klubov. Velja omeniti, da je na ga prvenstva na Vrhniki je bila tekmovanju sodelovalo tudi z moje strani že posredovana vrhniško društ vo Viteško loko-na Lokostrelsko zvezo Slove­strelski red Vilijem, ki je osvo-nije,« nam je pojasnila Darja jilo več medalj. Več o tem v Rožmanec iz DLL Potens. posebnem članku, ki so ga pri­pravili v omenjenem društvu. Gašper Tominc, foto: GT Drugo vrhniško lokostrelsko 
Predstavitev lokostrelstva 
Lokostrelstvo je dinamičen in zanimiv šport za prav vse generacije, ki je razvit povsod po svetu. 
Od nekdaj je bilo lokostrelstvo cenjena veščina. Od strelčevih spretnosti in natančnih zadetkov je bil odvisen razvoj generacij. Lokostrelstvo je zanimiv šport, ki združuje fizično moč in psihič­no stabilnost. Poleg samokontrole in spoznavanja naravnih zako­nitosti bo dodaten izziv tudi optimalna nastavitev loka, puščic in dodatne opreme. Ob vsem tem pa boste spoznali nove prijatelje in doživeli nove pustolovščine. 
Lokostrelstvo kot šport 
Lokostrelstvo je olimpijski šport, ki za vrhunski rezultat zah­teva celega človeka. Osnovna oprema vsakega lokostrelca so lok, puščice, tok in ščitniki. Tekmuje se v različnih disciplinah in z različnimi loki. Tekmovanja se prirejajo v dvoranah, na športnih igrišcih in v naravi. 
Kdo se lahko ukvarja z lokostrelstvom? 
Lokostrelstvo je lep in atraktiven šport primeren za vse gene­racije, ki strelcu nudi tako sožitje z naravo, kot tudi spoznavanje samega sebe v različnih situacijah. Potrebna je dobra psihofizič­na priprava, ki omogoča optimalno izvedbo strela. Lokostrelstvo je primerno tako za rekreacijo kot za vrhunski šport. Je oblika vadbe, ki te dobesedno osvoji. 
Kje in kako pričeti z lokostrelstvom? 
Prve lokostrelske korake najlažje naredimo v najbljižjem dru­štvu, ki je član Lokostrelske zveze Slovenije - http://w ww.arche­ry-si.org/drustva. Na šolah se izvajajo krožki, kjer s pomočjo strokovnega kadra poučujejo osnovne korake streljanja z lokom vse od malih nog do konca srednje šole. Vsem šolajočim otrokom nudimo šolska športna tekmovanja in različne mednarodne pro­jekte na katerih se poleg druženja, novih poznanstev in prijatelj­stev razvija tudi tekmovalni duh. 

Državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave 

Vrhnika, 5. februar – Vrhniškega državnega 	stva v skokih z male prožne ponjave zaupala prvič. Glede na 
prvenstva v skokih z male prožne ponjave se je 
izjave sodelujočih in obiskoval­
v naše veselje udeležilo rekordno število naših 
cev smo tekmo izvedli na zelo 
članov. Nastopili so skoraj vsi akrobati v vseh 
visokem nivoju. Med drugim 
kategorijah, razen pri cicibankah, kjer je razsajala 
smo prvič na uradni tekmi bolezen, ter pri kategorijah članic in članov, ki vpeljali sprotno prikazovanje jih v naših premladih vrstah zaenkrat še ne rezultatov in ob tekmovališču premoremo. uredili parkirišče za začasno 
hrambo prožnih ponjav. Gostje 
Dosegli smo zavidljiva mesta nega športnika Vrhnike Jan Šraj 

so med drugim zelo pohvali­v sklopu pr ve četrtine udeležen-Miklič – 18. mesto (od 26). V 
li prizorišče, gostoljubje, red, cev in tudi vsevprek do zadnjih skupnem seštevku za prehodni 
natančen urnik in tekočo iz­mest, ki so bila pri popolnoma pokal smo GD Vrhnika na tem 
peljavo tekme. Odlično voden svežih članih brez predznanja tekmovanju od skupaj  osem­
strokovni del tekmovanja, za že pričakovana. Kljub vsemu so najstih društev zasedli  enajsto kar se moramo zahvaliti našim nas tudi slednji večkrat prijetno mesto, kar je pohvale vreden trenerjem akrobatike, je opera­presenetili in zasedli višja me-dosežek. tivno podprla izkušena ekipa, sta, kot bi jim jih sprva pripisa-V zadnjem času smo v našem ki se je kalila na tekmovanjih iz 
li. Na tem mestu naj omenimo društvu pri akrobatih deležni ritmike, ter z množico staršev nekaj najboljših uvrstitev: obe-velikega povečanja članstva, če­

članov društva. Odziv staršev radi zahvalili za res predano Vrhnika za sodelovanje na slo-KEMIS, d. o. o., Komunalno tavni začetnik v kategoriji cici-mur, upamo, botruje dobro in in tudi njihov dejanski prispe­
delo in ves čas ter napor, ki so vesni podelitvi medalj. podjetje Vrhnika, Depo, Lapis banov Luka Kozole  – 13. me-strokovno delo trenerjev, seve­
vek  sta bila izjemna. Prispevali ga žrtvovali za prireditev. Letos Podporniki,  darovalci in Aljoša Grom, s. p., Lido, d. o. sto (od skupaj 37 tekmovalcev), da pa tudi izboljšanje delovnih so veliko svojega časa, pomaga-bomo imeli še eno priložnost, sponzorji državnega prvenstva o., Ljubljanske mlekarne, d. d., 
prejemnik priznanja za  obetav-pogojev z orodji, ki jih prej ni-li pri urejanju in pospravljanju zato vas vljudno vabimo, da se so bili: A-Cosmos, ACPLUS, d. Molek servis, s. p., Občina Vrh­nega športnika Vrhnike Tristan smo imeli na tej točki naj ome-tekmovalnega prizorišča ter srečamo na naši naslednji tek-o. o., ADtisk, Aerodium Loga-nika, OGM-BI, d. o. o., Pekarna Kofol – 11. mesto ter njegov nimo veliko napihljivo akrobat-sodelovali v različnih vlogah: mi v maju. V društvu opažamo, tec, Amadeus Slovenija, d. o. o., Adamič, Pekarna Brezje, Peter sovrstnik pri mlajših dečkih sko stezo »airtrack«. Naše vrste varovanje, fotografija, prehra-da tekmovanja na državnem Anvina, d. o. o., Atlantic Trade Caserman, s. p., Pihalni orkester Matevž Malovrh – 20. mesto trenutno štejejo 33 včlanjenih na in  mnogih drugih sprotnih nivoju precej posrečeno vzbu-LJ - Droga Kolinska, Avto servis Vrhnika, PRO SAF, d. o. o., RTV (od 58) – ekipno so mlajši deč-akrobatov, število pa je iz vad-opravkih med tekmovanjem. jajo zanimanje obiskovalcev za Kržič, s. p., Avtotehna Vis, d. o. Slovenija, Siliko, d. o. o., Varga­ki zasedli šesto mesto (od sku-be v vadbo zaradi vse večjega Hkrati so uspeli pritegniti ve-Vrhniko in upamo, da z našim o., Barjans, d. o. o., Dekor senči-lant, d. o. o., Vrtnarstvo Hlebec paj deset ekip), starejši deček zanimanja vedno večje, z njim liko podpornikov prvenstva, delom vsaj malo pomagamo k la, d. o. o., DG69, Dobra misel, d. - Simon Hlebec, s. p., Zavaro-Ožbe Kuhar – 17. mesto (odposledično pa tudi število stro-zato se njim in vsem podjetjem, promociji našega kraja in doga-o. o., Fortrade, d. o. o., FX, d. o. valnica Sava, d. d., Zavaroval­41), mladinka Iza Šraj Miklič – kovnih sodelavcev. ki so podprla tekmovanje, lepo janja v njem. o., Gostilna Pri Kranjcu, Fran-nica Triglav, d. d., Zavod Ivana 
11. mesto (od 27) ter prav tako Gimnastična zveza nam je zahvaljujemo. Če se vrnemo k Iskrena hvala tudi županu ci Tomažič, s. p., Hamex, d. o. Cankarja Vrhnika in Žito, d. d. prejemnik priznanja za  obetav-organizacijo državnega pr ven-naši operativni ekipi, bi se jim ter predsedniku Športne zveze o., Hotel Mantova, Jan Sport, Peter/Silvo GD Vrhnika 

Naše začetnice v GD Vrhnika 

V našem klubu smo izredno ponosni tudi na ladjica. 	ri drugi šport?«treningu pokažem mamici, kaj 14. 3. nas čaka še en na­
– Keja: »Meni je všeč vse, kar – Balet – nekatere trenirajo smo delali in potem do nasle-stop, kjer bodo pokazale 
naše začetnice. To so deklice, ki so z nami prvič 

nam pokažeš, Katja.« tudi balet. 	dnjega treninga tudi vadim.« novo sestavo z novimi ele­
in se učijo osnov ritmične gimnastike. Učijo se, 

– Lili: »Meni tudi!« – Akrobatik.a 	– Liza je rekla, da ji Pika (sta-menti gibanja s telesom. Vsi 
kako narediti most, mali most, špago, pirueto, 

»Česa ne marate?« »Ali pokažete doma kaj, rešja sestra, ki trenira že več let) lepo vabljeni. ravnotežje, jelenčkov skok. Nekatere deklice so še – Izabela: »Ni mi všeč, ko de-kar se naučite na trenin-noče nič pokazati. v vrtcu, nekatere pa že v šoli.  lamo špage.« gih?«– Večina doma pridno vadi. Športni pozdrav GD Vrhnika, 
– Klara: »Meni tudi neee.« – Manca: »Ja, jaz po vsakem 	I. F. 
Za njimi je zelo uspešen na-časopisu?«
– Keja: »Meni je pa čisto vse 
stop za Božička. Res so se do-Trenerka: »Tako je, zato vas 
na treningu všeč.«
bro izkazale, saj jih je Božiček bom vprašala par vprašanj. Ali 
»Ali poznate vse rekvizi­
obiskal in jih vse obdaril. Ker so imate rade ritmiko?« 
te?« 
naše deklice zelo zgovorne, smo – Vse v en glas: »Jaaa!«
–Pri mlajši skupini je vsaka 
se odločili, da z njimi opravimo »Kje ste za njo slišale?« 
povedala enega, tako da smo na 
pravi inter vju. 	Elisa: »Mami je trenirala in 
koncu naštele vse, pri starešji pa 
Takole nekako je potekal po-zato sem želela tudi jaz probat.« 
je Nina vse zdrdrala.
govor  z deklicami v četrtek na Liza: »Sestrici sta obe trenira­
»Kateri rekvizit vam je 
treningu.	li, Pika še vedno.« 
najljubši?«
Trenerka: »Punce, a veste, Asta Gaja: »Mami me je vpi­
Različno, najbolj trak, potem 
kaj pomeni intervju?«sala, ker je bila zelo zadovoljna 
žoga (nobena ni rekla kolebnice 
Vse zmigujejo z rameniže pri sestri Alini.« 
a li k ijev).
Trenerka: »Ste kdaj videle v Manca: »Jaz sem bila pa na 
»Kaj se vam zdi najlažje?«
časopisih, ko znane osebe spra-magičnem dnevu ritmične gi­
– Most, prstan.
šujejo o njihovem življenju in mnastike, kjer so mi pokazali 
»In kaj najtežje?«
potem to zapišejo?« drese in vse rekvizite in sem z 
– Pirueta, špage.
– Nina: »Jaaa, na tv-ju je tudi njimi lahko tudi probala delat.«
»Kdo vas vozi/spodbuja?« 
velikrat to, pa v revijah.« »Kaj vam je na treningu 
– Mami/oči/babi/mamice 
– Keja: »A boš ti tudi nas in-najbolj všeč?«
drugih punc, če živijo v bližini.
ter vjuva la?« 	– Igrice na prvem mestu.
»Ali vam je všeč tudi kate­
– Izabela, Nika: »A bomo v – Špage, prstan, metuljček, 

Skupina deluje za trgovino DEPO pri bazenu v Cilji, ki jih poskušamo doseči pri vsakodnevni jutranji dejav­
centru Vrhnike. Srečujemo se vsak dan (razen 
nosti: krepitev zdravja, prijetno 

sobote, nedelje in praznikov) ob 7.30,  v slabem 
druženje, nova prijateljstva, iz­

vremenu pa pod nadstreškom na isti lokaciji. 
menjava mnenj, osvoboditev Glavna aktivnost društva je najvčjo gibljivost in okretnost osebnih stisk, odpravljanje sa­jutranja telovadba na prostem. telesa  ter zmanjšamo bolečine. mote, vsestransko izboljšanje Izvajamo vaje, ki jih imenujemo Vaje vodijo usposobljeni prosto-kakovosti življenja (predvsem »1.000 gibov«; stoje, po svojih voljci. Enoletna članarina v dru-starejših občanov). zmožnostih. Vaje so primerne štvu znaša 20 evrov. Vabljeni, da Informacije so javno dosto­za vsakogar. V  tridesetih minu-se nam pridružite. Trenutno po pne na strani. w w w.srce-me­tah razgibamo vse sklepe telesa: vsej Sloveniji deluje več kot 130 -povezuje.si/solazdravjazačnemo na zapestju, končamo skupin, kar pomeni, da vsako Teja Žučko (vodja skupine), pri podplatih. Tako dosežemo jutro telovadi tri tisoč oseb. tel. 031-649-432 


Pilates za najstnice 
Naša skupina vadi pilates s polno paro. Pridružilo Vaditeljica pilatesa: Breda se nam je tudi nekaj najstnic, ki že zaznavajo Štupica, informacije in pri­
jave: 040 559 991 – torek in 
pozitivne učinke pilatesa. Na Vrhniki je veliko 
četrtek od 19.00 do 20.00 na 
različnih vadb za otroke, za ženske ali moške. Kam 
Ljubljanski 29a na Vrhniki pa se uvrščajo najstniki? (nad Tedijem). Sprejmite 
izziv! 
Mnogi otroci ali najstniki ak-omrežjem, za gibanje pa zmanj­tivno trenirajo različne športe ka časa. Vljudno vabimo tudi 
Pilates za starejše
več ur na dan, drugi so vključeni najstnice in njihove mame,  naj Za telesno aktivnost ni člo­v šolske in obšolske dejavnosti, se nam morda skupaj pridružijo vek nikoli prestar oziroma se tretji pa malo ali nič od našte-na vadbi. 
postara prej, če ni telesno ak­
tega. 	Zakaj pilates zanima tudi naj­tiven. Tu ne gre le za zaviranje Mlajši otroci,  v starosti  manj stnice? 
telesnega staranja, ampak tudi kot deset let, se gibajo predvsem –Učinki vadbe so hitro opa­mentalnega. Telesne aktivnosti zaradi naravne potrebe po giba-zni. 
povečujejo gibčnost, ohranjajo nju, ki pa z leti upada. Podatki – Vadba je zaradi svojih  načel prožnost tkiv in mišično maso za Slovenijo kažejo, da priporo-izredno učinkovita. 
ter povečujejo dotok krvi do ce­čilom o 60-minutni zmerni te-– Izboljša se telesna drža, po­lic, v katerih so hranila in kisik lesni dejavnosti vsaj pet ali vse veča se stabilizacija trupa. 
za tkiva, ter odstranjujejo pre­dni v tednu sledi le slabih 40 % – Vadba pilatesa lepo oblikuje snovne produkte. 
slovenskih otrok in mladostni-celotno telo. 
Večina ljudi v zrelih letih se kov, starih 11,13 in 15 let. Naj-– Vadba deluje protistresno. 
odloča za različne zunanje tele­večji upad gibanja  je prav v ob-– Izboljša se koncentracija pri sne aktivnosti, kot so sprehodi, dobju adolescence. Mladostniki učenju. 
hoja ali vrtnarjenje. Svetovna namreč v tem obdobju več časa – Poveča se samozavest in iz­zdravstvena organizacija WHO namenijo sebi, svoji identiteti, boljša splošno razpoloženje. 
pa priporoča, da za ohranjanje svoji podobi, novim socialnim 
Ples, super rekreacija 
Vse bralce Našega časopisa obveščamo, da je na 	merljivo z igranjem namiznih iger in igranjem inštrumenta.
čudoviti novi lokaciji, na Ljubljanski cesti 29a, na 
Je prijazen do telesa – Pri 
Vrhniki, odprl vrata Center plesa in vodenih vadb 
plesu izvajamo zelo raznolike 
Prostyle. 
gibe v mnogih kombinacijah, Popolnoma novi prostori, Odlična kardio vadba – zaradi česar se izognemo po­po meri za plesno dvorano, so Tako kot druge kardio vadbe škodbam,  ki nastanejo pri špor­tih, kjer se nenehno ponavljajo 
za Sparom, nad trgovino Tedi. tudi ples skrbi za izboljšanje de­enaki gibi. 
Center plesa in vodenih vadb lovanja srčno-žilnega sistema, 
Prostyle izvaja različne pro-povečuje vzdržljivost, fleksibil­grame za predšolske in šolske nost. Ples je ena izmed vrst re-Izboljšuje ravnotežje – 

Padci so lahko zelo nevarni, 
otroke, družabne in poročne kreacije, ki deluje na fizično in plese. V prostorih potekajo še mentalno stanje osebe. sploh pri starejših ljudeh. Zato 
rojstnodnevne zabave, latino je treba skrbeti za ravnotežje v ladies, pilates, zumba, vadbe za Ples je zabaven in druža-mladih  in zrelejših letih. Tu­moške in ženske. Prostor je mo-ben – Če je vadba dolgočasna, kaj je spet ples, saj učinkovito izboljšuje čut za ravnotežje. Za 
goče tudi najeti. najverjetneje v njej ne bomo Vabljeni smo bili na slovesno vztrajali dolgo. Ples skoraj ne več informacij in prijave pišite 
ali pokličite: tel: 070 298 450, e­
odprtje novih prostorov. Ple-more biti dolgočasen, saj vk lju­-naslov: info@prost yle.si 
sna dvorana je zelo prostorna, čuje zelo raznolike gibe in pri svetla in zračna. Najprej nas njem se ravnamo po glasbi. Se­je nagovoril ustanovitelj Peter veda vsem niso všeč enaki stili, Ustanovitelj plesne šole je
Capuder. Videli smo prešeren a nekaj vam je oz. bo gotovo 	Peter Capuder, ki je nekdanji tekmovalni plesalec v latinsko­
nastop skupine plesnih parov všeč. Ples je tudi družabno do­ameriških in standardnih ple­
s koreografijo Briljantina. Nav-živetje, če se ga lotite na tečaju. dušile so nas tudi samozavestne V polni sobi ljudi, ki imajo po-sih, koreograf, plesni pedagog trebušne plesalke. Prostor se je dobne cilje kot vi, boste veliko in animator. Postavili smo mu kar naenkrat spremenil v ple-bolj motivirani. nekaj vprašanj. sno dvorano, polno sproščenih in veselih plesalcev. Prav vsi Možgane ohranja mlado-Kako ocenjujete stanjesmo se imeli možnost naučiti stne – Že dalj časa je znano, da plesne kulture na Vrhniki?
Zelo pozitivno, veliko ljudi se 
se tudi nekaj plesnih korakov branje in igranje družabnih iger salse in kavbojskega plesa. Ples zmanjšuje verjetnost za pojav vključuje v različne plesne de­ima tudi nekaj koristi, ki jih ne demence v starejših letih. Toda lavnice in tečaje kot način rekre­
acije in sprostitve. Na Vrhniki 
bomo dosegli z drugimi aktiv-tudi ples je lahko zelo koristen nostmi. Če vas torej mika, da bi pri tem. V študiji so ugotovili, smo prisotni že deset let in smo se malo zavrteli po parketu, je da je redno plesanje zmanjšalo veseli, da lahko prispevamo k 
tu nekaj razlogov, ki vas lahko verjetnost za razvoj demence 	izboljšanju in dopolnitvi plesne kulture. Kot posledica vsega je 
še dodatno spodbudijo. kar za 76 odstotkov, kar je pri­zdravja v starosti poleg vsako­dnevnih aktivnosti vključimo tudi ustrezno vadbo za moč, gibljivost in ravnotežje. Zato je obisk skupinske vadbe pilatesa zelo dobra izbira. 


Vadba pilatesa lahko naredi veliko razliko v  kakovosti ži­vljenja, še posebno v zrelejših letih. Vadba pilatesa je usmer­jena v skrb za povrnitev moči, ravnotežja, zdravo hrbtenico in zdrave sklepe. 
Naša vadba poteka v majhni skupini, tako da je težavnost prilagojena sposobnostim in 
tudi novi Center plesa in vode­nih vadb Prostyle na Vrhniki, kjer želimo združiti in povezati čim več ljudi, željnih plesa in s plesom povezanih vadb. Naše vodilo je: vse na enem mestu, kakovostno in družabno. 
Kateri tečaji bi bili za naše bralce lahko zanimivi ? Kdaj se bodo začeli? 
Izbira je pestra, od družab­nih plesov – plesov v parih, poročnih tečajev, orientalskih plesov, zumbe, plesnega miksa za otroke do latino ladies. Mo­goče je najbolj zanimiva izbira prav tečaj latino ladies, ki je na­menjen predvsem ženskam, ki nimajo plesnega partnerja, pa bi se rade naučile plesov kot so valček, sving, samba, fokstrot, salsa, kavbojski plesi … To obli­ko plesne zabave izvajamo že tri leta in je super način solo učenja plesov v paru. 
Po čem se vaša plesna šola razlikuje od drugih plesnih šol? 
Ples je naš način življenja in tako tudi jemljemo naše delo in naše poslanstvo. Delamo s srcem in skušamo ljudem dati kar največ. Želimo, da bi se lju­dje počutili dobro na tečajih, da radi pridejo in so rezultati vidni. 
Kakšno vzdušje prevlada na tečaju družabnih plesov? 
Lahko in obenem težko vpra­šanje … Vprašati bi morali pare, zakaj hodijo k nam na tečaje. Menim, da se je vzdušje čutilo na samem odprtju. Sam sem pozitiven človek in menim, da so kot posledica tega naši tečaji polni smeha in pozitivne ener­gije. Radi se družimo, si po­magamo in včasih tudi kakšno ušpičimo. Za nas je ples več kot zgolj učenje plesnih korakov. 

zmožnostim posameznika. Pri-počutje. 
merna je tako za čiste začetnike – Poiščite ustrezno strokovno 
kot tudi za tiste, ki ste že obisko-vodeno vadbo, ki bo prilagojena 
vali katero od vadb. vašim letom in kondiciji. Kaj koristnega še lahko storite – Ohranjajte pozitivno na­
sam i? 	ravnanost, pozitiven pogled na 
–
 V trgovino ali po opravkih svet. se odpravite peš. 

–
 Namesto dvigala uporabite stopnice. Vaditeljica pilatesa:


– Vsako jutro najprej napra-Ana Podlipnik, informa­vite nekaj vaj raztezanja ali vaj cije in prijave: 040 126 826 za moč. – torek in četrtek od 8.30 do 
– Odpravite se na sprehod, po 9.30, fitnes centru B.J. Fit na možnosti v naravo, kar blago-Vrhniki. dejno vpliva na dobro psihično 
Vadba za zdravje 
V oktobru je bila v Cankarjevem domu na 
Vrhniki predstavljena knjiga z naslovom Telesna 
zmogljivost za boljše zdravje in počutje. 
Poleg predstavnikov olimpijskega komiteja, športne zveze, zdravnikov in strokovnjakov iz različnih področij športa so se predstavitve udeležili tudi nekateri predstavniki Vlade. Naj omenimo le ministrico za zdravje ter ministrico za izobraže­vanje in šport. 
Knjiga predstavlja interdisciplinarni pristop k preventivni de­javnosti, katere nosilci naj bi bili zdravstveni domovi in lokalna skupnost. Ker se je model začel na Vrhniki, so koncept imeno­vali »vrhniški model«. V knjigi je predstavljen tudi program ŠD Vrhnika, natančneje Atletske sekcije Vrhnika, ki se je vključila v omenjeni koncept tako, da je pripravila preventivni program vadbe. 
Atletska sekcija Vrhnika, ki deluje pri ŠD Vrhnika ,se je poleg izvrstnih rezultatov na tekmovališčih (v zadnjih petih letih so njeni tekmovalci osvojili 24 naslovov državnih prvakov) podala tudi na področje preventivne vadbe. Le-ta bo vedno pomemb­nejša, saj raziskave kažejo, da redna in pravilna vadba zmanjšu­je možnosti za pojav določenih bolezni in obenem preprečuje poškodbe.
Vadba je pripravljena za vse, ki bi v svoje življenje radi vnesli več fizične aktivnosti oziroma pripravili telo tako, da bo sposobno prenesti vsakodnevne obremenitve.
Namenjena je tistim, ki: 
•
 ste že nekaj časa pasivni in nedejavni, še nimate velikih zdra­vstvenih težav, jih je pa ob takem stilu življenja mogoče priča­kovati, 

•
 ste aktivni, vendar si želite vodene vadbe pod strokovnim vodst vom, 

• 
vas napotijo iz zdravstvenega doma oziroma iz svetovalnice za telesni in gibalni razvoj. Vadbo smo začeli načrtovati v letu 2015, poizkusno so se tre­ningi začeli spomladi 2016, redno pa lani jeseni. 


Vsakega vadečega testira kineziolog in izda izvid o njegovi zmogljivosti. Določi, katere parametre je treba izboljšati oziro­ma kaj spremeniti, da težave ne bi nastale oziroma  jih v primeru, ko že obstajajo, omilijo ali izboljšajo. Vaje za odpravo najpogo­stejših težav, ki jih imajo vadeči v skupini, se vključijo v trening. 
Vse, ki bi v svoje življenje radi vnesli več fizične aktivnosti, va­bimo, da storite nekaj zase in se nam pridružite v telovadnici Kulturnega centra (v stavbi sedanje knjižnice). Treningi pote­kajo ob torkih od 18.30 do 20.00. Mesečna vadnina znaša 22 evrov  za člane ŠD Vrhnika in 25 evrov  za nečlane. Za udeležbo na vadbi ni potrebno predznanje. 
Če želite o vadbi izvedeti še kaj, nas lahko pokličete na telefon­sko številko 041/974-965. 
Atletska sekcija Vrhnika pri ŠD Vrhnika 

59 

PLANINSKI KOTIČEK 







28. 1. 2017 – Veseli 
Triglavci na Kokoši 

Na mrzlo sobotno jutro smo se z avtobusom odpeljali proti Divači do vasi Lokev, od tam pa smo se peš odpravili proti zastavljenemu cilju. Pot nas je na začetku vodila skozi vasico Prelože pri Lokvi, od tam dalje pa po markirani poti, sprva cesti, ki se nato spremeni v kolovoz. Le­ta se zmerno vzpenja skozi gozd, po nekoliko strmejšem vzponu pa nas pripelje do razpotja pri izviru Vroček. Po zložno vzpenjajoči kolovozni poti smo se začeli spuščati v vse bolj redek gozd do razpotja, kjer smo se priključili makadamski cesti iz vasi Krvavi Potok. Slabih 15 minut hoje nas je še ločilo do koče na Kokoši, kjer smo se pogreli s toplimi napitki, se okrepčali z malico, nato pa smo se navzdol spustili v smeri Lipice. Zaradi zaledenele poti smo se spuščali bolj počasi, nekateri pa smo preizkusili tudi svoje drsalne korake in padce na zadnjo plat. V zgodnjih popoldanskih urah smo se vrnili v domači kraj.
Besedilo: Branka Gutnik, foto: Joože Školc 
5. 2. 2017 - Še zadnji 
pohod k zavetišču 

Sprejeti terminski načrt Gospodarskega odseka društva nas neusmiljeno preganja in aktivnosti okoli izgradnje nove planinske koče se bodo začele vsak hip. Ker ne vemo, kako nam bo služilo vreme smo pred odstranitvijo stavbe našega zavetišča organizirali skupen poslovilni pohod od Štirne do vrha Planine. Z zastavo Planinske zveze Slovenije na čelu, ki jo je do vrha nosil Roman Novak, načelnik Gospodarskega odseka, smo krenili v breg in misli so nam med potjo bežale v preteklost in vsak v sebi se je poglobil, kako je doživljal zavetišče. Nekateri so ga gradili, drugi vzdrževali, tretji oskrbovali, največ pa je bilo, skozi leta, njegovih zvestih obiskovalcev. Svečan prihod k zavetišču je sprejela množica obiskovalcev, ki je Planino oblegala z vseh strani. Ravno tako so se prišli posloviti, se pred njim še zadnjič fotografirali, se povzpeli na stolp, ki je ta dan kraljeval v jasnem sončnem okolju, medtem ko je bila dolina zavita v meglo. Ekipa našega oskrbnika Mitje se je morala kar urno obračati, da je postregla številne obiskovalce, med katerimi smo, poleg rednih obiskovalcev, naleteli tudi na funkcionarje društva in bivše oskrbnike. V razgovoru, ki se je vrtel okoli zavetišča, se je kar malce zatikala beseda in marsikatero oko je ostalo orošeno, a hkrati veselo, zavedajoč se, da bo v dobrem letu tu stala nova planinska koča. 
Milan Jerman, foto: Jože Školc 


11. 2. 2017 - Lintverni na Medvedjem Brdu 
Tudi letos smo organizirali pohod v spomin na preminulega Lintverna Goropekarja- Aleša Mohorja, tokrat že devetega po vrsti. Potem ko smo se poklonili njegovemu spominu, smo pot nadaljevali proti Medvedjemu Brdu, cilju današnjega pohoda. Sneg je nekoliko osvežil pokrajino, le megla je kvarila lepši razgled po okoliških gričih. Najprej smo se ustavili pri Špilčkovi rojstni hiši. Špilčk nam je predstavil hišo in obudil nekatere spomine na svojo mladost. Nato nam je razkazal bližnjo okolico in kaverno, ki so jo zgradili Italijani ob nekdanji Rapalski meji, ob tem pa nas je tudi pogostil in se izkazal kot pravi domačin. Nadaljevali smo po hribčkih gor in dol ter kmalu smo prispeli na Reber. Prijazni domačin nam je razkazal še eno kaverno. Za konec pa smo bili postreženi še z zavitkom in kavico, tako, da smo se odločno povzpeli prav na vrh planote Medvedjega Brda ter zaključili s kosilom pri Tavžentroži. Na pohodu smo 
sodelovali Betajnov'c B'čar, Cvičkar, Cvele, Duno, Grintov`c, Peter, Stari, Špik, Špilčk in Vezist. 
Besedilo in fotografija: Vezist 


Datum  Dogodek  Ura  Organizator / vodnik  
30. 3.  Predavanje: Švica – s kolesom  19.00  Urban Čepon in Martina Mole ter PD VRHNIKA  

60 

PLANINSKI KOTIČEK 



Dogodki okoli našega zavetišča na Planini se vrtijo z vrtoglavo hitrostjo:
•
 5. februar 2017 – poslovilni pohod od Štirne do zavetišča, 

•
 13. februar 2017 – odstranjevanje notranjosti zavetišča in opremljanje obeh zabojnikov za nadaljnje delo, 

•
 14. februar 2017 – odkritje strehe, 

•
 15. februar 2017 – odstranitev ostrešja in kmečke peči in postavitev ostrešja nad zabojnikoma ter prekritje strehe s strešniki z zavetišča. Vsa dosedanja dela, kakor tudi vsa naslednja, s svojo ekipo prostovoljcev nadvse uspešno vodi načelnik Gospodarskega odseka, Roman Novak, oskrbnik Mitja s svojo ekipo pa skrbi, da pridnim ne zmanjka moči. Na Planini danes stoji le lupina zavetišča, ali tako, kot je Mitja v šali zapisal: »Zavetišče je do nadaljnjega odprto vsak dan.« Sledilo bo še odstranjevanje tlakovcev, zadnji razrez lesa za kurjavo in nastopila bo težka mehanizacija. Takrat pa se bo zavetišče zares poslovilo.


Od zadnjega javljanja imamo naslednje donatorje: 


Donator 1 Donator 2 	Donator 2 

PAVLETOVI, Stara Vrhnika Donator 3 Donator 3 

Donator 3 

Ostali donatorji 	Ostali donatorji 
Od 18. januarja do vključno 15. februarja smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: anonimni darovalci, Armič Marija, Benat Juso, Bizjak Teofil, Bogičevič Vojko, Bogunič Sergeja, Brence Boštjan, Burjak Matevž in Frančiška, Cankar Ve­rica in Bojan, Cunder Matjaž, Garafolj Ciril in Zalka, Godnjavec Zdravko, Goričan Ema in Mirko, Grom Metka, Hrženjak Jure, Jadanić Željko, Jakoš Meta, Jerina Tone, Jesenovec Alojzij, Katajna Srečko, Koprivec Boštjan, Kostanjevec Dragica in Milan, Kozlevčar B., Krambergar Marjeta, Mal­neršič Aleš, Miklavčič Damjana in Janez, Molek Peter, Nagode Slavko in Milena, Pečar Iva, Pečar Janez, Petkovšek Franci, Petkovšek Peter in Marinka, Repnik Sonja, Saje Sašo in Rozi, Sluga Ivanka in Vinko, Šurca Bojan, Zupančič Urban in Žbontar Jakič Jasna. 
Podlaga Znesek v € % 
Zavetišče - prostovoljni prispevki 14.442,43 
5,26 Sedež PD - prostovoljni prispevki 
7.435,36 
2,71 TIC - prostovoljni prispevki 
3.851,84 
1,40 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 
3.735,00 
1,36 Donacije (storitev) - fizične osebe 
920,00 
0,34 Donacije (prispevki) - pravne osebe 
17.421,65 
6,35 Donacije (storitev) - pravne osebe 
5.965,67 
2,17 Sponzorstvo - prispevki 
28.500,00 
10,38 Sponzorstvo - storitev 
142.913,21 
52,08 Občina Vrhnika 
20.150,00 
7,34 Koledarji - prostovoljni prispevki 
29.100,05 
10,60 
SKUPAJ 274.435,21 
100,00 


• 	
sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, 

• 
Zavetišču na Planini vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, 

• 
v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in 

• 
na transakcijski račun društva pri 


NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 
Namen: Prispevek za novo kočo  Planinsko društvo Vrhnika  
koda namena: OTHR  Tržaška cesta 11  
BIC banke: LJBASI2X  1360 Vrhnika  
Referenca: SI 00 733  



S polno paro urejamo služnosti od Zaplane do bodoče koče po trasi, kjer bodo tekli elektrika, vodovod in optika, podpisujemo že prve po­godbe z izvajalci, z nekaterimi sponzorji usklajujemo njihove ponudbe in se na rednih mesečnih sestankih seznanjamo z opravljenim delom. 
Planinsko društvo 
Vrhnika 

Gospodarski
odsek 



61 

MALI OGLASI 
Tondach: norma – 50 kosov, za­pedagoginja. Imam večletne in odvoz odpadnega. Telefon: Podarite odvečne knjige, reznik – 100 kosov. Prodam tudi Storitve izkušnje na področju pouče-041 653 428. Kmetijstvo priročnike …? Pokličite, z voz gumar. Tel.: 031 255 648. 

vanja. Pri svojem delu sem veseljem pridem, jih odpe­uspešna. Lokacije poučeva-Na Vrhniki menjam prijetno, 

Če imate poln urnik in Prodamo dve PVC-cisterni, ljem in ohranim. Tel.: 030 996 Prodam tri starejše lestence
nja: Vrhnika, Log - Dragomer, 32 m2 veliko stanovanje v 1000 l, za čisto vodo, ojačani s 

vam čez dan zmanjka časa za 225. (lustre) in starejši kotel za žga-
Horjul in Borovnica. Več in-bližini zdravstvenega doma in kovinsko armaturo in ventilom 

hišna opravila, vam nudim njekuho. Tel.: 031 627 959. 
formacij: 041 878 661. Lepo avtobusne postaje. Stanovanje za izpust. Cena 100,00 EUR za 

Prodam kamnit portal vrat 
čiščenje (sesanje, pomiva­povabljeni. je v mirnem bloku v visokem kos. Vse preostale informacije in rešetke za okna (gavtre). 

nje tal, prah ...) stanovanja Za primerno ceno iščem pro­
pritličju in je vpisano v zemlji­

na št. 040 25 88 99. 
ali hiše. Cena po dogovoru.                               Telefon: 031 730 552. stor (okolica Vrhnike, Dobrova, 
ško knjigo. Obsega kuhinjo z Samskim pomagamo najti 

Kontaktna št. 040 744 502. Horjul ali Polhov Gradec) za 
novo ljubezen - življenjskega jedilnico, sobo z balkonom ter Na hribovski ekološki kmetiji Šivalni stroj znamke Singer, postavitev jajcomata. Telefon: kopalnico z WC-jem. Ker sta­
partnerja. Organiziramo vam nudimo kokošja jajca. 
starejši, na nožni pogon, pro­

Naučim vas oblikovati iz 031 550914 
novanje presega potrebe naše 

zmenke z ujemanjem – ena Mogoča dostava po dogovoru. 
dam za simboličen znesek ali gline. Več informacij na tel. št. 
družine, iščemo zamenjavo za 

na ena, izlete ter butične spo-Tel.: 031 526 543 (Marija). 
celo podarim. Hkrati lahko 051 346 179. 
večje stanovanje (na Vrhniki) z 

znavne dogodke za samske. Prodam glasbeni stolp
oddam tudi obleke. Tel.: 041 

Več informacij lahko dobite dogovorom ob našem doplačilu. Kupim motorno žago znamke »Sharp« (radio, kasete, CD) z 
666 953 (Vrhnika). 
Katering za dogodke kot 
Ponudbe na gsm 041-962-888. 

na gsm: 041 564 939, w ww. Husqvarna ali Stihl, lepo ohra-zvočniki. Cena po dogovoru. 
so: sv. krst, sv. birma, valete, planetzmenkov.si &  planetz-njeno, malo rabljeno, novejšo, Telefon: 031 643 212. 

poroke, maturanski plesi, roj-Diatonično harmoniko, 
Na Dolu pri Borovnici prodam 

menkov@gmail.com. in motorno kosilnico, 
stnodnevne zabave, pikniki … Franc Kucler, Vrhnika, stara Dva zvočnika v lesenem 
zazidljivo parcelo v izmeri 

bočno na nitko, takoj kupim za 
Pijača po nabavnih cenah za 1100 m2. Cena po dogovoru. 80 let, prodam. Tel.: 051 311 ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z 
Poučujem klavir in elek-gotovino. Tel.: 041/541-858.
bralce Našega časopisa. Tel.: Telefon: 041 439 499. 573. nizko, srednje in visokotoncem 
trične klaviature. Ponujam Odkupujemo krave, telice in 
051/684-975, Zavod Jeterbenk. ter bas refleksnim sistemom, 
možnost učenja pri meni na bike za zakol. Svete podobice (stare pild­
moči 100W, nizko in srednje-V Horjulu oddam prostor v 

Vrhniki ali pri vas doma. Več Tel.: 031/387 922. ke) in stare molitvenike 
Nudim strokovno pomoč velikosti 40 m2, primeren za tonski zvočnik brez ohišja, 
informacij: 041 878 661. zbiram. Če ne veste, kam z 
pri težavah s partnerskim moči, 40W ter glasbeni stolp
skladišče ali mirno poslovno Motokultivator, koso, mul-njimi, zavreči jih pa nočete, 

odnosom in pri vzgoji otrok. dejavnost. Možnost najema Korting-300, z radijem, kaseto-
Sem družinska mediator-čar, frezo, traktor, priko-jih lahko podarite meni. Po-
Tel.: 041 239 769 ali w ww.src-fonom in ojačevalcem, ugodno 
dodatnega prostora za pisarno. 

lico in drugi stroj, tudi v 
na-moc.si. ka. Nudim pomoč pri reševa-štnino lahko povrnem. Prav prodam. Cena po dogovoru.             
Cena po dogovoru. Kontakt: okvari kupim (041 407 130). tako zbiram zanimive zgodbe nju sporov. Mediacija je obli-Tel.: 031/844-575. 

041-692-666. 

Vedežujem in rešujem vse ka alternativnega reševanja v povezavi s starimi podobi-Sprejmem stare deske, ore-cami in molitveniki; zakaj so 
sporov v zadovoljstvo vseh hove, češnjeve, jesenove... Tel.: nekomu veliko pomenili, o vaše težave, večinoma zakon-Prodam manjšo samostojno Zaradi zaprtja obrti proda­
vpletenih, brez posredovanja 

ske. Zato, če jih imate, pokličite, jam lepo ohranjene delovne 
stanovanjsko hišo na Bloški 031 643 602. doživljajih in kdaj so jih dobili 

rešila bom vašo težavo po zelo sodišča. Povabljeni. Kontakt: in pisalne mize, stole, omare, 
Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, 

041 878 661 /romanjih, birmah .../. Že vna­
hitrem postopku. Tel.: 051 251 skladiščno omaro s  tridesetimi 
adaptirana l. 1975. Priključki: vo-Iščem primeren travnik 
prej lepa hvala! Dana Ivančič, 

489. dovod, elektrika, telefon, poleg za postavitev čebeljih panjev. predali za droben material, sten-
Rupa 5, 5230 Bovec. 

Ima vaš osnovnošolec ali hiše stoji gospodarsko poslopje, Dostopno z osebnim avtomo-ske predalčnike z elektronskimi 
Nudim energijske tret-srednješolec težave pri ma-hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s bilom. Lokacija okolica Drago-komponentami, stekleno vitrino maje in svetovanje za tematiki? S svojim znanjem 
pripadajočim zemljiščem (970 merja ter relacija Dobrova–Pol-s kovinskim ogrodjem, osci­osebno in duhovno rast.                                       in izkušnjami na področju Ostalo loskop in še kaj. Mogoč ogled 

m2) je bremen prosta in vpisana hov Gradec. Sporočite na gsm: Telefon: 051 346 179. pomoči pri učenju matemati-po predhodnem dogovoru na 
v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi 040/470-222, Matjaž ke lahko pomagam, da bodo prostor za parkiranje. Hiša je Imam več ženskih oblačil, telefonsko številko: 041 619 322 
Nudim učno pomoč šoloob-te težave hitro mimo. Pokli-potrebna adaptacije. Energijska lepo ohranjenih. Pokličite na (Vrhnika). 
Prodam kranjsko podolgovato veznim otrokom. Po izobrazbi čite na 041 621 343. Slavica 
oznaka stavbe: G. Cena po dogo-številko: 01 755 10 18. 
repo. Kosmato ali olupljeno. 
sem pedagoginja in imam Peševska. 

voru. Za več informacij prosim Nagrado 500,00 EUR nudim 
031 683 050.
veliko izkušenj ter zagotavljam 

pokličite: 041 502 870. Prodam digitalni TV tistemu, ki na našem naslovu na odlične rezultate. Več informa-
Inšturiram angleščino in sprejemnik in anteno Big Dolu pri Borovnici uredi inter-
Prodam bukova drva, suha, 
cij: 051 346 179 slovenščino za OŠ in sre-V Srednji vasi pri Polhovem Star. Cena po dogovoru. Tel.: netni priključek. 

žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 
dnjo šolo; sem profesoricaGradcu (na lepi lokaciji) pro-041 549 280 Informacije: 041 489 666, Bo­
041 807 941 
Računovodske storitve in 

z večletnimi izkušnjami pri dam zazidljivo komunalno štjan ali 041 542 442, Janez 
davčno svetovanje že od leta 

inštruiranju. Zaradi bližineopremljeno parcelo (voda, Prodam kvačkane pr­1999, Andreja Piskač s. p., Hor-Prodam  leglo terierjev
najprimerneje za kandidate elektrika, asfaltirana cesta - do tičke iz belega garna ter julska cesta 116, 1356 Dobrova. jack russell z rodovnikom, 
z Dobrove, iz Polhovega parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: gobeline oziroma slike v 041 581 584 ali 040 904 859. Gradca, Horjula z okolico; 041 653 155 ali 01 75 40 636. brez papirjev. V pasji druži-ok virju. Prodam tudi elek-Motorji, avtomobili Starejšim osebam nudim vso mogoče tudi za vse od dru-nici je šest samčkov in ena trični pekač premera 50 cm.                                  
oskrbo na domu, tudi nepo-god.Tel. št.: 031/350-076. Kupujeva hišo z vrtom na ob-samička. Kužki so bele barve, Telefon: 031 439 994. Prodam moped Ciao, gene­kretnim. Ozdravim levkemijo, glava in lise na hrbtu pa so 
močju Vrhnike in okolice. Cena ralno obnovljen, bordo rdeče
sladkorno bolezen, nekatere 

rjave in črne barve. Datum 
do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 Prodam elektromotor z barve. Tel.: 041 619 322. 
vrste raka. Preprečim osteopo-kotitve –  1. november. Kužki 

Nepremičnine,   211 54 4. vodno črpa lko, strešnik rozo. Zeliščar, 031 006 155. so zdravi, živahni  in igrivi. 
gradnja 

Cena: 250 evrov in stroški 
Zamenjamo lastniško dvosob-Sestavimo različne po-no stanovanje, 62 m2, letnik cepljenja (približno 50 evrov).                                              godbe, uredimo zemljiško-Oddam sobo s kopalnicoInformacije: 040 546 385.
2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za knjižno stanje, svetujemo pri in sanitarijami v stanovanjski 

cca 45 m2 veliko v pritličju ali z dedovanju in delovnopravnih hiši v horjulski dolini. Kon-dvigalom v centru Vrhnike. Tel: Ugodno prodam konzolni 
razmerjih. Pokličite na tel. št: takt na št. 051 318 052. 
051 355 143. 

cirkular za drva. Cirkular ima 051-318-052. 
Prodam zazidljivo parcelo kovinsko konstrukcijo in je 
Prodam 2 nova ALU okna, 90

v izmeri 530 m2 za gradnjo kakovostne domače izdelave. 
Inštruiram matematiko za 
x 90 cm, z ruletami in zunanjimi 

stanovanjske hiše na Lukovici Poganja ga tri fazni 3 KW ele­osnovno in srednjo šolo, tudi policami. Prodam tudi elektro 
pri Brezovici. Vsa infrastruk-ktromotor. Premer (vidia) lista na vašem domu. Informacije 
gradbeno omarico oziroma 

tura, na katero se objekt pri-je 400 mm. Za ogled pokličite na telefonsko številko: 031 ploščo. Telefon: 041 751 421. 
ključuje, je ob parceli. Dostop 031 286 588. 
392-842 
urejen po asfaltirani cesti 
doparcele. Za dodatne infor-


Izvajamo najrazličnejšaProdam dve telici simen-
Na Lukovici prodam zazidljivo macije pokličite po telefonu 

zaključna dela (k rovsko-parcelo velikosti 550 m2; sonč-talki, odstavljeni; 200 kg 
na: 030 931 750. 

-k leparska, izdelava podstreh, in 170 kg. Okolica Vrhnike.                   
na lega, dostop asfalt, ob parceli vgradnja in dobava oken, bar-Tel.: 031 852 871. 
voda, elektrika in  drugi komu-
Poceni prodam PVC okna,
vanje napuščev in fasad, knauf nalni priključki. Cena po dogo­1 kom – 180 x 140 cm, 2 suhomontaža, izvajamo adap­voru. Za dodatne informacije 

Prodam hlevski gnoj.
kom – 80 x 140 cm. Tel.: 031 tacije...). Imamo svoje stroje in pokličite na št.: 030 931 750. 

041321602. 
627 959 orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek 
Izdelujem razne leseneTurizem 
projekta v dogovorjenem roku. 

Starine 
konstrukcije (nadstreški, 
Smo z Vrhnike. LesnaMont ostrešja, zamenjava kritine, 
d.o.o. : 041 792 742 Lep apartma za do 4 osebe, 

izoliranje podstrehe, vsa kle-Star mizarski ponk, skrinje, 
Červar – Porat (do Poreča 5 

Nudim učno pomoč šoloob-parska dela – žlebovi). Opra-omare, voziček ciza, kripa ali 
km), blizu morja, infrastruktura 

veznim otrokom za matemati-vim ogled, svetujem, izdelam lojtrnik in druge stare predme­
kolesarske in sprehajalne poti, 

ko, angleščino in slovenščino. predračun. Možnost dobave te kupim. Tel.: 031 878 351. 
oddajam po ugodni ceni. Tel.- 
Po izobrazbi sem univ. dipl. vsega potrebnega materiala 041 828 455. 

® 

® 

63 
Poleg elektro del izvajamo tudi: 
-POSEK DREVES MED OBJEKTI 
 -OBREZOVANJE DREVES Z DVIŽNO KOŠARO 
  -ODVOZ POŽAGANEGA LESA 
   -BARVANJE LESENEGA OPAŽA 
    -DRUGA DELA Z DVIGALI IN DVIŽNO KOŠARO 

WWW. ELEKTRO-ZDESAR.SI    041 / 649 - 433  ROBERT  
Trgovina 

 do 60 % 
POPUSTA NA DOLOČENE IZDELKE 
Popust se obračuna pri blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo. 
20 % popust
20 
na vse izdelke s.Oliver in vse nedrčke 
Kupon je veljaven od 27.2.2017 do 15.3.2017 in ga predložite na blagajni. 20% popust ne velja na znižane izdelke. 

OGLASI 64 
IZDELAVA KOVINSKIH NADSTREŠKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV 

Koprivec in družbenik k.d. Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 Lesno Brdo 41a, 1360 Vrhnika www.koprivec-druzbenik.si janez@koprivec-druzbenik.si 






ZAHVALE IN OGLASI 66 

SUDOKU
Nagradna križanka 


Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Mateje Bizjak s.p., PEDIKURA – KOZEMTIKA - MASAŽA, se je glasilo: »Pedikura, kozmetika, masaža«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Martini Vrabec z Verda, Antonu Rusu z Vrhnike in Mariji Kostanjevec iz Bistre pri Borovnici. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. marca na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Nagrajenci bodo prejeli denarne nagrade v vrednosti 30, 20 in 10 evrov. 
PRIIMEK IN IME: 
TOČEN NASLOV: 

Navodila za igranje:  
Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 


J U N I O R 



REŠI ME 

Reši me! 
TELEFON: 
• 





Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga 
prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča  sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno  opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elek tronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 
24X 
3,95 €* 
* Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. 

TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net