teto 1876. 31 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VII. — Izdan in razposlan dne 29. februvarja 1876. 19. Postava od 26. februvarja 1876, o c. kr. žandarstvn za kraljevine in dežele zastopane v državnem zborn. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö: Oddelek I. Omii je žandarstvo, kako stoji in katere pravice ima v zvrševavni službi. §• 1. C. kr. žandarstvo (žandarmerija, četništvo) kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru je enotno stražništvo z vojaško uredbo ter ima namen vzdrževati javni red, pokoj in varnost. §• 2. Žandarstvo podstoji gledé javne varnostne službe c. kr. političnim okrajnim in deželskim oblastvom (gosposkam), gledé vojaških, ekonomnih in administrativnih reči svojim vojaškim višjim, a na obojo stran v zadnji vrsti ministru za deželno bran, kateri naj se z ministrom notranjih reči dogovarja tedaj, kadar gre za kako posebno na varnost merečo naredbo. Vojaško povelje in vzdrževanje strahu in reda v krdelu žandarstva izročeno je žandarskemu nadzorniku, kateri je gledé tega odgovoren ministru za deželno bran. §• 3. C. kr. politično okrajno oblastvo je službeno oblastvo postajam (stajem, stapljam ) žandarstva, kar jih je Jv njegovem okraji postavljenih, ter kot tak ovo vod m nadzira varnostno službo, katero one opravljajo. Kadar se v mestih, imajočih svoja lastna občinska ustanovila (statute), zalite va, da bi žandarstvo sodelovalo poleg mestne varnostne straže, ki jo je postaviti, naj c. kr. politično okrajno oblastvo, bivajoče v tistem mestu ali postavljeno za okolico, kot službeno oblastvo žandarstva, v dogovoru z dotičnim županstvom dâ primerne zaukaze. §• 4- Zandarski oficirji so vojaški načelniki (nadstojniki) žandarskega moštva. On1 vodijo podučevanje moštva z ozirom na javno službo varnosti in na vojaško iz-omiko ter pazijo na njegovo disciplino, opravo in oborožbo. ' §• 5. Službeno oblastvo in vojaški načelniki naj v prigledovanji posameznih postaj dogovorno ravnajo ter naj si vzajemno priobčujejo opazke, važne za zvrševanje službe. §• 6. Do ostalih c. kr. civilnih in vojaških oblastev, kakor tudi do občinskih uradov žandarstvo ni v razmeru podstojnosti. §• 7. Sodišča in državna pravdništva imajo pravico, od žandarstva na ravnost (neposrednje) zahtevati kako službo. Ukazoma je določeno, kako naj se zahteve, ki jih žandarstvo prejme od teh oblastev, na znanje dajo službenemu oblastvu. Druga civilna in vojaška oblastva, kakor tudi občinski uradi naj se obračajo na službeno oblastvo žandarstva, kadar hočejo žandarske pripomoči, in samo tedaj, kadar jo nevarno odlagati, naj žandarstvo tudi na neposrednje prejeto zahtevo dii pripomoč (asistenco). §. 8. Kako naj žandarstvo sodeluje v reččh krajevne (lokalne) policije, to določa službeno oblastvo po razmerih ali okolnostih vsakega kraja; vendar so s takim sodelovanjem no sme kratiti namen, ki ga ima žandarstvo za reči javne varnosti. §- 9- Žandarstvo je dolžno prejete naloge brezuvetno (nepogojno) zvrševati ter no spuščati se v njih presojevanje. Ono ima pravico, če ni nevarnosti v odlogu, zahtevati pismenega nâloga tudi v takem slučaji, kjer postave ne velevajo dati mu ga. Za to, kar ima nalog v sebi, odgovorja tisto oblastvo, katero gaje dalo. V drugem pa jo žandarstvo odgovorno zato, da, opravljajo svojo službo, izpolnjuje postavne propiso in da so drži službenega navodila. §• io. K žandarstvu spadajoče osebe so v kazenskih reččh vojaškim postavam in disciplinarnim prepisom toliko podvržene, kolikorsc to s postavo od 23. maja 1871 (Drž. zak. k. XX., št. 45) ustanavlja za aktivno deželno hrambo. Kazensko sodno oblast zvrŠujejo vojaška sodišča deželne hrambo. Kazni na prostosti se izpolnjujejo v vojaških kaznovalnieah. §.H. Kadarkoli jo žandarju izpolniti svojo službeno dolžnost proti kaki osebi, naj so posluži formule: „V imenu postavo (zakona)“ v deželskem jeziku, in v takih slučajih je vsakdo — brez razločka, bodi civilnega ali vojaškega stanu, — dolžan pokornost žandarjevemu pozivu, kar mu pa ne brani, pozneje pritožiti se. §. 12. Zandarju svojo službo opravljajočemu pristoje postavne pravice, katere ima civilna in vojaška straža. §• 13. Y službi stoječ žandar sme z dolžnimi opreznostmi (previdnostmi) rabiti orožje: 1. v slučaji prisiljene brambe, da odvrne proti svoji osebi namerjen djanjski napad ; 2. da ukroti upor, kateri meri na oviro njegovega službenega opravka; 3. da ubrani uteči nevarnemu hudodelniku, ako nima drugega pomočka, da bi hotečega pobegniti udržal. §. 14. Žandarstvo ima pravico, v zvršitev svojih službenih dolžnosti zahtevati podporo vseh organov javne službe, sosebno civilnih oblastev, drugih stražništev in posameznih njihovih stražnikov, občinskih županstev in vojaških poveljstev (komand). §. 15. Tanja določila o opravljanji žandarske službe bode obsegalo službeno navodilo (instrukcija), katero se izda na podlogi te postave. Oddelek II. Kako organsko sestavo ima žandarstvo in kako je porazdeljeno. §. 16. Y vsakem tistih mest, kjer ima politično deželno oblastvo svoj sedež, bodi po eno poveljstvo (komanda) deželnega žandarstva. §. 17. Deželnega žandarstva poveljstvo naj ima v skrbi vojaške, ekonomne in administrativne reči podstoječega mu žandarstva (§§. 2 in 4). Za deželnega žandarstva poveljnike (komandante) postavljajo se štapski oficirji ali nadoficirji, katerim se pridodajö po potrebi eden ali več oficirjev, en računar, po okolnostih tudi en računski stražmojster in potrebne Šarže. Y področji posameznih poveljstev deželnega žandarstva postavijo se po potrebi oddelna poveljstva, katerih opravek bodi praviloma samo ta, da skrbč za vojaški prigled in disciplino, kakor tudi za izučevanje v praktični službi. §. 18. Y vsakem kraji, kjer je okrajno glavarstvo, biva po eno poveljstvo okrajnega žandarstva, katero vodi stražmojster. On je žandarski postaji tistega kraja nepo-srednji poveljnik, ter poleg tega nadzira službo vseh drugih po tistem političnem okraji postavljenih, njemupodstojnih žandarskih postaj, katere imevajo, če sestojé iz več nego dveh žandarjov, po enega postajnega vodnika za svojega poveljnika. §• 19. Stan posameznih poveljstev deželnega žandarstva določuje minister za deželno hran, a stan posameznih postaj deželni poglavar dogovorno s poveljnikom deželnega žandarstva. Ondod, lcodar to dopuščajo okolnosti kraja, naj se žandarji posamič postavljajo, da bode vsak za se po ena postaja z okolišem (ozemljem) v nadziranje določenim. §. 20. Vsak deželni poglavar, in tak<5 tudi vsak okrajni glavar ima pravico, kadar kje javnemu redu in varnosti preti pomisleka vredna nevarnost, s posameznih žandarskih postaj, kar jih je v njegovem upravnem okoliši, sklicati žandarje vse na tisto mesto, kjer je nevarnost, ter sploh službovanje žandarstva uravnati po krajevnih razmerih ali okolnostih, kolikor mu to dopuščajo postavna določila. Da se v kateri kraljevini ali deželi žandarstvo na nekaj časa pomnoži z žandarji iz drugih dežel, to utegne ukazati minister za deželno bran dogovorno z ministrom notranjih reči. §. 21. Mena žandarskih oficirjev in moštva v njihovi vdelitvi na različna službena mesta sme se zgoditi samo iz važnih službenih ozirov. Stapskega oficirja ali poveljnika deželnega žandarstva prestavlja cesar, nad-oficirja pa minister za deželno bran, dovprašavši dotičnega deželnega poglavarja. Deželnega žandarstva poveljnik prestavlja žandarsko moštvo po okoliši svojega poveljstva — na sprožitev ali s privolitvijo dotičnega političnega okrajnega, oziroma deželnega oblastva. Prestavo moštva v okoliš drugega žandarskega poveljstva ukazuje minister za deželno bran. Oddelek HI. Rako se dopolnjuje stan žandarstva in kako se izstopa iz žandarstva. §. 22. Stan (število) žandarskega moštva se dopolnjuje: 1. s takimi podoficirji, kateri po §. 38 vojne postave, oziroma po postavi od 19 aprila 1872, Državnega zakonika štev. 60, imajo pravico, da jim se podeli mesto v javni službi, ako so popolnem dobri za žandarsko službo; 2. s takimi osebami, katero so popolnoma zadostile dolžnosti vojaške službe, oziroma stave; 3. z dobrovoljci, ki vstopajo iz neaktivne deželne hrambe; 4. z dobrovoljci, kateri, — brez škode za dolžnost službe v vojstvu, — vstopajo iz neaktivne reserve. §. 23. Da bode kdo sprejet med žandarje, k temu je potrebno: a) daje državljan v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, b) da se odlikuje z brezmadežnim živetjem, duševno zmožnostjo in spretnim vêdenjem, c) da je v dobi ne izpod 20 in ne iznad 40 loti, d) da je neoženjen ali pa vdovec brez otrok, e) daje zdravega, krepkega života in veličine vojaški meri priležno,■ f) da zna jezike tiste dežele ali okrajine deželne, v kateri hoče za žandarja služiti, g) da dovoljno zna čitati ali brati, pisati in računiti. Nedoletni potrebujejo k dobrovoljneinu pristopu privolitve očetove ali varstvene. Minister za deželno bran sme komu uvete pod c) in d) omenjene izpregle-dati, ali pa poveljnikom deželnega žandarstva oblast dati, da jih oni izpregledajo. §. 24. Kdor pristopi k žandarstvu, mora zavezati se, da bode najmanj štiri leta v njem služil. Službeni čas, katerega kdo spadajočih k deželni hrambi prebode v žandarstvu, vračunja mu se v dolžnost deželno-brambovne službe, in dokler kdo takih služi v žandarstvu, prost je vsake službe v deželni brambi. §. 25. V stan žandarskega moštva more se kdo samo na najnižji šarži sprejeti. Da se kdo sme povišati za postajnega vodnika, mora opraviti preskušnjo. Predno se žandar sprejme za trdno in kdo pripusti k preskušnji za postajnega vodnika, mora biti teoretično podučevan pri poveljstvu deželnega žandarstva. §. 26. Po dokončanem teoretičnem poduku mora vsak žandar novinec na kaki žan-darskiv postaji služiti na poskušnjo (probo). čas teoretičnega poduka in službe na poskušnjo skupaj ne sme prestopati leta dni ; le-ta čas se žandarju za trdno sprejetemu všteva v čas službe pri žandarstvu. §. 27. Nadzornik žandarstva povišuje žandarja za vodnika in vodnika za straž-moj8tra, dovprašavši službeno oblastvo o njegovi pripravnosti, sme pa to pravico po vsem ali po nekem delu prepustiti tudi poveljnikom deželnega žandarstva. §. 28. Stan žandarskih oficirjev se dopolnjuje: 1. Praviloma s tem, da se služeči v samem žandarskem krdelu s stopinje na stopinjo više pomikajo, 2. izimkoma po vdelitvi zaslužnih in pripravnih oficirjev iz aktivnega ali pokojnega stanu stoječe armade ali deželne hrambe. Kdor hoče dobiti oficirsko mesto v žandarstvu, mora opraviti preskušnjo. V službi doskušcnim stražmojstrom, ki izkažejo dobro spričevalo o vedenji m primerno splošno omiko, dovoljuje minister za deželno bran storiti preskušnjo za žandarskega oficirja. Oficir, kateri po točki 2 želi vdeljen biti v žandarstvo, pripušča se k preskušnji za žandarskega oficirja še le po tem, ko je šest mesecev na poskušnjo pri žandarstvu služil. Čas, ki ga prebode v taki službi, všteva se vdeljenemu v žandarstvo v čas službe pri žandarstvu. §. 29. Preskušnje za žandarske oficirje in za postajne vodnike delajo se pred meševito komisijo, kije sestavljena iz administrativnih uradnikov in iz žandarskih oficirjev. Tanja določila o teh preskuŠnjah dadč se ukazoma. §. 30. Žandarske oficirje vseh stopinj imenuje cesar po predlogu ministra za deželno bran. Oficirske namestnike imenuje minister za deželno bran izmed žandarskih stražmojstrov, kateri so opravili oficirsko preskuŠnjo. §. 31. Oficirji in žandarji naj o pristopu v krdelo prisežejo prisego žandarske službe. §. 32. Žandarski oficirji enačijo se z oficirji stoječega vojstva; ta izenačba veljâ tudi o Šaržali žandarskega moštva v primeri k šaržam moštva v stoječem vojstvu. Vsak pravi žandar ima šaržo desetnika (korporala). §. 33. Oficirji istopajo iz žandarskega krdela po propisih, veljajočih v stoječem vojstvu. Žandarsko moštvo se odpušča iz krdela: 1. Dokler kdo služi na poskušnjo, če se izkaže, da ni za žandarsko službo; 2. po dopolnjenem službenem času; 3. če kdo postane fizično nezmožen za službo; 4. če kdo stori kako hudodelstvo ali takšen pregrešek, s katerim je pri podoficirjih združena degradacija (razčastitev) ; 5. kadar ozira vredni rodovinski razmeri tak<5 nanašajo, z dovolitvijo ministra za deželno bran; 6. ako je vsled premeno v uredbi žandarstva moštvo zmanjšati. V slučajih 4, 5 in 6 morajo odpuščeni odslužiti čas nedopoljene žandarske službe v ne aktivni deželni brambi in sicer tisti, kateri stojč še v dolžnosti vojne službe, po izpolnjeni vojni dolžnosti, a vsi drugi precej, ako se kdo ne more skli-cavati na postavno oprostitev po §. 17. vojne postave. Oddelek IV. Oprava, oborožba in prejemki žandarstva. §. 34. Oprava in oborožba pri žandarstvu ustanavlja sc ukazoma s cesarjevim odobrllom. §. 35. Oficirji in moštvo žandarstva praviloma nimajo konj. Izimek od tega pravila smo samo minister za deželno bran ukazati. §• 36. Plače (gaže), mezde iti drugi stanovitni prejemki žandarstva razvidni so iz dodatka. Oficirji poklicani k žandarstvu v službo na poskusnjo, zaönö s prvim dnem tistega meseca, ki nastopi po njih prihodu, uživati pristojbine žandarskega oficirja brez žandarskega priklada ali priboljška in še le po tem, ko bodo določno (za trdno) vdeljeni, dobivajo polne prejemke po pravilih (normalih). Zandar na po-skuŠnjo dobiva, dokler se teoretično izučava, po goldinarji dnevne mezde in od dne, katerega pride v praktično službo, stopi v pristojbino pravega žandarja. Ukazoma se izdajč določila o taljah (naglavnicah) in premijah (darilih) za posebne usluge žandarstva. §• 37. Gledč tega, kdo dobi svetinjo (medaljo) za hrabrost ali junaštvo, in kaki prejemki so združeni z imetjem take svetinje, veljajo za žandarstvo propisi stoječega vojstva. §. 38. Zandarsko moštvo dobi za službeni čas, katerega je bodi si, predno je ta postava v moč prišla, ali po tem nepretrgoma v žandarstvu prebilo, letnega službenega priklada: 50 gl. po dopolnjenem 3. službenem letu, 100 „ „ „ 6. 100 „ r n 12. n » in 200 „ „ „ 18. §. 39. Pri službenih opravkih, ki zunaj stajališča čez 24 ur trpé, pristoji oficirjem in moštvu žandarstva neki prispevek k troškom za hrano in pa transenalno stanišče. Enakšne pristojbine jim gredč tudi o službenih prestavah (premestitvah) in v drugih preizrednih slučajih, v katerih se jim ukaže kam odriniti. Ukazoma se ustanovč tanja določila in pa slučaji, v katerih imajo organi žandarstva pravico porabiti kako prevozilo. §• 40. Da se nabavijo reči v monturo in opravo spadajoče, prejme vsak žandar, ko pristopi, prvi vložek mase in za poznejše.dokupavanjo in za vzdrževanje v dobrem stanu neko letno poprečnino (pavšal). Velikost teh vsot ali zneskov ustanavlja od dobe do dobe minister za deželno bran po ceni dotičnega blaga. Orožje iu strelivo (municijo) daje država žandarskemu moštvu. §• 4L O. sprejemanji žandarskih oficirjev v vojaške bölnice (spitale) veljajo propisi Za oficirjff stoječega vojstva dani. _v , 1 roško za preskrbo bolnih izmed žandarskega moštva plačuje država, pridr- žujoč si polovico žandarjeve mezde za to. Kadar se kdo v službi telesno poškoduje, tedaj mu se od pristojbine nič ne odtrga. Pristojbino jetnikov so uravnujejo s posebnimi propisi. Oddelek V. Preskrhovanje žandarstva. §. 42. O devanji žandarskih oficirjev v penzijo veljajo ista načela kakor za oficirje stoječega vojstva, vendar se žandarskim oficirjem pri odmerjanji penzije žandarski priklad vračunja s tistimi zneski, kakor nanese v žandarstvn dopolnjeni čas službe, nasproti pa se osebni prikladi k penziji več ne podeljujejo. §• 43. Za preskrbovanje žandarskega moštva, ki postane za službo nezmožno, veljajo tisti propisi, kateri se uporabljajo na civilno-državne služabnike sposobne za penzijo; vendar se moč teli propisov začenja za vsacega posameznika še le od tistega dne, katerega je na se vzeto dolžnost žandarske službe (§. 24) dopolnil. Penzijo je odmerjati po mezdi in službenem prikladu (priboljšku). Na oficirske namestnike in pisarniške služabnike naj se uporablja v §. 42 stoječe določilo o vračunljivosti žandarskega pri klada v penzijo. Ako žandar, opravljaje službo, brez svoje krivnje prejme rano ali težko telesno poškodbo ter vsled tega postane za službo nezmožen, došteva mu se pri odmerjanji pokojnine deset služnih let. V okolnostih posebnega ozira vrednih sme se komu pritegniti višja mera pokojnine, in to do polnega aktivnostnega prejemka, ki se sme vračunjati v odmero penzije. §• 44. V tem času, dokler službena dolžnost (§. 24) še teče, dobi žandar pravico do oskrbovanja v §. 43 ustanovljenega tedaj : a) Kadar, opravljaje službo, brez svojo krivnje prejme rano ali težko telesno poškodbo ter vsled tega postano za službo nezmožen; b) kadar žandar brez svoje krivnje — z drugega vzroka, nego je povedan pod a), — postane nezmožen no samo za žandarsko službo, temuč za vsak zaslužek sploh. §. 45. Tisti žandarji, kateri z drugega razloga, nego jo povedan v §. 44 pod a), pred dopolnjeno dolžnostjo žandarske službe, katero so na so vzeli, postanejo sicer nezmožni za žandarsko službo, no pa tudi za vsak zaslužok sploh, dobč pri odhodu na račun dotacijo za žandarstvo samo trimesečno aktivnostim pristojbino v odpravo. §. 46. Pri tistih žandarjih, ki prestopijo v stan preskrbovancov no zarad invalidnosti, temuč za to, kor je morebiti troba moštvo v številu umanjšati, naj se uporabljajo civilna penzijska pravila, brez razločka, Če so svojo službeno dolžnost že odslužili ali je Še niso. Oddelek YL Posebna določila. §. 47. Dovolitev, ženiti se, podeljuje polkovnikom (obristom) žandarstva sam cesar a oficirjem od podpolkovnika nizdol minister za deželno bran. Ženitvene kavcije polagati pri žandarskih oficirjih ni potrebno. Dozdaj že položene ženitvene kavcije smejo se žandarskim oficirjem nazaj dati. §. 48. Žandarskemu moštvu dovoljuje ženiti se minister za deželno bran, kateri pa sme to oblast preizročiti poveljnikom deželnega žandarstva. Praviloma naj število oženjenih v enem deželno-žandarstvenem poveljstvu ne presega števila postaj (štacij). §. 49. Vdove in sirote žandarskih oficirjev in moštva naj se preskrbujejo po prepisih veljajočih za civilno-državne služabnike. Z rodovinami takih žandarjev, kateri umrjejo, predno jim je iztekla dolžnost žandarske službe, naj se tudi dela po civilnih pravilih o preskrbovanji. Ako kak žandarski oficir ali žandar, službo opravljaje, smrt stori ter ni sam kriv tega, pristoji vdovi in sirotam v preskrbo toliko, kolikor bi jim je prišlo, ako bi zadet bil dovršil 40. služno leto. §. 50. Zastran prestopanja žandarjev v službe, katere §. 38 vojne postave omenja, veljâ postava od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) o podeljevanji službenih mest dosluženim podoficirjem. §. 51. Dozdanji propisi o nastanovanji žandarstva ostanejo nepremenjeni. Oddelek VIL Končna določila. §. 52. Ta postava pride v moč tistega dne, katerega se razglasi, ter počenši od tega časa izgubé svojo veljavnost začasna, organska postava za žandarmerijo od 16. januvarja 1850 (Drž. zak. št. 19), tako tudi načela o preuredbi žandarstva, izdana z ministerskim ukazom od 16. julija 1860, štev. 51.503, naposled postava od 25. julija 1871 (Drž. zak. št. 83). §. 53. Ministru za deželno branje naročeno, to postavo v dogovoru z ministroma notranjih reči in pravosodja zvršiti. Na Dunaji, dne 26. februvarja 1876. Fram* Jožef s. r. Auersperg' s. r. laisser s. r. €*laser s. r. Horst s. r. ( .Slove nisch. ) 9 Razkazilo o pristojbinah žandarstvenih štapskih oficirjev in nadoficirjev, računarjev in računskih stražmojstrov, po tem moštva in pisarniških služabnikov. S a r i. e Plača ali mezda Žandarski priklad Služabniška namestil ina Stani šče in natura ali stanarina Denar za monturo 4k|>omnja gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl kr. Polkovnik / 600 160 60 525 Tisti deželnega Žan- Podpolkovnik « 600 160 60 525 darst a poveljniki (komandanti), kateri niso 1 3 šlapski oficirji, vlečejo Major 600 160 60 525 . kot deželnega žandar- Ritmojster 1. razreda . . . J > 1 a 300 160 60 315 stva poveljniki po 200 gl. letnega priboljška. ' >0 Vsakemu poveljstvu rt „ ... ’5s 300 160 60 315 se dovoljuje neka po- Nadlajtnant ........ CO \ C> 240 160 60 210 » prečnina za pisarniške troske. / ‘S Moštvo od oficir- Lajt nant / «n o 240 160 60 210 skega namestnika niz- ca dol dobiva naturalno Ritmojster-računar 1. raz- N stanišče. reda O M 180 160 60 315 * Denar za monturo ca ustanavlja sc po §. 40 Ritmojster-računar 2. raz- - od časa do časa. reda o- S 180 160 60 315 Nadlajtnant-računar . . . £ 180 160 60 210 Lajtnant-računar J 180 160 60 210 Oficirski namestnik .... 600 96 • Računski stražmojster . . . 600 63 • Stražmojster . 600 • • Postajni vodnik • Žandar 400 • Pisarniški služabnik 1. raz- reda 420 • 84 . . . 63 . 30 Pisarniški služabnik 2. raz- reda 360 84 63 30