Le obveščen delavec je dober samoupravljavec
Obveščenost dekvcev je pogoj za ureljavitev samouprav-nega odločanja v celotni drnžbeni reprodokdjl pa tudi za uve-Ijavitev odgovornosti nosikev samoapravnli, javnih in dragli dražbenfe haakdj.
Obvezaogt, da morajo bHi dekvd celovito obveščeni, nam oarekajejo že nstava, zakon o zdrnženem delu, zafcon o obveš-čanj« dekvcev v zdraženem delu ter staKšča in sklepi 9. kon-gresa ZSSin 8. kongresa ZSJ. Ti dokomenti nas zadotžujejo, da mora biti to področje ustrezno urejeno ludi v samoapravnii spiošnii aklffli.
Vozdih se pojavljajo ra-zlične oblike obveščanja:
—  ustno informiranje  na sestankih samoupravnih de-lovnihskupin, karse običajno u jema z deli delovnega proce-sa,
—  ustno informiranje na zborih delavcevza poprejšnje obravnave in za sprejemanje sklepov, planov, predlogov, mncnj. stališč in smernic.
—  pisno obveščanje z ob-javljanjem sklepov organov ali z objavljanjem rezultatov posiovanja.
—  infbrmiranje   prek   in-formacijskega glasila,
—  objavljanje grafikonov ipd.
Pri vseh oblikah obvešča-nja pa se moramozavedati. da mora biti infnrmiranje re-snično. celovito. sprotno. ra-zumljivo in jedrnato. Le s po-sredovanjem takih podatkov bomo zagotovili samou-pravne odločitve. Istočasno pa morajo priti do izraza vse pobude delavcev, kajti le tako bo urcsničeno posodabljanje in demokratičnost vseh nači-nov medsebojncga obvešča-nja, s tem pa bodo preprečcni tudi poskusi monopoliziranja informacij in manipulacije z njimi. Take poskuse bomo preprečili predvsem z zahte-vo, da vse strokovne shižbe in poslovodni organi infbrma-dje prilagodijo potrebam od-ločanja delavcev in delavce informirajo v taki meri, da jih spodbujajo k vključevanju v samoupravtjanje in delegat-ski sistem odločanja. posebno pomembno pri tem je, da s tako prirejeno informacijo ni prikrita resnica, po drugi sirani pa da delavec zaradi preobilice pudatkov ni zave-den v napačno odločitev.
Odgovornost za obvešča-nje zavezuje tako posamezne organe kot vse nosilce poo-blastil. Teh doižnosti ni mo goče prenesti na posamez-nega delavca; ta lahko gra-divo le zbira, ureja in posre-duje.
Opustitev rednega obveš-čanja o cclotnem poslovanju in   o   drugih  zadevah.   po-
membnih za upravljanje in odločanje, predstavlja po za-konu o združenem delu pre-kršek, nezagotovitev redne-ga, pravočasnega, resničnega in popolnega obveščanja de-lavcev o zadevah in odnosih, pomemmbnih za uresničeva-nje njihovih samoupravnih pravic, pa se po istem zakonu šteje celo kot motnja v sa-moupravnih odnosih, pri čcmer lahko nastopi skupš-čina družbenopolitične skup-nosti z začasnim ukrcpi dniž-benega varstva.
Folo: Edi
Iz pomena. ki ga dajejo ob-veščanju in informiranju ustava. zakon o združenem delu in dnigj predpisi, ned-vomno izhajajo tudi odgo-vorne naloge sindikata na tem področju. Teh nalog sc je za-vedal tudi občinski svet zveze sindikatov. ko je pri predsed-stvu kot stalno obliko dela ustanovil komisijo za obveš-čanje in politično propagan-do. Programske usmeritve in cilji te komisije so predvsem v organiziranju in uresničeva-nju sprotnega in kvalitetnega obveščanja tako članov ob-činskega sveta kot OO ZS o akcijah, stališčih, ocenah in sklepih občinskega sveta. predsedstva in drugih teles. v sodelovanju in usklajevanju deia s podobnimi komisijami pri MS in RS ZSS ter komisi-jami pri DPO v občini. z uredništvom Naše »kupnosti in drugimi sredstvi javnega obveščanja, v sodelovanju z aktivom novinarjev v OZD ter spodbujanjem le-teh za njihovo aktivno vključevanje v pomembne družbenopoli-tične akcije, zlasti pa pri zago-tavljanju informiranja v OZD.
Za konkretno uresničitev te naloge se je komisija za ob-veščanje in politično propa-gandoosredotočila najprej na vprašanje. ali imajo ozdi svoja glasila in kakšna so le-ta po vsebini. času izdajanja in obliki. V ta namcn je bil izde-lan vprašalnik o stanju glasil. ki je bil posredovan vsem ozdom.
Žal lahkotakoj ugotovimo.
da je bilo vrnjenih približno 40 od 180 vprašalnikov. kar nikakor ni dovolj za komo-pleksno analizo.
Aktiv novinarjev v OZD kot posebna oblika dela ob-činskega sveta pa se je med drugjm lotil tudi vsebinskega pregleda posameznih glasil OZD s konkretnimi zadolži-tvami posamezrrikov. Tudi tu lahko ugotovimo, da naloga razen neka.terih izjem ni bila uresničena.
Čeprav se zavedamo, da bi opravl jeno delo razkrilo le del celotnega informiran ja, bomo vztrajali, da bodo njeni iz-sledki pripomogli k splošni oceni stanja informiranosti v OZD. Zato so bili sprejeti tudi nadaljnjisklepi, ki jih po-sredujemo v celoti.
K občinskemu svetu ZS je od OK SZDL prešel aktiv no-vinarjev v OZD, ustanovljen I. 1978. Le-ta je postal redna oblika dela občinskega sveta ZS. Zato bomo vzt rajali, da se v aktiv vključi čimveč infor-matorjev obveščanja iz zdru-ženega dela, ki naj med seboj izmenjujejo izkušnje, tnnenja in informacije splošnega družbenopoiitičnega pomena za celotno občino. Pri tem so člani aktiva še posebej zadol-ženi, da sprotno obveščajo občinskj svet zveze sindikatov o vseh dogajanjih s področja informtranja  in  obveščanja.
Sindikati si bodo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in posamez-nimi subjekti prizadevali za razvoj takega družbenega si-stema informiranja, ki bo za-gotavljal nemoten tok infor-macij, omogočal uresničeva-nje delegatskega načina odlo-čanja in samoupravljanja.
V ozdih bomo predlagali. da se ustanovijo odbori za in-formiranje, ki naj bodo vo-ljeni neposredno ter delegat-skosestavljeni. Le tako bomo dosegli. da bo sistem obveš-čanja v zdmženem delu res odprt in podružbljen. kar bo preprečevalo monopoliranje informacij in njihovo zapira-nje.
Zavzemali se bomo. da bo obveščanje v združenem delu postalo neločljiva sestavina celovitega družbenega si-stema informairanja. Tako bo informiranje v združenem delu postalo tudi sestavni del organiziranosti dela in druž-benopolitične aktivnosti in bo kot tako tudi prisotno y sa-moupravnih odnosih.
Osnovne organizacije in druge družbenopolitične or-ganizacije so dolžne, da v ozdih zgradijo celovit sistem obveščanja, ki morazajeti vse vire. nosilce, sredstva in od-govornosti tako poslovodnih organov kot delavcev v skiž-bah za obveščanje. ki morajo biti tesno povezane s samou-pravnJmi organi. katenm so odgovome.
Sindikati bodo vztrajali, da bodo OO ZS sodelovak pri oblikovanju celovitega si-stema obveščanja v zdmže-nem delu. sistema, ki bo de-lavcem zagotavljal resnične. celovite. razumljive. jedrnate in sprotne informacije kot pogoj za odločanje.
Obdnski svet ZS vodi ak-djo 1000 dekvcev — sode-kvcev. Zato zadolžnje vse OO ZS, da se povežejo s svo-jina informarivniini sltKbami oziroma z mforniatoiii obveš-čanja, da postane vsak deh-vec dopisnik, obveščevalec. infonnator o vseh dogajanjih in problemih svojega delov-nega in življenisk«ga »kolja.