27 Baron Žiga Zois, naravoslovec, preporoditelj, podjetnik in mecen Sigismondo Freiherr Zois, a naturalist, Enlightenment thinker, entrepreneur and patron Breda ČINČ JUHANT1 Izvleček Žiga Zois (1747–1819) je po očetu Michelangelu Zoisu (1694–1777) podedoval številne ne- premičnine, med njimi palačo v Ljubljani, rudnike in fužine na Gorenjskem in Štajerskem ter  grad Brdo pri Kranju. Podedoval  je  tudi baronski naslov von Edelstein. Okoli Žige Zoisa so  se  zbirali  napredni  slovenski  razsvetljenci, med njimi mnogi naravoslovci. Zoisov krožek  je  poskrbel za prenovo slovenskega jezika. Članom krožka je baron ponujal vsebinsko in finančno  podporo. Na barona spominjajo mnogi pomniki. Ključne besede: rodbina Zois, razsvetljenstvo, Zoisov krog, rudarstvo, fužinarstvo, železova  ruda Abstract Sigismondo Zois (1747–1819)  inherited ample property from his father Michelangelo Zois  (1694–1777),  including  a  palace  in Ljubljana, mines  and  ironworks  in  the Gorenjska  region  and Styria and Brdo Castle near Kranj. Sigismondo Zois was also given the baronial title von  Edelstein. He was the main personality of the Slovenian Enlightenment. The Zois's Circle took  care of Slovenian language, with Sigismondo Zois personally offering patronage and mentoring.  The Baron is remembered by many monuments raised in his honour. Key words: Zois family, the Age of Enlightenment, Zois Circle, mining, iron works, iron ore 1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History Prešernova 20, Ljubljana, Slovenija, bjuhant@pms-lj.si 28 SCOPOLIA No 97 – 2019 Uvod Ob 200-letnici smrti barona Žige Zoisa, razsvetljenega naravoslovca, sta na kratko predsta- vljeni njegova rodbina in rudarska in fužinarska dediščina. Tita Kovač Artemis je Žigo Zoisa  označila za najbogatejšega Kranjca (Kovač Artemis 1979). Resnica je, da je podedoval imetje  in podjetje, skrbel za vse skupaj in tudi za sorodnike. Pri vsem tem je okoli sebe ustvaril krog  izobražencev,  ki  jih  je  zalagal  z  znanjem,  literaturo,  bil  jim  je mentor  in  jim  tudi  finančno  pomagal.  S  široko  humanistično  in  naravoslovno  izobrazbo  ter  praktičnim  pristopom  je  bil  cenjen mentor z odličnimi rezultati tako na področju književnosti kot naravoslovja. »Mož, ki je  živel zaprt v svoji sobi, je z blagodejnimi žarki svojega duha razsvetljeval ves slovenski svet«, je  zapisal Steska (1919). Kar nekaj spomenikov je postavljenih v njegovo čast. Predstavitev Zoisove rodbine, rudarske in fužinarske dediščine Michelangelo Zois (1694–1777) je bil veletrgovec, zemljiški gospod in fužinar. Rodil se je na  Bergamaškem v Italiji (Faninger 1983, Faninger & Valenčič 2019). V začetku 18. stoletja je  prišel v Ljubljano in se zaposlil v železarski trgovini rojaka Petra Antona Codellija. Kmalu je  postal poslovodja, leta 1735 pa lastnik trgovine. Michelangelo Zois je hitro obogatel. Kupil je  več hiš v Ljubljani in jih nekaj predelal v enotno palačo (slika 1). Kupil je tudi Brdo pri Kranju  (slika 2). Postal je lastnik rudnikov in železarskih obratov na Gorenjskem. Zoisova last so bile  fužine v Bohinjski Bistrici  (slika 3), Stari Fužini, Radovni, Mojstrani  in  Javorniku,  pa  tudi  železarna v Mislinji na Štajerskem (Faninger & Vončina 1992, 1999).  Slika 1. Rodbina Zois, kot je predstavljena na uvodnih panojih na stalni razstavi Zoisove zbirke mineralov.  Foto: David Kunc Figure 1. The Zois family as presented on the introductory panels at the permanent exhibition of Zois Mineral  Collection. Photo: David Kunc 29 Breda ČINČ JUHANT: Baron Žiga Zois, naravoslovec, preporoditelj, podjetnik in mecen Slika 2. Ladislav Benesch: Grad Brdo pri Kranju. Lavirana perorisba. Narodni muzej Slovenije © Narodni  muzej Slovenije, Ljubljana. Foto: Tomaž Lauko Figure 2. Ladislav Benesch: Brdo Castle near Kranj. Pen and black ink wash drawing. Narodni muzej Slovenije  © Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Photo: Tomaž Lauko Slika 3. Anton Karinger: Fužine  v Bohinjski Bistrici. Risba s  svinčnikom in bel gvaš. Narodni  muzej Slovenije © Narodni muzej  Slovenije, Ljubljana. Foto: Tomaž  Lauko. Figure 3. Anton Karinger:  Iron-works at Bohinjska Bistrica.  Pencil drawing and white  gouache. Narodni muzej Slovenije  © Narodni muzej Slovenije,  Ljubljana. Photo: Tomaž Lauko. 30 SCOPOLIA No 97 – 2019 Za  zasluge  pri  pospeševanju  trgovine  je  Michelangelo  Zois  leta  1739  prejel  plemiški  naslov  »von  Edelstein«.  Faninger  (1993)  navaja,  da  je  Michelangelo  Zois  svoj  priimek  gotovo povezoval z dragulji, zato plemiški naslov »von Edelstein« in prav zato tudi dragulji  na grbu. Na grbu drži lev v šapah skodelo z dragulji. Ko je Michelangelo Zois 1760 prispeval  40.000 gld v državno blagajno,  je  cesarica Marija Terezija  njemu  in njegovim potomcem  podelila baronski naslov. S tem je bila povezana tudi izboljšava grba. Tudi na tem grbu je  upodobljen lev s skodelo z dragulji. Baronsko diplomo Michelangela Zoisa z grbom hrani  Narodni muzej Slovenije (slika 4) . Michelangelo Zois se je poročil dvakrat – iz prvega zakona je imel tri otroke, iz drugega  vsaj deset (Preinfalk 2003). Žiga Zois se je rodil 23. novembra v Trstu. Bil je Michelangelov  prvorojenec iz drugega zakona z Ivano Katarino Kappus pl. Pichelstein (1727–1798). Žigova  mama je bila slovenskega rodu in ime je Žiga lahko dobil po njenem očetu: »Imenovali so  Slika 4. Plemiška diploma, ki jo je Marija Terezija podelila Michelangelu Zoisu v. Edelstein 6. 9. 1760. Narodni  muzej Slovenije © Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Foto: Tomaž Lauko Figure 4. Noble diploma, awarded by Maria Theresa to Michelangelo Zois v. Edelstein on 6 September 1760.  Narodni muzej Slovenije © Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. Photo: Tomaž Lauko 31 ga Žiga (Sigmund ali Sigismondo), najverjetneje po materinem očetu Francu Žigi Kappusu  pl. Pichelsteinskem,« je zapisal Preinfalk (2003). Zakonca sta imela več otrok (Faninger  1983; Valenčič 2019; Preinfalk 2003), med katerimi sta bila tudi Jožef (1748–1817) in Karl  (1756–1799). Karl  (1756–1799)  je bil znan botanik  (Praprotnik 2015). Večinoma  je živel  na Brdu pri Kranju.  Iz njegove zapuščine hrani Prirodoslovni muzej Slovenije Flysserjev  herbarij.  Jožef  je  bil  gospodar  dolenjskih  graščin  (Turn  in  Kumpaljski  grad)  ter  dvorca  pod Rožnikom v Ljubljani. Živel  je na Dunaju. Jožef  je ustanovitelj kranjske veje Zoisov.  Njegov sin Karel (1775–1836) je od Žige prevzel premoženje, vključno z gospostvom Brdo  pri Kranju.  Pri  enaindvajsetih  letih  je  postal  Žiga  Zois  družabnik  v  očetovem  podjetju,  sprva  kot  principal, poslovodja pa je ostal Bernardino Zois, ki je to delo opravljal do smrti. Podjetje se  je imenovalo »Sigismundo Zois e Compagno«. Po očetovi smrti leta 1777 je Žiga podedoval  očetovo  imetje  in  je  po  smrti Bernardina  (1793)  v  celoti  vodil  poslovanje. Železarstvo  je  med  letoma 1775  in  1780  resno ogrožala  švedska  in  ruska  konkurenca. Zato  je  spremljal  tehnologijo pridobivanja železa iz rude in v duhu takratnega časa skušal modernizirati svoje  železarske obrate, v katere je vpeljeval lastne izume (puhalnik za plavž) in tehnične novosti.  Kot  piše  v Slovenskem biografskem  leksikonu  (Valenčič  in  sod. 2019),  se  je  »v  začetku  1779 odpravil na dolgo potovanje po srednji Evropi (Nemčija, Holandija, Švica, Francija),  obiskal nekatere železarne in trgovinske združbe, verjetno navezal stike z naravoslovci, ker  se je ljubiteljsko ukvarjal z mineralogijo. Zaradi težav z dobavo domače železove rude in ob  visokih davkih je le s težavo ohranjal korak s tujo konkurenco. Sredstva so plahnela. Žiga  Zois se  je v svoje delo zelo poglobil  in poskrbel za mnoge  izboljšave. Boljše  izkoriščanje  železa  je  želel  doseči  z  naprednejšo  organizacijo  kopanja  rude  (dela  so  vodili  fužinarji),  uporabo  jamskih  kart,  prizadeval  si  je  za  znižanje  porabe  kuriva.  Povsem  realno  je  tudi  ocenil zaloge nekaterih gorenjskih rudišč, pa tudi tirolskih (Valenčič in sod. 2019). Glede  na čas in poznavanje kemije je pravilno pojasnil izločanje manganove rude pri prepereva- nju sideritnih  rudišč. Podprl  je  raziskovanje visokogorja,  in  sicer  sta odpravi v  triglavsko  pogorje dokazali, da tudi Triglav gradi apnenec, ki je nekoč nastal v morju. Tako je lahko  tehtno posegel v razpravo med vulkanisti in neptunisti (Faninger 1983). Zoisov krog - središče razsvetljenske kulture V letih 1761–1765 se je Žiga Zois izobraževal v Reggio Emilii in pridobil široko humani- stično izobrazbo (Valenčič in sod. 2019), ki mu je omogočala kasnejše kulturno delovanje.  Na šoli so med drugim imeli tudi gledališče, v katerem so se dijaki preizkusili v nastopa- nju. Biografi (Valenčič in sod. 2019; Vidmar 2009) poročajo, da je v mladosti pisal verze  (sonete, madrigale in druge pesmi v italijanščini).  Žiga  Zois  bil  praktične  narave.  Tako  je  tudi  sprejemal  razsvetljenstvo.  Želel  je,  da  njegova podjetja in posest uspevajo, napredek pa je dosegljiv z vzgojo in izobraževanjem.  Preprostega  človeka  je možno  prosvetliti  le  v  njegovem  jeziku  (Valenčič  in  sod.  2019) . Žiga Zois je živel je v obdobju, naklonjenem razumu, znanosti in napredku, ki je evropski  prostor zaznamovalo z reformami in spremembami. Med njimi na področju izobraževanja,  ki je praktičnim znanjem in naravoslovju dalo večjo težo. Z reformo šolstva postane nara- voslovje stvar splošne izobrazbe in ne zgolj strokovne (Bufon 1971). Reforme kmetijstva so  blagodejno vplivale na kmetijstvo. V razsvetljenstvu se kot protiutež merkantilizma razvije  fiziokratizem, ki daje prednost poljedelstvu kot stebru gospodarstva, saj edino ustvarja čisti  dohodek – z delom človeških rok se pomnoži delo narave (Bufon 1971) . Breda ČINČ JUHANT: Baron Žiga Zois, naravoslovec, preporoditelj, podjetnik in mecen 32 SCOPOLIA No 97 – 2019 Po letu 1780, ko se je vrnil s potovanj, so se pri njem družili napredni slovenski razsve- tljenci:  Jurij  Japelj  (1744–1807), Blaž Kumerdej  (1738–1805),  Jernej Kopitar  (1780–1844),  Anton Tomaž Linhart (1756–1795), Valentin Vodnik 1758–1819) in mnogi drugi. V Zoisovi  palači  na Bregu,  kjer  je  imel Žiga knjižnico  in mineraloško  zbirko,  so  se  zbirali  ob  jedi,  branju in pogovoru. Zoisov krog ni bil čisto enak drugim razsvetljenskim salonom (kot npr.  v predrevolucijski Franciji). Razlikoval se je, prvič, po programu (ki sicer ni bil napisan),  drugič, s sodelujočimi je ohranjal živahno pisno korespondenco, in tretjič, Žiga Zois je bil  nadarjen za mentorsko delo (Vidmar 2009). Zoisov krog je bil »nosilec teženj po prenovi  slovenskega  jezika kot duše narodne  identitete« (Valenčič  in sod. 2019). Razsvetljenstvo  je bil čas slovenskega narodnega prebujanja in ne zgolj preporoda, ki je potekalo pri večjih  narodih: »Prerodno prizadevanje Slovencev pa je pomenilo najprej samo napor, da se razvije  najprej zavestna narodna skupnost iz ljudstva, ki so mu ta razvoj že skoraj od začetka njegove  zgodovine ovirale zunanje okoliščine. Zato  je čisto upravičen preudarek, če sploh smemo  govoriti v našem primeru o narodnem prerodu, ali pa mu morda bolj ustreza izraz narodno  prebujanje.« (Bufon 1971). Delovanje je bilo usmerjeno »v izobraževanje neukega ljudstva  ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel« (Valenčič in sod. 2019). Čas je bil  namreč povezan z začetki osvobajanja slovenskega kmeta. Razsvetljensko gibanje pri nas  so vodili izobraženci, ki so zrasli iz ljudstva in zato poznali njegovo miselnost in potrebe.  Ustanavljale so se kmetijske družbe, ki niso bile namenjene kmetom, temveč predvsem go- spodarjem, saj so želele prispevati h gospodarskemu napredku. Kranjska kmetijska družba,  ki je imela sedež v Ljubljani, je prispevala k razvoju gospodarstva, hkrati pa ji je bilo pre- puščeno tudi vse novo, koristno in napredno, »tudi duhovna kultura in posebej še skrb za  slovenski jezik« (Bufon 1971). V tem duhu je potekala poslovna korespondenca Žige Zoisa  v  slovenščini.  Omenja  se  tudi  kot  prva  poslovna  raba  slovenščine  (Schmidt,  2015).  Kot  mentor in mecen je navdušil Linharta, Vodnika, Kopitarja in druge pomembne osebe, ki jih  povezujemo predvsem z razvojem slovenske književnosti. Njegova vloga v naravoslovju je  posebej zanimiva, zato so jo ob obletnici smrti obdelali tudi avtorji te številke.  Smrt in spominska obeležja Bolezen  (protin)  ga  je  zaznamovala  že  zelo  zgodaj  –  prve  napade  v  nogah  je  imel  že  pri  32.  letih  in  od  42.  leta  ni mogel  več  hoditi. Zato  se Žiga Zois  predvidoma ni  poročil  (Steska 1919). Bolezen je Žigo Zoisa leta 1797 prikovala na voziček, ki si ga je sam skon- struiral. Pred smrtjo  je uredil vse posvetno, prejel  je svete zakramente (njegov spovednik  je bil Matej Ravnikar) in 10. novembra 1819 umrl. Dne 12. novembra ob treh popoldne ga  je pri Sv. Krištofu (opomba: na mestu, kjer je danes Navje) pokopal škof Avguštin Gruber  (1763–1835). Kljub  slabemu vremenu  se  je pogrebne  slovesnosti udeležilo »skoro vse  lju- bljansko mesto« (Steska 1919).  Na zasluge Žige Zoisa spominja več obeležij. Večinoma so povezana z njegovo nekdanjo  palačo ali pa stojijo v njeni bližini (slika 5). Tu sta domovala tako baron kot tudi razsvetljen- ski duh, ko se je sestajal krog njegovih somišljenikov in prijateljev. Na dvorišču palače je  baronova nagrobna plošča, ki so jo prestavili z zapuščenega ljubljanskega pokopališča pri  cerkvi sv. Krištofa  (slika 6). Desno od vhoda v palačo  je bronasti doprsni kip Žige Zoisa  (slika 7), delo kiparja Mirsada Begića. Ob njem plošča, ki barona predstavi tako, kot ustreza  pomenu, ki ga je imel za slovenski narod: kot naravoslovca, gospodarstvenika in mecena.  Prirodoslovni muzej  Slovenije  hrani  Zoisovo  zbirko mineralov  (ustanovno  zbirko  prvega  muzeja na Slovenskem, ki je naravno bogastvo in spomenik po zakonu). 33 Slika 6: Dvorišče palače z nagrobno ploščo, ki so jo prestavili z opuščenega pokopališča pri cerkvi sv. Krištofa.  Foto: David Kunc Figure 6: The palace yard with the gravestone, which was transferred from the abandoned cemetery at the  Church of St. Christopher. Photo: David Kunc Slika 7. Bronasti doprsni kip Žige Zoisa na Bregu v Ljubljani je izdelal kipar Mirsad Begić leta 1993.  Foto: David Kunc Figure 7. The bronze bust of Sigismondo Zois at Breg in Ljubljana was created by the sculptor Mirsad Begić in  1993. Photo: David Kunc Breda ČINČ JUHANT: Baron Žiga Zois, naravoslovec, preporoditelj, podjetnik in mecen 34 SCOPOLIA No 97 – 2019 Sklepi Žiga Zois je prevzel podjetje in podedoval imetje. Bil je bogat in ugleden in je pomembno  vplival tako na rudarstvo in fužinarstvo kot tudi na slovenski jezik, zato nanj spominjajo mnoga  obeležja. Povzetek Žiga Zois (1747–1819) je bil prvorojenec Michelangela Zoisa iz drugega zakona. Podedoval  je očetovo imetje (palača, grad Brdo pri Kranju, rudniki in železarski obrati na Gorenjskem:  fužine v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, Radovni, Mojstrani in Javorniku, železarna v Mislinji  na Štajerskem) in prevzel trgovino z železom. Poskrbel je za rudarstvo in fužinarstvo in v vse  slabših razmerah skrbel za podjetje in imetje. V svojem krogu je združeval razsvetljence (Jurij  Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in mnogi drugi).  V skladu z možnostmi je skrbel za slovenski jezik tudi v poslovni rabi. Na Žigo Zoisa spomi- njajo mnogi  pomniki  (Zoisova  piramida,  palača  na Bregu,  nagrobna  plošča  in  doprsni  kip).  Prirodoslovni muzej Slovenije hrani Zoisovo zbirko mineralov. Literatura in viri / References Bufon,  Z.,  1971:  Naravoslovje  v  slovenskem  narodnem  prebujanju.  Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 1: 15–77. Faninger, E., 1983: Baron Žiga Zois in njegova zbirka mineralov = Baron Sigmund Zois and  His Mineralogical Collection. Scopolia, 6: 1–32. Faninger, E., 1985: Rodovina Zois. Proteus, 47(6): 213–216. Faninger, E., 1993: Naravoslovje in heraldika. Kronika, 41(2): 5–9. Faninger, E. & O. Vončina, 1992: Zois in Bonazza. Gea, 10: 44–46. Faninger, E. & O. Vončina, 1999: Zoisove fužine v Mislinji. Ob 250-letnici rojstva barona  Žige Zoisa. Slovenski izseljenski koledar, '99: 61–70. Južnič, S., 2009: Vakuum barona Zoisa (ob dvestoletnici Ilirskih provinc). Vakuumist. 29 (1/2):  37–56. Kovač Artemis, T., 1979: Najbogatejši Kranjec. Cankarjeva založba, Ljubljana, 323 str.  Praprotnik, N.,  2015: Botaniki,  njihovo  delo  in  herbarijske  zbirke  praprotnic  in  semenk  v  Prirodoslovnem muzeju Slovenije = The botanists, their work and herbarium collections of  vascular plants in the Slovenian Museum of Natural History. Scopolia, 83/84: 1–414. Preinfalk, M., 2003: Genealoška podoba rodbine Zois od 18. do 20. stoletja. Kronika, 51(1):  27–50. Schmidt, G., 2015: Slovenska pisma rudarskega nadzornika Lukasa Polca Sigismondu (Žigu)  Zoisu v  letih od 1789 do 1798 : diplomatični  in kritični prepis,  interpretacija  in komentar  pisem o  ogledu  rudnih  jam na Pokljuki  in  kopov  gline  v  Selški  dolini,  o montanističnih  raziskavah na Koroškem, o poslanih vzorcih  rud  in zahvala za prireditev poroke Polčeve  hčerke  Mici  v  Zoisovem  gradu  na  Javorniku  pri  Jesenicah  ter  Geslovnik  teh  pisem  s  komentarjem = Slovenian  letters written by mining  supervisor Lukas Polc between 1789  and 1798 to Sigismondo (Žiga) Zois : palaeographic and critical transcription, interpretation  and comments on letters concerning Polc's inspection of karst ore caves on Pokljuka Plateau  35 and clay digging in the Selška Valley, his montanistic research in the Koroška region, ore  samples sent to Zois, and Polc's letter of thanks to Zois for organising the wedding of his  daughter Mici  in his castle at Javornik above Jesenice, and Geslovnik (Glossary) of  these  letters with a commentary. Scopolia, 85: 1–142. Steska, V., 1919: Baron Žiga Zois. 1747 - 1819. Ob stoletnici njegove smrti. Dom in svet: zabavi in pouku, 32 (9/12): 277–286. Valenčič,  V.,  2019:  Zois plemeniti Edelstein, Michelangelo (1694–1777).  V:  Slovenska biografija.  Slovenska  akademija  znanosti  in  umetnosti,  Znanstvenoraziskovalni  center  SAZU,  2013.  http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872267/#slovenski-biografski- leksikon (8. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek  -  Žvanut.  Jože  Munda  in  sod.Ljubljana,  Slovenska  akademija  znanosti  in  umetnosti  Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991. Valenčič, V., E. Faninger & N. Gspan-Prašelj, 2019: Zois plemeniti Edelstein, Žiga (1747–1819) . V  Slovenska  biografija:  http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872726/#slovenski- biografski-leksikon (9. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv.  Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti  Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991. Vidmar, L., 2009: Struktura in funkcija pisem iz literarnoprerodne korespondence Žige Zoisa . Magistrska naloga. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za podiplomski študij. 377 str. Breda ČINČ JUHANT: Baron Žiga Zois, naravoslovec, preporoditelj, podjetnik in mecen