Isrv. 211 v mm v m o, m 6. ceceniDra mi Pmmm Mka stane 3 D!n Leio LIH. Jaročnina za državo SHS: Ina mesec ...... Din 20 |sa pol leta..... .120 Id celo leto .... .240 za inozemstvo: i |mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno |f Jugoslaviji .... Din fiO lr Inozemstvu. ... . 80 Cene Inseralom: Enostolpna pelitna vrsto mali oglasi po Din t'5U ln Din 2—. večji oglnsi nad 45 rnm višine po Din 2"50, veliki po Din V— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstico oo Din Pri večjem nrročilu popust Izhaja vsak dan Izv/emšl ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjulraj S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec" PoSinlna DlaCena voo:ov:cL Uredništvo je v Kopl'nr|evi ulici h lil. Rokopisi »e ne vračaio: nelrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredništva telefon 5U. upravništva 328. Političen list za slovenski tiaro! Upravo je v Kopitarjevi ulici ft. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in I0.54V (zo inseraiei Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunai 24.7y7. Roko stran od naše univerze! Zadnji čas prihajajo v javnost zcpet vesti, a namerava vlada reformirati naše univerze tem, da ukine fakulteti v Skoplju in Subo-!icj in ljubljansko univerzo v celoti, izvzemši lontanistični oddelek tukajšnje tehnike. Ker ni popolnoma izključeno, dasi zelo alo verjetno, da odgovarjajo te vesti resnič-Im nameram vlade, si dovoljujemo opozoriti govorne činitelje na sledeča dejstva: Ljubljanska univerza je bila najsrčnejša ielja celokupnega Slovenstva skozi več kot iol stoletja. Zahteval, smo jo vedno in vedno nova od bivše Avstrije, borili smo se zanjo vsemi silami in doživeli v tem boju nešteto onižanj v znak, da se nas ne smatra za enakovredne državljane z Madjarj in Nemci. Sme-ili so nas, da nismo še dozoreli za vse učil šče, a nimamo ne potrebnih učnih moči ne drugih čil, celo, da nimamo -/a to radostno izoblikovanega jezika. Sramotli so nas, da je vse naše jterature komaj za culico v vel.kosti žepnega obča. Tako so delali z nami v Avstriji emci. Pa to nas ni oplnšilo niti nos uklonilo. Zbirali smo den t za štipendije onim bsolviran m akademikom, ki bi hoteli ili v ijino v svrho nadaljnih študij, mncgo naših ljudij je šlo na lasine stroške na tuje univerze, a se izpopoln jo v svoji stroki in pripravijo [pa akademski po-i lic. Molčali smo z gnjevom v srcu in čakrli v Irdn, veri, da bodo tudi am, najbednejšemu narodu, enkrat zasijale ilejše zvezde. Čakali smo in dočakali. Po vesoljnem potopu svetovne vojne smo dol-ili, združeni s Hrvati in Srbi v svolodno nnrcdno državo, svoje vseučilišče v Ljubljani. Dobili smo ga v znak osvobojenjo in zedinjon j \ v znak da se n^.s smatra zn enakovredne državljane nove države. Dobili smo ga, ker nam je bilo srčna in kulturna potreta in pa v znak prizn nja naše kulturno sile, l;i ni kle n la pred Nemci. In v. ljubili smo svojo državo še bolj, račutili smo, da moremo in smemo razmahnili vse svoje s lo, kot narod, ki sam si daje vero in p slave. Tako doživljamo mi Slovenci svojo univerzo v Ljubljani! Ona nam je viden /na'.; najsrčnejše vzajemnosti s Hrvati in Srbi, znak naše svobode in prorok boljše bodočn sli, vsaj doživljamo v njej sami sebe kot kulturno potenco. Z-j to izjavljamo vsem in vsakomur, da nam je univerza v Ljubljani svetinja, ki jo bomo bran li v vsakem slučaju z vsemi silami in vsemi sredstvi. Vsak poizkus nam jo vzeti in naj pride ta poizkus od kalerekol, strani, bomo smatrali kol udarec v obraz, kol čin sovražnosti, kol bojno napoved na življenje in smrl. Dovolj smo žrtvovali na žrtvenik domovine s tem, ola smo izgubili tretjino svojega naroda, ki je padel iz ene sužnesti v drug'>, in n smo voljni igrati v laslni državi uloge kullurno manjvrednih helotov in hlapcev. Nihče nam ne more očilali, da ne izpolnjujemo v polni meri svojih dolžnosti napram državi. Plačujemo davščine v ta'-i meri. da je nevarnost za naš ekonomski ofcst-oj. Z vsolami, ki jih plačujemo preko mere, bi ne vzdrževali samo univerze v Ljubljani v njenem sedonjem obsegu, marveč bi jo razširili in dvignili na nivo, ki bi bil v čast ne samo nam, marveč celi državi. Zato ne dopustimo, da bi se nam vzel cd našega vseučilišča najmanjši del. Ka umemo in upoštevano težke finančne razmere, v katerih se nahaja kraljevina, ne uvidimo pa in ne bomo nikoli uvideli, da se naj v sanacijo leh razmer odpovemo temu, za kar smo se borili tol.ko let, prestali toliko ponižanj, doživeli toliko raiočaranj, kar nam je življenska potreba kot narodu, ki se sam sebe zaveda in hoče živeli lastno kulturno življenje. In vsemu lemu naj se odpovemo, da prihranimo državi niti 10 m lijonov? Odklanjamo vsako enketo v vprašanju obstoja ljubljanske univerze ali ukinitve katerekoli njene fakultete, ker vidimo že v tem žalitev sebe kot naroda, ki je in hoče ostati enakopraven v lastni državi! Z ljubeznijo smo stopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi, naj se nas torej ne bije ta n šo ljubezen v obraz. Dne 8. decembra DIJAŠKI KOMERZ v Unionu! Proti preziranjis naših največjih narodnih genijev Belgrad 5. dec. (Izv.) Poslanec Smodej je poslal včeraj na prosvetnega ministra sledeče vprašanje: »26. novembra je preteklo 125 let, odkar se je rodil Anton Martin Slomšek, 3. decembra pa 125 let, odkar se je rodil največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Ta dva moža sta bila slovenskemu narodu na njegovi trnjevi ;.oti življenjske borbe dva kulturna stebra. Slovanski narod se zaveda. da narod, ki svojih veliikh mož ne časti, jih vreden ni Zato ie slovenski narod pričakoval, da bo ministrstvo za prosveto odredilo, da se Slomškov in Prešernov jubilej slavita po vseh šolah, ne samo v Sloveniji, marv 5 po celi državi, da mladina spozna zasluge teh dveh kulturnih velikanov in ob njunem idealizmu ogreje srre za svoj narod. Ministrstvo za prosveto je ob raznih prilikah odredilo, da so se vršile v Sloveniii šolske slavnosti in predavanja v spomin mož, ki niso bili v nobenem kulturnem stiku z nami. 125 letnico rojstva Prešerna in Slomška je pa popolnoma prezrlo, dasiravno bi bila ta jubileja primerna priložnost, da se srbska in hrvatska mladina seznani z idealizmom slovenskega naroda v prvi dobi njegovega narodnega prebujenja in kulturnega dviga, ker sta bila Slomšek in Prešeren ne samo najodlifnejša pro-svetitelja slovenskega naroda, marveč tipična predstavitelja njegovega narodnega idealizma. Zato Vas vprašam g. minister: 1. Kako opravičite zapostavljanje slovenskega naroda, katero je zagrešilo ministrstvo za prosveto povodom jubileja Antona Martina Slomšela in dr. Franceta Prešerna? 2. Ali hočete to napako vsaj naknadno popravili ? Prosim ustmen odgovor na eni prihodnjih sej narodne skupšč;"e.< Narodni poslanec Franc Smodej. poplavljence Belgrad. 5. dcc. (I v.) Na današnji seji vlade katere se Pašič ni udeležil, ker je še vedno bolan, niso reševali nobenih političnih vprašanj, ampak le nekatere nujne tekoče zadeve. Poljedelski m nisler Krsta Miletič je poročal o razdelitvi 6 milijonov dinarjev de- narne podpore, ki je bila določeni v dvanajstinah za poškodovane po povodnjih. Od nakazane svote odpade mala vsota na mariborsko oblast. M nister ni vedel povedati, koli ' n je ta svota. Sklepa se, da je tako majhna, da je vlada ne mara objaviti. Nova ogromna Belgrad, 5. dcc. (Izv.) Z ozirom na to, da so žc vse države potom direktnih pogajanj z ameriško vlado uredile odo'ačevanje do'gov Ameriki, je bila tudi neša država, kakor vedno, kot poslednja prisiljena, da sc teh pogajanj udeleži. Zato jc vloda sklenila sestaviti posebno komisijo, na čelu katere je minister za fincncc Stojsdinovič. Komisiji bo pred Bo:"ičem odpotovala v Ameri':o, da v direktnih pogajanjih z ameriško vlado določi, koliko znrša naš dolg, ki ga bo treba takoj odplačevati. Tako moramo prihodnje leto, katero bo treba plačevati avstrijske dolgove, plačevati tudi anuiteto amerikanskih dolgov, kar bo znalno povečalo naše državne izdatke, katerih pokritje bo treba najti v novih davkih. Poleg tega namerava finančni minister pri tej priliki stooiti v stik z ameriškimi finančnimi krogi in dobiti kako posojilo. Važna carinska debata. Belgrad, 5. dec. (I v.) Odsek fin. odbora je danes rn pravljal o carinah na uvoz železnih cevi in žele niškega materijala. Čl '.ni opozicije, državni podtajnik in radikalni poslanec Novakovič so odločno nastopili proti'; zahtevam načelnika Savica, da se carine ua le predmete povišajo. Posl. Pušenjak se je zavel za znižanje carin na uvoz. vodovodnih cevi, ker je treba v državi prebivalstvo preskrbeti z dobro p tno vodo in sezidati nn go vodovodov. Predlog, da se povišajo carine za vodovodne cevi je bil odklonjen. Sprejela je bila prip imba glede uvo-g železniškega materijala, da je uvoz carine prost, do!:ler ne bomo tega materijala dovolj doma i delovali. Prihodnja seja bo v četrtek popoldne. Razpravljalo se Lo o uvoznih carinah na kmetijske stroje. sni:a o ikirlj'G) aferi. Belgrad, 5. dcc. (Izv.) O poslednji seji anketnega odbora, ki razpravlja o Lukiničc-vem slučaju, smo poročali, da bo padla končna odločitev na četrtkovi seji, ko bo odbor sprejel poročilo za skupščino Poudarili smo, da je cd bor sklcn 1, da ne bo objavil podrobnih informacij, dokler nc bo poročilo podpisano. Ta sklep so izkoristili samostejni demokrati in izjavili, da je anketni oclbor prišel do sklepa, da je dr. Lukinič nedolžen in da jc dobil zadoščenje. Tc vesti so lansirali v druge liste, da bi si zagotovili ugodno razpo-ložežnjc. Nasproti temu je treba pribiti dejstvo, da je predlagal dr. Popovič, da naj se proglasi Lukinič za nedolžnega in da js bil ta predlog odklonjen. To dejstvo dokazuje neresničnost teh poročil Današnja »Polit ka. ki jc nasedla samostojno demokratskim informatorjem, obsoja tak način in piše sledeče: »Preiskovalni odbor o obtožbi proti dr. Lukiniču jc predsnočnjim konča! svcjc delo Istočasno jc sklenil, da ostane vsa zadeva taina do četrtka. Vendar so pa v javnost pro- drle vesti, da je preiskovalni odber sklenil dr. Lukiniča izročili sodišču. Kakor trdijo informatorji, so vesti o odločbi preiskovalnega odbora nepopolne in ne dovoij natančne Ra-ditega smo se potrudili, da se informiramo o zadevi. Izvedeli smo naslednje: »Po zakonu o mi-istrski odgovornosti je potrebno, da sc minister proglasi za krivega, sledeče: kaznji-vost dejonja, škoda za državo radi tega dejanja, formalna prekršitev zakonskega ali ustavnega predpisa. Pretskova'ni odbor je po vsestranskem in dolgem presojanju dejanja, ugotovil o Lukiničevem slučaju kazrjivoot dejanja in škodo za državo. V tem so si bili edini skoro vsi člani, samo en član je bil mnenja, da je dr. Lukinič popolnoma nedolžen Glede vprašanja, ali je s tem dejanjem bivši minister za pravosodje dr Lukinič kršil zakonski predpis, je bil en del članov mnenja, da jc bila kršitev tudi formalna in ic radi-tega predlagal, da se dr. Lukinič izroči sodišču. Ta predlog je bil odklonjen z večino glasov. Ker jc propadel tudi pred og enega edinega člana, da je dr. Lukinič popolnoma nedolžen, je bil z večino glasov sprejet predlog, ki ugotavlja, da je dr. Lukinič, bivši minister za pravosodje, z odredbo o ukinitvi sekvestra s Thurn-Taxisovcgo po°cstva kriv in je povzročil škodo državi. Nc more se ga postaviti pred sodišče, ker jc nemogoče ugotoviti, kateri zakonski predpis je s tem kršil.« Iz društva narodov. Ženeva, 5. dec. (Izv.) Gospodarski odsek Društva narodov je sklenil Društvu narodov priporočati sklepanje posebnih pogodb med nasledstvenimi državami, da se olajša gospodarska obnova Avstrije in Ogrske. Dalje namerava gospodarski odsek predlagati, da se skliče prihodnje leto splošna gospodarska konferenca. Odsek za razorožitev je izdelal poročilo, kako naj bo sestavljen odbor, ki bi vzel vse priprave za razorožitveno konferenco v svojo roke. Finančni odsek Je proučil poročilo o-uoapodarski obnovi Avstrije in Ogrske. Razprava o obrtni banki. Uspešen nastop poslanca Klckla. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Odbor, ki razpravlja o ustanovitvi obrtne banke, je danes nadaljeval sejo. V imenu Jugosl. kluba je |>osl. Jožef K 1 e k 1 v svojem govoru poudarjal potrebo take ban .e. Dvomi pa. da bi se l vladnim načrtom la potrebna banka kedaj oživolvorila. V čl. 1. se določa kredit za obrtniKe in za ustanovitev obrtniških zadrug, vendar pa je za prvo kakor za drugo potreben kredit, ki ga pa država ue da, zato je potrebno, da -e postavi v proračun natančna vsota, ali se v ta namen pooblasti Narodna banka. Minister Krajač jo ponovno izjavil, da je tozadevno govoril s f.n. ministrom in čaka na n'egov odsovor. Pri čl. 2. je govornik protestiral proti preveliki oblasti drž. komisarja, ki už va jus veta in sme popolnoma preprečiti poslovanje banke, četudi ni strokovnjak. — Pri čl 3. zahteva poslanec, da mora tudi Ljub!j:ina dobiti podružnico in da mora vsaki obmejni kraj imeti svoja ekspozituro. Posebno se zavzema za ekspoz tuio v Prekmurju. Zahtevo je utemeljevr.] ne samo iz narodnogospodarskega, ampak iz državnobrambnega vidika. Zadovoljno obmejno ljudstvo je najvarnejšame a. Minister je na podružnico v Ljubljani že prvotno pristal na intervencijo po-lama Dušana S e r n e c a. Oled obmejnih ekspoz tur je sprejel Kleklovo zahtevo, da morajo ekspoziture po svojih statutih skrbeti za obmejne kraje. Pri čl. 4. je poslanec ugovnrial, da bi se krediti dajali po ključu vplačanega kapitala in vlog Na ta način bi siromašni obrtniki na mogli priti do posojila. Minister je izjavil, da bo v tem oz;ru dal potrebna pojasnila.— Cl. 6. govori o nadzorstvu. Poslanec zahteva, da mora biti član, ki ga imenuje minister za trgovino, strokovnjak. — Pri čl. 7. in 8.. ki govorita o dajanju posojil, zahteva poslanec, da se daje posojilo zadrugam in proizvajalcem domačo obrti, kar je minister sprejel. Bolgrad, 5. dec. (Izv.) Na današnji vladni seji so razpravljali o udeležbi države pri Obrtni banki. Vlada je sklenila, da se država udeleži pri tej banki s 40% osnovnega kapitala, vendar pa, da se ne bo udeležila več kakor s 5 milijoni dinaijev. Ta vsota je tako majhna, da je jasna tendenca, ki jo ima vlada s to ustanovitvijo banke. Po n enem načrtu bi osnov ni kapital ne smel znašati več kakor 12 milijonov dinaijev, kar je toliko, kakor nič. Uradniška vlada na češkem. Praga, 5. dcc. (Izv.) Dr. Šramek je vrnil mandat za sestavo nove vlade. Predsednik Masaryk se je odločil, naj prevzame začasno vodstvo vladnih poslov dr. Cerny z uradniško vlado, dokler Švelila ne sestavi parlamentarno vlade. Demisija nemške vlado. Berlin. 5 dec. (Izv.) Ministrski svet ja sklenil, da celokupna vlada odstopi. Po vsi verjetnosti bo dobil mandat za sestavo nuvo vlade zoret dr. Luther. Berlin. 5. dec. (Izv.) Državni kancler dr. Luther je danes ob 18. uri izročil predsedniku republike demisijo celokupnega kabineta. Predsednik je demisijo sprejel in kanclerja prosil, naj kabinet vedi posle do sestave nuve vlade. Brezposelnost v Kemc ji. Berlin, 5. dec (Izv.) Svetovnoznana tvrdka Krupp v Essenu je odpustila ta '.eden 120" delavcev. Ista usoda bo doletela v prihodnjih tednih še 3000 delavcev. V Kruppovih tovarnah je bilo pred vojno zaposlenih 24.000 delavcev, danes pa le še 14.000. Mraz. Pariz. 5. dec. (Izv.) Po celi Franciji je nenadoma nasti pi! hud mraz. V Vogezili in Alpah je temperatura — 19° C. Inomost, 5. dec. (Izv.) Danes jc padla temperatura na IG" C pod ničlo. Praga, 5. dcc. (Izv.) Meteorologični urnd javlja temperaturo iz sledečih krajev: Lož< nc — 30°, Heb — 23*, Budje.evice — i:0°, Pruya — 10° Celiija. Tedenski pregled. Jugoslovanski škofjo go hoteli minul« dni y'adl osebno predložiti svoie želje in prilotbe, r.lior je bila to sklenila Škofovska konferenca v <Nar. Dnevnikom« in »Slov. Narodom«. Le-ta je namreč j nastopil v obrambo slovenske univerze. Zdaj gn pa »Nar. Dnevnik« ostro zavrača in odreka samoslojno - demokratskemu tisku vsako pravico, da nastopa danes kol branitelj slovenske univerze, ko se je ravno samostojno - demokratski tabor doslej pokaral vse prej nego njenega prijatelja. Očitki »Nar. Dnevnika« so popolnoma upravičeni in lekcija, ki jo daje »Si. Narodu«, zaslužeha, vendar mislimo, da so take in enake kontroverze v sedanjem trenutku neumestne in samo škodljive. Kakšen vtis Lo napravilo v Belgradu, če se bomo Slovenci o naši univerzi med seboj prepirali? Ali ne bo to samo podprlo načrtov g. St. Radiča in namere drugih ljubljanski univerzi nenaklonjenih faktorjev? Mislimo, da ne smemo vzbuditi niti najmanjšega domnevanja kakor da ni vsa slovenska javnost složna in solidarna v tem, ua je slovenska univerza našo narodno-kulturno svetišče, na katero položiti roko ne dovolimo nikomur. Ako bi se g. Radič v resnici osmelil poizkusili napovedani udarcc na našo univerzo, bomo Slovenci smatrali to kot vojno napoved in g. Kadič naj si posledice sam pripiše. Resnicoljubnost naših nasprotnikov. Laž je kakor znano, najpriljubljenejše sredstvo proti naši stranki. Stokrat ovržene nesmiselne trditve se vzdržujejo v nasprotnem časopisju lela in leta, da bi SLS vzeli med ljudstvom ugled. Zlasti si »Kmetski list« večkrat privošči kako iz trte izvito. Po novem tiskovnem zakonu, ki so zanj ravno njegovi Radičevci glasovali. pa mora potem lu pa tam sam sebe popraviti. Tako prinaša po tožbi prisiljen v zadnji številki sledečo izjavo: »V št. 40. našega lista od 9. septembra t. 1. sem podpisani Joško Blaž v članku »V svrho pojasnila« trdil, da je takratna deželna vlada dala streljati na de-lavcc na Zaloški cesti. Vsled tožbe takratnega predsednika deželne vlade g. dr. Brejca izjavljamo, da je ta trdilev neosnovana in da takratni deželni vladi glede na znane dogodke na Zaloški cesti ne moremo nobene nekorektnosti očitati. Joško Blaž. Uredništvo.« — Joško Blaž je predsednik »Zveze drušlev kmetskib fantov in deklet « Tudi »Jutro« popravlja. V debati o »Malem listu« smo poudarjali, kako se ne strašijo svobodomiselci nobenega sredstva, da bi zatrli krščansko-sorialni list v Trstu. »Julro« je takrat pisalo, da sta bila Šček in Milanovič pri škofu Fogarju in je dostavilo: »Ni izključeno, da sta ob lej priliki poročala škofu o lepili uspehih ki jih je dosegel »Mali list« s svojim napadom na primorske narodne voditelje.« — Včeraj je moralo »Jutro« prinesti pismo škofa Kogar,;a. ki konsla!ira, da Sčeka že poldrugo lelo ni bilo pri njem v avdijenci. Iz lega popravka je jasno, kakega orožja se je tržaško in ljubljansko svobodomiselstvo bratski slogi poslužilo proti »Malemu lUtu da škodujejo katoliški akciji. Za naprej »o t* do seveda ravnotako dosledno držali uačel; Krepko obrekuj, nekaj vedno ostane. Pucelj so v Radičovl torbi silno dobro p, čuti. Tako vsaj, upamo, smemo razumeti v{( rajšnji članek g. Puclja. Trinajstkrat jc dobr( ta te torbe v »Nar. Dnevniku« podčrtana. SI, venija bo v dobrote te torbe verjela sicei Ao-| takrat, če se bo oddahnila od centrulističncg pritiska, posledice ustave, ki jo je g. Puro izglasoval, toda, če sme vsaj berač — po s|, venskem pregovoru — hvaliti svojo torbo, u kaj bi g. Pucelj no smel tiste, ki ujegu si meg® nosi? No morojo slodili. Pri »Kmetskem listu ne morejo več slediti spremembam voditelja Spredaj so zapisali po pogrebu samosloju kmetijske stranke, da je list sedaj glasil Zveze slovenskega kmclskega ljudtSlva. Tod do zadnje strani so že pozabili na novo spri obrnjenje in še vedno pišejo: «Kmcl, vcdn brani '\gled in čast svoje S. K. S.« Kako ju b branil, če sto jo pa sami voditelji zatajili Vsaj ne mešajte svojih pristašev in jim tuj na zadnji strani povejte, naj branijo »veduu Radiča. »Nnrodni Piiovn k« v včerajšnjem uvod nil cu konstalira, da je šc, vedno uudstruii!,;uj ski. V lej številki ie sicer Pucljev članek Radieevi torbi, članek o strankarskem giba nju radičevcev na Štajerskem in Še mnrsikn radičevskega, loda tudi neodvisnost jo scv edi stvar okusa, v kalerega so ne maramo zado vati. Eno je za nas pomembno: »Norodu Dnevnik« izrccno konstalirn da se s kulluinin programom Slov ljudske stranko ne strinja Vojvodinski Nemci in primorski Slovenci Ko so fašisti razbili tiskarno »Edinosti« i Trstu, so obsodili fašislovski napad tudi vojvo dinski Nemci in poslanec dr. Moser jo pisni dr. Vilfanu v Trst pismo, o katerem je poro čala »Edinost« sledeče: »Včeraj jc prejel po-slanec dr. Vilfan od nemškega poslanca v Bel gradu dr. Moserja pismo, v katerem naglasa polrebo solidarnosti narodnih manjšin proti nasiljem in izraža svoje simpatije za naš namj in za dr. Vilfana ob priliki napada na * Ivlt nost«. Za izraz simpatije se jc dr. Vilfan dr, Moserju zahvalil s sledečim pismom: »Za vu< šo cenjeno pismo sc vam v svojem imenu in v imenu svojih rojakov v Italiji prisrčno žalna. Ijujem. Posebno hvalo smo dolžni Vam, Vašim tovarišem in drugim voditeljem Vaše narodne manjšine za plemenito zagotovitev Vaše moralne podpore. Prisrčno se Vam zahvaljujem za Vaše name naslovljene besede, ki moje zasluge pač precenjujejo in v eljajo bolj Vzvišeni stvari, kateri vsi služimo. Vaša izjava bo oslald Slovcnccm in Hrvatom v Italiji v neizbrisnem spominu. — Dr. Vilfan. Zahvala novinarjev. Kakor prejšnja leta, so nam šli tudi Ictoi pri prvodecemberski prireditvi v prid novinnt-skega penzijskega fonda z izredno ljubeznivost na roke vsi ljubljanski in izvcnljubjjanski činiklji, na katere smo se obrnili. Glavna zasluga in za. hvala, da se je inogla sploh vršiti tako veliko, potezna umetniška prireditev, gre našim glasbenim organizacijam: pevskemu zboru in orkestra), nemu društvu »Glasbene Matice«, »Ljubljani«, »L j u b I j a n. Zvonu« in »Slave tu ter njihovim dirigentom gg. B r n o h i č u , dr, Fr. Kimovcu, Kuntarju, Prelovcu io Skerjancu, kakor tudi g. ravnatelju Mah. koti, ki je skupno z g. Prelovcera vodil aranžma konccrta. Fnako ljubeznivo naklonjenost so nam izkazale članice ljubljanske drame ge. B a laiku, va, Juvanova, Marija Vera, Medvedova, N a b 1 o c k a , Rakarjeva, R o g o z o v n Šaričeva in Šestova ter gospodične Miri Danilova, G o r j u p o v a , Jelkova in Juvanova, dalje njim ob strani ga. H valovi in gdč. Šarčcva S požrtvovalnim sodelovanjem v paviljonih so mnogo pripomogle k lepemu dru-žabnemu in gmotnemu uspehu naše prireditve, Bifeje in cvetličarno so nam bogato založile slaščičarne N o v o t n y, Slritih, V o 1 t m a n n in Z ? 1 a z n i k ; pekarne Bizjak, D o 1 i n n r in Kavčič; cvetličarne Baiec, Bajt, Hitrima n s k y in Hvala, kavarno »F nt o n a«, »Evropa« in »Zvezda«; restavracije Dvor, GI. kolodvor, Miklič, Slon, Štrukelj ta Tivoli; delikatesne trgovine Buzzolini, T Mencinger, S t a c ti I in Ver bič; lekarni Piccoli in Sušnik; veletrgovine A I k <> G r c g o r c & V e r 1 i č in Meden, Tvorni, ca sodavicc, tovarna sadnih sokov Srečko Potnik, papirnici Bonač in Tičar; vinski tvrdke Central, vinarna, Slepič, o u ■ v i e r v Gornji Rardgoni, P c t o v a r v Ivan kov. cih in Čuček v Ptuju; pivovarna Union in še drugi. Za okras dvorane nam ie dala na razpolago draguccno preprogo tvrdka 1 C. M a v c r Na roko so nam šle družba hotela Union let union°l00—700 kron. Seveda bo zopet prišel odgovor: Še niso vsi vposlali zahtevanih prijav. Ne x>m raziskoval vzrokov, vem pa. da je finanč-la oblast sama prva kriva, če se lo ni zgodilo, ier ni poslala dovolj tiskovin za prijave. In al:o smo hodili od Poncija do Pilata in smo jrosili za prijave; ker jih pa ni bilo nikjer dojili v predpisani mnežni, smo si jih morali sami prepisali. Druga ovira so davčni uradi, ki v začetku niso vedeli, kaj naj vpišejo in po-,rdijo. Tretja ovira so nnše pošlne razmere, fsled katerih je duhovnik v snmolnem hribovcem kraju skoraj odrezan od sveta. In če res niso vsi predložili prijav, lo ne opravičuje brezsrčnosli, s katero se pusli stradali 99 odstotkov drugih ki so zadostili svoji dolžnosti. Naravno bi bilo vendar, da bi se v?em upravičencem nakazovale do nove ureditve stare doklade, da jim ne bi bilo Ireba stradati; saj bi delegacija pri končnem obračunu lahko odtegnila vsako paro, ki jo je kdo morda prejel preveč. Sploh pa nove doklac'e za mnoge niso nobeno povišanje, ampak resnično znižanje plače. Po starem zakonu so se doklade računale od dnova in je duhovnik prejemal majhno podporo tudi za svoje starše, po novem zakonu ta popolnoma odpade, doklada za duhovnika pa se računa za vse mesece enako. Tako je pisec leh vrst, ki ima pri sebi še mater, prejemal po starem zakonu za mesec z 31 dnevi 4C5 Din doklade, po novem bo dobival samo 420 Din. Ce duhovnik v tako žalostnih okoliščinah ne bi imel opore in tolažbe v svoji veri, v svojem srcu, v svojem Bogu, bi moral obupati. Malo prehudo. Novembrski plačilni list je zelo iznenadil marsikaterega učitelja-upravi-telja. Odtegljaji pri plači znašajo 314 Din. To pa nikakor ni malenkost. Poleg davka na plačo, moramo odrajtovati ludi davek za invalide; pa ko bi bili potem prosti! Ali gotovo vsak teden potrka na šolska vrata invalid bogsigavedi odkod. Učitelji pa nismo trdo-srčni ljudje, ampak socialno čuteča bitja, ki vemo, kaj je gorje in zato ne moremo odpo-diti reveža-invalida brez daru. Plačamo gotovo torej dvojni invalidski davek. Ne majhna je tudi vsota 23 Din davka, ki jo plačujemo vsak mesec za tren (komorni davek). Časopisi nam javljajo vesele novice o mednarodnih pogodbah, da je evropski mir zagotovljen. Ce je zagotovljen, čemu potem ta davek? Najhujši je pa odtegljaj za voditeljska stanovanja. V dekretih nam je zagotovljeno prosto stanovanje in opravilna doklada. Zadnje že več let ne dobivamo, dasi se pisarniško delo čimdalje bolj množi. »Uradni šimel« je v »demokratični« državi še hujši. — No. smo rekli, ker ni opravilne doklade, imamo pa prosto stanovanje namesto iste. Zdaj smo pa še ob to. Pravijo, da se še klofuta ne dobi zaslonj učilelj (»Madchen fiir Alles«) pa mora delati v šoli zastonj in še zunaj šole na vseh poljih zastonj iz samega golega idealizma. Toda gospoda, od idealizma ne moremo djati nič v lonec ... Od-tegljaji, ti se pač izvrše avtomatičnim potom brez vsake odobritve in sklepanja — poviški pa kar ne gredo brez drezanja. Koliko časa se že preklamo in borimo za razlike, po zakonu zajamčene, pa še ni nič. Pa kaj hočemo — vsak ima le grablje — vil tudi finančni minister ne pozna. Mislimo, da bi bili ti odtegljaji laliko nižji — pa v večkratnih obrokih. Fantovski dan v Konjicah. Kot smo že poročali se vrši v nedeljo 6. decembra od 8 zjutraj do 1 popoldne fantovski dan za konjiško dolino. Govorili bodo zastopniki Prosvelne zveze v Mariboru. Namesto dr. Fr. Sušnika, ki je zadržan, govori dr. Alojz Cnmpa. Opozarjamo organizatorje v konjiški dolini, da z ozirom na važnost fantovskega prosvetnega gibanja zbero ta dan čim več mladeničev na to zborovanje, ki bo prineslo novo življenje v naša društva. V nedeljo na svidenje! Iz Novega mesta. Orlovski odsek je pri rodil v torek zvečer ob osmih v dvorani Rokodelskega doma za svoje člane, starešine in povabljene v spomin 125. oziroma GO letnice Slomšekov, Prešernov, Krekov večer z dekla-macijnmi, govorom in živo sliko. Deklamirali so br. Pelko in Cigler Ier gdč. Pelkotova. Slavnostni govor je imel br. Kozoglav. V Novem mc3tu je umrl bivši postajena-čelnik in blagajnik na železniški postaji g. I. P e r h i n e k v 53. letu slarosti. Pogreb se je vršil v pelek popoldne ob obilni udeležbi meščanstva iz vseli slojev. Zastopane so bile različne korporacije, zlasti pa je bila velika udeležba od strani njegovih stanovskih tovarišev, ki so korakali tudi ob njegovi krsti od kandijske bolnice do novega pokopališča na Lodenski cesli. Pevski zbor železniških uslužbencev mu je tudi pel žalostinke pred kandij-sko bolnico, pred kapelo in na slarem pokopališču in ob grobu na novem pokopališču. Nagrade orožnikom. V mesecu avgustu t. 1. so neznani zlikovci na državni cesti blizu vasi Naklo pri Kranju polžili večje število lesenih tramov preko ceste ter na ta način napravili umetno barikado za rmmovozeče avtomobile. Kmalu nalo je prišel na dotično mesto avlomobil nekega ljubljanskega trgovca, ki je vozil v smeri proti Ljubljani. Temu se je komaj posrečilo ustaviti svoje vozilo pred barikado, pri čemur bi se lahko zgodila največja nesreča. Zahvaliti se je edino šoferjevi izurjenosti in previdnosti da m bilo človeških žrtev. Po zaslugi orožnlšlce poslale Podbrezje, ki je posvelila vso pozornost temu primeru, se je končno posrečilo izslediti zlikovce Ier jih izročili roki pravice. Da se po možnosti (Nadaljevanje r.a 4. strani.) Zdravstvene razmere na Primorskem ln alkol;cl. Raznarodovanje narodne manjšine, ki se nahaja v takih socialnih razmerah kal or ravno Slovani v Italiji, ni težka stvar. Boj 40 milijonskega naroda proti narodni manjšini G00 tisoč ljudi, boj velikega kapitala proti malemu kmetu je lahek; lahko je gospodarsko zasuž-nienje kateremu mora neizogibno slediti tudi Mlurno. Razmeroma visoka kultura vsaj velikega dela Slovanov — tega žalibog ne moremo trditi o tužni Istri — tvori še edini odpor proti strašnemu pritisku naroda, ki ima v rokah ves državni aparat. A izmed kulturnih Sinile'jev bo pregstajala našemu narodu prav kmalu edino še vera, izmed družabnih organizmov edino še družina, izmed organi-»acij edino še cerkvena z duhovščino. Prosvetno delovanje ovira država na vse mogoče načine, šola bo kmalu vsa italijanska. Najhujši trn v peli je Italijanom slovanski tisk; vlada se je v zadnjem času spravila z vso silo tudi na časopisje in ga skuša uničili z zaplembami, ki mu prizadevajo ogromno gospodarsko Škodo. Toda: Zdrava duša v zdravem telesu, so rekli italijanski pradedje. In ludi v tem ožini s lno nazadujemo v primeri s predvojnimi razmerami. Vojna nam Je pobrala cvet naroda, vojna je gnala v begunstvo gospodarsko najbolje stoječi del naroda, ki se je vrnil na pogorišča in od granat razrvana polja sestra- dan, skoro brez obleke ki jo je prodal v begunstvu za kos kruha. Pred dež.cm in burjo je iskal zavetišča v vojaških barakah. Od zgoraj dež, od strani burja, spodaj zopet veselo žuboreča voda. lo so bili stanovanjski tovariši teh nesrečnih ljudi. Cdkod je našel šibki organizem tega ljudstva toliko življenjske sile da je mogel kljubovati neusmiljenim elementom? Ljubezen do rodne grude mu je vlivala novih moči. Na svoji zemlji svoj gospod! Koliko energij je bilo treba, da so polja zopet rodila, da so pašniki zopet zeleneli! Kos za kosom železa, kos za kosom žice, kos za kosom granate šrapnele, mine, kamen za kamnom je ruval kmet iz zemlje in danes skoro nc moreš verjeti, da je komaj pred nekaj leti lam divjala grozna človeška morija. Ni čudno, da je vse telo radi teh nečloveških naporov tako oslabelo. In koliko človeških žrtev je zahtevalo to čiščenje, kakor da bi zemlja še ne bila dovolj napojena s krvjo, prelito med vojno! Mesto da bi bilo vojaštvo hitro odstranilo nevarno strelivo, je pustilo skoro vse delo neveščemu prebivalstvu. Se danes imajo listi v Julijski Krajini poglavje, »poglavje brez konca«, kjer poročajo o žrtvah raztresenega streliva. V to poglavje je prišla pretekli teden nova nesreča: Pri Kanalu sta si oče in sin grela kosilo v gozdu; ko sta si hotela razdeliti po krščansko majhni prigrizek, je pod ognjem nenadoma razpočila granata in oba težko ranila. Prenaporno delo in nezadostna hrana pripravila usodna tla bolezni, posebno ietiki. Ta Za celo Slovenijo se vrSi velika Božična prodaja v veletrgovini R. Stermecki, Celje do 24. dec. po strahovito znižanih cenah. Tekstilna roba DiP Vzorčast etamin 53 cm 6.— Modni etamin 95 om . 17.— Vzorčast krep 70 cm 9.-Pisan cefir 68 cm . . 8.50 Bela nai. tkanina 80 cm II — Fini, močan šifon 82 cm 15— Belo platno za prtiče 25 50 Modni parhonl 70 cm 15— Krasni llanel 75 cm . 14.— Polvdlna z efekt. l"0cm 24— Trpežni ševjot 105 cm 21.— Karo-volna za kostume 140 cm ... . 44.— Modni ševjot 110 cm . 38— Dansko sukno 135 cm 45.— Sukno za plašče 132 cm 74.— Ševiot-kamgarn 142 cm 49— Močno sukno 142 cm . 75— Trpež. kamgarn 142 cm 85.— Konfekcija Delci. parh. oblekce . 42.— Fant. sukn. kostum . 190.— Fantovska pelerina . 90 — Plašči za deklice . 170— Damski plašč . . 360— Športna llanel hluza . (0— Sukncno šport, krilo 75.— Damska llanel obleka 150.— Modne moške hlače 100.— Jahalne hlače . . . 125— Sukn. moška obleka 520— Moška kratka suknja 400.— Moški klobuki Volneni ozk. krajci . 68.— Volneni mod. oblika . 76— Modni voln. klobuk . 108.— Fini volneni klobuk . 125.— Plišast klobuk lini 100— Klobuk iz zaičie dlake 200— Specialitcta »Ita« 240— Fanlov. klobuki 45 do 63.— Obutev Otr. moč čevlji l"/25 30— Otr. moč. čevlji 26/29 76— Otr. moč. čevlji 30/35 103— Ženski nizki iz telet. 140 — Ženski nizki iz boksa 175— Ženski niz. iz ševreta 205— Ženski nizki iz laka . 270.— Ženski visoki iz telet 155.— Ženski vis. iz bok«a 185.— Zelo mo*ni »^ojzrrji« 36/39 D 160.-, 4C/I6 2'0 Delavski čevlii , .155 Moški iz teloline . . 10. Moški iz boksa . . 185. Damsko perilo Din Srajca iz platna . . Srajca iz šilona , , Srajca iz lin batista 96.— Hlače iz šilona . , Hlače iz batista , . Kombincža krilo . , Kombincža hlače , Pletenina Nogavice otroške . 7.50 Debele zim. nogavice 10.— h i n 'h ■ s*- .o Pnvrne pri nakupu Din 1000.— Din 20.—, pri Din 2010,— Din 50.—, pri Din 3000.— Din 80.—, pri Din 4000,— Din 120.—, pri Din 5009.— Din 170.—, nri Din 600.— Din 223.—, pri Din 7000 Din 300.—, pri Din £000,— Din 4?0.—, pri D n 9000.— Din 550.—, pri Din 10.000,— Din 700.—, pri Din lr.000— Din 15C0 v b'ajii. — Celje leži v srediri SIcver.ije ter jc zaradi zc'o ugodrih zvez z vlaki prihod v Cclo iz vseh strani S:overi;e zelo pcccri in ptije'en. Vlaki priha'ajo in rd'-ajajo od vseh strari zjutraj, opoldre In zvečer Postrežba in odprema za časa velike proda e sc vrf.i zelo ratnrčro in litre, ker je ra razpolatfo vse prilličie in vse prvo nadstropje velike ogclne hiše in 40 do 50 uslužbencev. R bolezen ki je bila že pred vojno zelo razširjena. je zahtevala takoj po vojni veliko žrtev in še danes neusmiljeno nadaljuje z uničeval nim delom. Izmed onih bolezni, ki jih pred vojno v naših krajih nismo poznali, naj omenim malarijo. Oni, ki so se borili ob Piavi, predobro poznajo to nadlogo; mnogo jih je tudi lam doli pustilo življenje radi te bolezni, drugi so jo prinesli s seboj domov. Večina izmed teh je po dolgih vztrajnih kurah premagala to bolezen. V zadnjem času pa se je malarija zopet pojavila, posebno na dobrdobski planoti. V nekaterih vaseh je prodrla skoro v vsako hišo. Posebne vrsle komarji, ki razširjajo to bolezen, so se pojavili celo globoko v Vipavski dolini ter povzročili več infekcij. Razširjenje le bolezni pripisujejo posebno velikim mlakam, ki so jih izkopale granate, in ka-vernam, kjer se redijo ti komarji. Posebno močvirja pri Sv. Ivanu (pri Devinu) hranijo veliko množino tega mrčesa. Pravijo, da bodo vendar pričeli z izsuševanjem tega močvirja. Tržaški »Piccolo« je nedavno na dolgo in široko poročal o delu matere Italije za zl>olj-šanje zdravstvenih razmer med slovanskim prebivalstvom, posebno pa na zapadnem Krasu. Kot glasnik naroda r dvatisočletno kulturo je pomilovalno pisal o »gente umile«, o nizkotnem prebivalstvu, ki je polno predsodkov in vraž ter se boji zdravnika. Slovensko raz-umništvo ga je našuntalo proti italijanskim /.dravnikom, ki ne prihajajo med njega s po-litikantstvom, ampak mu prinašajo zdravja. Takim trditvam n« verjame niti najbolj na- iven Tržačan, ki je napravil kak izlet na Kras. Slovani v Italiji stojijo kulturno previsoko, da bi se bali zdravnika kel zdravnika Nezaupljivi so do njega ker je Italijan ker ne pozna njihovega jezika, ker jim je bil včasih v>iljen z določenim namenom. Koliko je okrajnih zdravnikov, ki so jih pretekti direktno ali indirekt-no s silo spravili na rame občin, ki se komaj vzdržujejo in ki včasih nimajo niti potreba posebnega zdravnika. Samo en slučaj: Občinskemu svetu na Vogrskein je prefekt zagrozil z razpustom, ker tli hotel odobrili kreditov za vzdrževanje okrajnega zdravnika v Dorn-bergu, ki je zagrizen Italijan. Občinski svel se je temu proti vil, ker je Vogrsko enako oddaljeno od Dornberga in Gorice in gredo lorej bolniki rajši v Gorico, kjer imajo na izbero tudi specialiste, Slovence, in poleg tega tudi lekarne. Kdo naj zaupa raznim l)'Oltoncjetn in Delpinom ki so s svojim politiziranjem povzročili slovanskemu življu toliko škode, pa naj bi bili še najboljši zdravniki, kdo l>o zaupal še zdravniku, ki se je branil obvezati Slovencu glavo, ki so mu jo razbili fašisti? V zavedni vasi D. se je pripelilo, da so vsi vojni invalidi glasovali za fašiste, ker jim je poštar zagrozil, da bo v nasprotnem slučaju dosegel pri okrajnem zdravniku, tudi fašistu, dn jih potrdi za zdrave, da se jim potem odvzame podpora. O zdravniški sposobnosti priseljenih zdravnikov pa naj sodijo rajši bolniki sami. Najnevarnejši sovražnik telesa in duša slovanskega prebivalstva v Italiji pa je brez-dvomno alkohol. O posledicah uživanja aiko- «9 PETOlir ♦ usstfarsHa industrija ovinc Oosposha ulica 8 prt Karlu Worsciie ^3BOBBBBBB Karnižfc cezic? nmi žciishi in otrošhi ccvlfi za deželo in mcsJo Prvovrstno delo? Trpežni Hi sc prilegalo KaKor vMi! Slovenski irfi 3 Na;Do:$G haJiovosJ? preprečijo slični slučaji, ki ogrožajo življenje avtomobilistov ter nas tudi pred cvetom postavljajo na nivo neciviliziranega naroda, jo Automobilski klub kraljevino SHS, sekcija Ljubljana, podelil male nagrade po Din 150 orožniškim narednikom Ožbaldu Krcjnčiču in Jerneju J. Janu ter orožniškim korporalom Antonu A. Serku in Evgenu I. Princu, ki so se pri izsleditvi teh zlikovcev posebno potrudili. Promocija. V soboto 5. t. m. jc bil promo-viran na graški univerzi za doktorja prava g. Jožef Jurin iz Ptuja. Vinska razstava v Ivanjkovcih. 50 odstoten popust na železnicah za obiskovalce razstave jc dovcljcn z odlokom M. S. br. 37.80.) z dne 3. t. m. Vozne listke opremite z vlažnim postajnim žigom Legitimacije se dobe na razstavnem prostoru. K smrti Franceta Učaka. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam z ozirom na našo tozadevno notico piše: OUZD je skušal pokojnega Učaka že dne 2'J. maja 1025 oddati v Topolščico. kjer je bil pa zaradi pre-napolnjenosli zdravilišča odklonjen. Nato ga je 2. julija 1925 predlagal za sprejem v zdravilišče Brestovac pri Zagrebu. Ker so žal vsa naša zdravilišča za bolne na pljučih prenapolnjena. je prišel vpoklic m Brestovac šele 9. oktobra 1925, ko se je Učak že nahajal na Golniku in ko je bil tudi za transporl že preslab. Medtem so pokojnikovi prijatelji in športni krogi zbrali večjo vsoto, da se je mogel Učak oddali na Golnik. OUZD, ki tedaj še ui imel pogodbe s tem zdraviliščem, pa je Učaku za ves čas bivanja na Golniku nakazal dvojno hranarino. Od 1. novembra 1925 dalje, ko je bila z Golnikom sklenjena pogodba, odobrena po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, pa se je nahajal Učak na slroške Okrožnega urada na Golniku. Dotnmor. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah jo neka služkinja porodila nezakonsko dete. Da bi izbrisala sled svojega ljubavnega razmerja, je dete po porodu zadušila in potem vrgla v svinjski kotel. Zločin se jo pa takoj odkril in brezsrčna mati jo že v sodnijskom zaporu. Poneverba pri Mali Nedelji. Svojčas lisli poročali, da je bivši tukajšnji poštni odpravnik poneveril veliko poštnega denarja. Zadeva se ie sedaj pojasnila. Mož je res poneveril denar, pa ue poštnega, ampak denar, ki je bil last trgovca Senčarja, v čigar hiši je pošta. Trgovec je slutil žc dalj časa, da mu nekdo izmika denar iz blagajne, ni pa mogel dognali, kdo bi bil tat. Poštni odpravnik je bil zelo prijazen in postrcžljiv do cele družine, pomagal je rad v trgovini, z;.to sum ni takoj padel nanj. Nazadnje so je trgovčev sin skril pod posteljo, da bi zasačil tatu. In rss je prišel poštni uradnik, odprl blagajno in si naložil precej bankovcev. V lem trenutku je skočil fant izpod postelje in ga je zgrabil. Čipko, rogljo, vložke. motive ovalo v najrazličnejših slikah in oblikah dobile najceneje pri — Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo. Pri glavobolu omotici, tesnobi v p.siii, u'ripanju srca scgn;!te po staro pre i zlu šeni grenčici »Franz-Joscf«. Poročila višjih zdravnikov s klinik za želodčne iu črevesne bolezni zaznamujejo, da jo »Franz-Josck-voda prav izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 5231 Kakor si doslej nc moremo misliti gospodinjama brez krompirja, tako si bodočnosti ne moremo predstavljali brez »Pekalet«. Dobijo so v veliki izberi za juho in prikuho. Orlovski vestnik. ITriiSira pri Ljubljani. Na praznik dne 8. decembra bo prireditev za nižji in višji raraščnj Šrnt-peterske orlovske srenje v Društvenem domu v Hrvšici po sledečem redu: Ob po' dveh pc oldne litani e v Bizoviku. Ob dveh v Društvenem (lomu v Hru:ici petje, dtklamarijc nižjega in višjega naraščaja in predavanje. Predaval bo g. Torkar. Pes K-no so vabljeni starši in mladini naklenieno občinstvo Vslop prost. — Predsednik. \i Ljubljane. Miklavž na magistraln. Na i-i7.o v mestni posvetovalnici je bilo polo/cr") včeraj zvečer pismo sledeče vsebine: Dragi gospodje gerentje! Zaradi visokih kupov t:;ega v Ljubljani iu okolici lelos žuli,-bog uisem mogel do Vas, odnesel Vas bom pa v košu prav gotovo prihodnje leto. Z odličnim spoštovanjem. — Parkelj, s. r. Napreden škorenj v naprednem snegu. Te dni je bil v nekem lepem, napicdnem gorenjskem mestecu semenj. Ali je bil semenj v pondeljek ali torek, je postranska stvar, kakor je tudi čisto postranskega pomena, če se imenuje lepo napredno mesto na Gorenjskem Kranj, Kamnik ali pa Loka ali pa l!a-dovlj ca. Glavno je, da slovi omenjeni semenj daleč na okrog in da priženejo okoliški iu oddaljenejši kmetje'i>a ta semenj vedno mno-ii-:o živele. Dolgoleini sloves tega sejma je pa vzpodbudil ludi več ljubljanskih mesarjev, da so si. leni li ili v lepo in prijazno gorenjsko mesto. Tako so sc odpravili na pot rdečelični France Karmenalelc, rejeni Tone Klobasa in zaliti Tine Speli, vsi trije junaki, korenjaki in naprednjaki kakor se spodobi. Do lepega nrprednega mesta na Gorenjskem jih je vlak pripeljal lire/, nesreče. Trpljenje pa se je začelo, ko so hiteli na sejmišče. Po ulicah in cestah naprednega mesla so ležali taki nasipi naprednega snega, da je rdečelični in napredni France Karmenalelc nepremakljivo obtičal v globokem naprednem snegu, dokler ga nista.iz snežnonnprednih globin rešila njegova napredna prijatelja, toda — brez njegovega levega naprednega škornja! Naprednega Franceta je strašno zeblo v boso napredno levico, dokler mu je niso zavili v napreden koc, da je mogel saj domov v klerikalno Ljubljano, kjer si je preklinjajoč vso naprednost naprednega lepega gorenjskega mesleca lakoj kupil nov škorenj ampak lo pot klerikalen škorenj, ki drži, in je vsled ncodslranjeiiih kopic naprednega snega v naprednem gorenj skem ineflecu, kjer jo i/gubil svoj nn produ levi čevelj, danes vjs navdušen klerikalce Nauk le pripovedi pa jo, da morajo napredni mesta tudi napreden sneg odkidavali, da ui zapade vsega napredka. Roza Jelodvorska, vileška igra v 7 tli kah, ki jo ponovi na splošno željo občinstvi Ljudski oder v lorek (na praznik) ob pol ( popoldne, je zelo lepa in ginljiva igra, polni sočutja otroške ljubezni do slarišev, ima pi tudi mnogo nedolžnega humorja. Sccncrija ji zelo lepa, kostumi krasni. Igra se v Icj sezon nc bo več uprizorila, zato naj si jo nihče m zamudi pogledati. Predprodaja vstopnic i pondeljek od 8 do 12 dopoldne in od 2 do I zvečer v društveni nabavni zadrugi v LjuJ skem domu; ler od 5 do 6 zvečer in v lurd od 10 do 12 dopoldne in od 2 popoldn« na prej do začetka predstave v pisarni Ljuil skega odra. Danes v nedeljo sc vstopnico m prodajajo. Spomenik tovarišem — žrtvam svetovni vojne so sklenili postaviti Sentpctcrčan pred ccrkvijo sv. Petra v Ljubljani ter s< osnovali posebni odbor, v katerega so izvolil kot predsednika g. Viktorja Rohrmana, ko podpredsednika korvet. kap. v p. g. Kubelko kot tajnika rač. svelnika Jcsipa Pirca. ko blagajnika Leopolda Zupančiča, kot odborni ke pa gg.: gerenta Turka, župnika Petriia dr. Stclcta, rač. rev. Požencla, invalida Kri slana ter kot zastopnike ljubljanske okolici gg. obč. svet. Logarja (Moste), Plcvnika (To mačevo), Presetnika (Šmartno), Irta (Stepa nja vas), Bolto (Jarše), linena teh mož Ici složen nastop ccle fare nam jamčila, da si uresniči iskrena želja vseh pravih Scnpelcr čanov, postaviti padlim tovarišem časten ii velike farc vreden spomenik. Radevolje si bodo odzvali pozivu ter naklonili odbori svoj prispevek, da se načrt čimprej udcjslvi Preostale po padlih tovariših pa žc danci prosimo, da nam javijo imena teh žrlev svC' hola za posameznika, za družine in ves narod, so že zdravniki povedali svoje mnenje. Radi tega se hočem omejili le na razglabljanje o glavnem vzroku, zakaj se je pričelo uživanje alkohola v Julijski Krajini tako širiti. Glavni vzrok tiči ravno v popolnem preobratu, ki ga je doživelo gospodarstvo vinogradnikov s priklopilvijo k Italiji. Kakor je razvidno, govorim v prvi vrsti o krajih, kjer se prideluje vino. Odlok vina iz teh krajev se danes vrši na čislo drugačen način kakor pod Avstrijo. Številke povedo vse: Avstrija je pridelovala letno okoli 9 milijonov hI vina, Italija ga pridela 40 do 50 milijonov. Pod Avslri-jo so bila poleg dalmatinskih primorska vina najboljša, v Italiji zaostajajo daleč za italijanskimi vini radi nizke stopnje alkohola. V trgovini pa odloča v prvi vrsti višina alkohola, ne toliko okus; vina sc kvotirajo na borzah ravno po višini alkohola Odtok vina v Jugoslavijo, ki bi prišla radi bližine v prvi vrsti v pošlev. je radi carine nemogoč; odtok v druge države prepreči konkurenca italijanskih vin. Vipavskemu, briškemu in istrskemu vinu preostaja edino še domači trg, domači konsum: T , Gorica, Idrija, v zadnjem času deloma tudi Videm in drugi gorski kraji ter končno domača gostilna, dasi jc tudi tukaj konkurenca italijanskih vin zelo močna. Iz tega je razvidno. zakaj jc odlok vina z Vipavskega, iz Brd in Istro lako počasen. Medtem ko so prej velike tvrdke v kratkem času, tam do božiča, pokupilo skoro vse vino, čaka dano« vinski pridelek v kleli na malega uoslilničarja do velike noči, do hinkošti in celo do prihodnje trgatve. Kmet ima torej vino doma in ravno to je zanj pogubno v gospodarskem in zdrav-slvenem oziru. Dejstvo, da se je v zadnjih par letih, posebno le',os radi izredno maj inega pridelka, vinska kriza precej ublažila, ne iz-promeni veliko na lem. V bislvu ostane domače gospodarslvo z vinom isto le odtok se bo nekoliko pospešil. Tudi letos bo oslalo vino v kleteh povprečno do maja, junija. Prilika napravi tatu. Kdo bo tako močan, da bi se ubranil zapeljivosti te zlate kapljice, ako jo ima vedno pred očmi in šc posebno, ako jo jc sam pridelal? Kmet jo torej pije malo iz hvnležnosli, malo od žalosti radi gospodarske stiske, malo iz navade, nnjveč pa iz prepričanja, da vino »dn moč<. O nasprotnem ne bi krnela prepričal niti najboljši zdravnik. Kako naj škoduje kapljica, rumena ko zlato ki zraste v naravi ob skrbni čuječnosti kmeta? In da bosla močna, da gospodar vina tudi ženi in mlademu sinčku! Ali ni to največji zločin na telesu naroda, ki sc mora borili za svoj obstanek?! Kje jo rešile v? Morda v protialkoholni j propagandi? Zdi se mi. da bi se je ne lotila nobena slranka ua Primorskem. Taka stranka bi zadela na hud odpor pri vinogradnikih, ki bi mislili, da jo propaganda naperjena proli njim. Saj pravijo: »Odkrij se pijancu, ako ga srečaš na ces!i!< Zadnja lela pred vojno so pokazala, da bi kmelje laka propagando ne ( razumeli. Kmetu je treba vzeti vino iz kleti in vprašanje bo radikalno re:eno. S tem smo pomagali kmetu gospodarsko, zdravstveno in moralno. Ker pa ni mogoče spraviti tako ogromnih koliičn lakoj v konsum, ker ni velikih tvrdk, ki bi to vino pokupile ga je treba spravili v veliko kleli, ki naj bi jih vzdrževale vinarske zadruge. Ideja ni nova, mnogo lakih kleti že obstoji; v Gorici imamo tudi Vinarsko zvezo, v kateri je včlanjenih več vinarskih zadrug. Le žal, da so postali naši kmetje po vojni strašno nezaupljivi in da so ne zavedajo, koliko dobrega so jim te zadruge storile v gospodarskem in'ludi v zdravstvenem oziru. T. »Ecgcslovri Vcsinik«. Pred nami je zvezek šestega letnika naše bogoslovne revije. Njegov obseg jc nenavadno velik — 108 strani. Druga stran ovitka te pouči, da imaš pred seboj številko, posvečeno 1. shodu za proučevanje krščanskega vzhoda, ki se je sredi julija t. 1. vršil v Ljubljani. Petero slik nn 4 straneh je priloženih, ki te po-vedejo nazaj v dneve kongresa: na 1. si rani vidiš škofe in zastopnike škofov ter predsedstvo in predavatelje, na ostal ih treh pa mednarodno. hrvatsko in slovensko skupino udeležencev; niso vsi, ki so bili takrat v Ljubljani. komnj pelina j'h je ali ?e manj ko po-lina, pa vendar lep in ljub «pomin. Na koncu zvezka najdeš imena vseh udeležencev, dolgo v.oLo nad 400 imen. — Pogledaš prvo »trat teksta: poročilo o pripravah in o poteku sho da. Ali bo poročilo dolgo in gostobesedno' Razrežeš prvo polo. Zadovoljen si: povest < poteku je kratka — obsega 9 strani in vanji je vpleteno prisrčno apostolsko pismo sv. očeU Pija XI., odlomki veselje dihajočega olvo ril\enega govora škofa Jegliča iu vznesenegf nagovora kongresnega predsednika, olouiuške ga nadškofa dr. Prcčana. Na 11. strani si že pri II. delu publika cije, pri razpravah, ki so jih v lalinskcn jeziku veščaki podali na shodu. P. S pači pojasnjuje članstvo cerkve po katoliškem ii pravoslavnem pojmovanju: jasne misli, pro zorna dispozicija, skromna dikcija; kdor je vi d'' predavatelja, bo rekel: le style c'os riiomuie. P. d' II e r b i g u y govori o mi sličnem telesu Kristusovem, govori z lahkoU i duhovito. Glc:laš nas' e posameznih dO; lov: nekam čudni se ti zde. Bcrcš iz.ajunja misel se niza nn misel, vsaka je lepa, vsak." utemeljena, združujejo so — in pred lebo; stoji zamisel Gospodovo cerkve lep in vzvi1 šen, da se ti ogreje srce. Dr. G r i v e c raz pravlja o cerkveni edinosti. Točno pojasnilo kako pravoslavni pojmujejo središče edinosti pa| ežev primat; točen pregled, kako kntoli čnni dokazujejo ta Icmelj edinosti in knko p' pravoslavni 'spodbijajo; praktičen zaključek česa nai so iz ugovo-ov iztočn'h t^nlogos uči' rr , lz Carigrada je prišrl p. Janin in na sli1 1 datr~"ji položaj, -nuji in nolrnr" zunanjih cerkva. Muoto nainoveiših stalislič ovne vojne. Pisma ter prijave sprejema tajile rač. svet. g. Jože Pire, Cegnarjeva ul. 10, lenarne prispevke pa blagajnik Zupančič, go-lilničar na Ahacljevi cesti. Šentpeterčani, ki vara je spomin na padle tovariše svet in Irag. na delo! Pozivamo člane U. J. N. Ž., da sc ude-e/e pogreba ponesrečenega Milana Me-a r t a, sina našega dobrega člana, ki se vrši v nedeljo, dne 6 decembra ob 15.30 iz nrtvašnice Deželne bolnice k Sv. Križu. — 'okrajinski odbor U. J. N. Ž. Mestno drsališče pod Tivolijem se je z janašnjim dnem odprlo. Drugi tečaj za strojnike v Ljubljani priredi Inšpekcija dela za nadzorništvo parnih kotlov v Ljubljani ob sodelovanju Urada za pospeševanja obrti v Ljubljani v mesecu jamarju 1926. Vsak interesent naj prijavi svojo udeležbo najkasneje do 28. decembra t. 1. pri Inšpekciji dela za nadzorništvo parnih kotlov Ljubljani, Krekov trg št. 10-1. Tečaj se bo vršil v večernih urah v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Natančnejše informacije se dobe v pisarni inšpekcije. Dan otvoritve se bo pravočasno pismeno naznanil prijavljencem. Aloma Company, anončna in reklamna družba z o. z. se je z včerajšnjim dnem p r e -clila v svoje nove prostore na Cankarjevem nabrežju št. 1 v palači Slavenske banke, Stritarjeva ulica, pri Frančiškanskem mostu. Telefonska številka tudi nadalje 174. Parna kopel v hotelu »Slon« jc odprta vsako sredo, četrtek in soboto za gospode od 8 do 18 er v nedeljo istotako za gospode od 8 do 12. Krojaški atelje Franc Iglic, Kolodvorska ulica št. 28 sc priporoča cenj. občinstvu. Nezgoda. Avgust Vcneli, monter pri mestni plinarni in Tršan Alojzij, inštalaterski pomočnik istotam, sta bila zaposlena v globokem jarku v Masarykovi ulici. Ko sta pre-žagala plinovo cev, se nista zmenila za plin, ki jc prihajal iz cevi. Plin je oba omamil; k sreči so ju drugi o pravem času opazili in oba nezavestna izvlekli iz jarka. Po kratkem času sta prišla k zavesti in spet nadaljevala svoje delo. Redka ugodna prilika nudi sc vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja sc pa samo v lastni podružnici Ljub'jnna, na Bregu 20. V nedeljo, 6, dccembra t. 1. pri Jancu Novi Vodmat, Društvena ulioa št. 61 domače jetrnicc in krvavice. Priporoča se za cenjeni obisk. Sveže ribje olje, najfinejše kakovosti, brez neprijetnega okusa, sc dobi v lekarni pri Mariji pomagaj (Zmajski most). Iz feifjora. Škofovska konferenca je v glavnem razpravljala o obisku škofovske delegacije v Belgradu. Kar bo potrebno objaviti, se bo zgodilo s posebno oficielno objavo. Pogreb rajnega g. notarja dr. Barleta je pokazal občo priljubljenost, ki jo je pokojni užival v Mariboru. Pogreba se je udeležila vsa tukajšnja inteligenca, predvsem pravniški in gospodarski krogi, veliki župan in mestni župan ter mnogobrojno občinstvo. Glasbena Matica mu je zapela pred hišo žalosti in na grobu žalosti nki. »Klerikalni akademiki« so zagrenili veselje »Vesele vdove«, tako poroča po svoje >Tabor«. Se pač boji nastopa kakor je bil v Ljubljani pri »Zapeljivki«. Tega se sicer pri tej opereti ni treba bati, ali malo strahu je dobro, pravijo. Saj je strah v tem smislu — začetek modrosti. Zakaj bi pa bilo te modrosti malo potrebno tudi »Veseli vdovi«, je pa »Slovenec« že poročal. Koncert Zika v Narodnem gledališču v četrtek 3. decembra zvečer je bil dobro obiskan. Strokovno poročilo priobčimo naknadno. Politična predavanja, ki jih prireja SLS v svojem prostoru na Koroški cesti 1, se vršijo ob pondeljkih in četrtkih ob 8 zvečer. Prihodnji pondeljek in četrtek se vrši tretje predavanje o ustavi sploh in sicer o pomenu ustave za državo, o ustavnem boju in o naši ustavi posebej. Vabljeni so tudi drugi somišljeniki, ki se niso še priglasili. Občinska seja se vrši v sredo 9. decembra ob 5 popoldne z običajnim, a obširnim dnevnim redom. Kdaj pride Radič? Vsi povprašujejo, vsi ga pričakujejo. Eni tako, drugi tako. Še otroci. Sneženega moža so naredili, pa zapisali v njega: Radič. Pravzaprav so ti zlikovci prav prevraten element, da kaj takega počenjajo. So pač otroci časa. Upamo, da v njihovem delu ni nikakega prerokovanja ... Datum Radiče-vega prihoda še ni določen, baje 13. ali 12. ali 17. decembra. Če ne takrat, pa drugikrat. Poroka v stolnici. Poročila sta se včeraj v stolnici g. Karol Kraus, zasebni uradnik v Mariboru, rodom iz Gorice, in gdčna Emilija Jan-čič, veleposestnikova hči iz Kojskega pri Gorici. Tromesečni uspeh na mariborskih srednjih šolah ne izkazuje prelepe slike. Zlasti je v nižjih razredih število padlih dijakov iu dijakinj doseglo ponekod celo tretjino razreda. Ker se vrše še zadnje konference jutri, v pondeljek, bo mogoče šele prihodnjič objaviti število padlih, odnosno celotni uspeh prvega tro-mesečja. f zgubljen akt? Meaio ravnatelja na ženskem učiteljišču v Mariboru še sedaj ni razpisano. Na naše tozadevno vprašanje, kje tiči vzrok, smo dobili odgovor, da se ie akt najbrže izgubil med potjo v Belgrad. Oni krogi pa, ki demokrate pobližje poznajo, nam zatrjujejo, da upajo demokratje dobiti prosveto nazaj in tedaj bi našli akt iu kompetenta. Mi upamo, da bodo mariborski odločujoči prosvetni ni krogi uredili sami vso zadevo brez tajništva polilične stranke! Osebna vest. G. Iv. R o j š e k , absolvent ljubljanske univerze, je imenovan za profesorja naravoslovja na mariborski realki. iz Celja. Koncert Prosvetnega društvo v Celju. Opozarjamo ponovno na ta koncert, ki se bo vršil v proslavo naših genijev Ant. Slom-š e k a in dr. J. E. Kreka dne 8. decembra ob 5 popoldne v Narodnem domu. Program obsega naslednje točke: Veselja dom — A. M. Slomšek — mešani zbor; 2. Zrelo žito — E. Adamič — mešani zbor; 3. Kosa — Al. Mi-helčič — mešani zbor s tenor solo; 4. Nynje — Bordjanski — mešani zbor; 5. Zima je proč — P. H. Sattner — ženski zbor; 6. Pred durmi — Medved in 7. Naša zvezda — obe sopran solo s spremljevanjem klavirja. Poje gdč. Mihclčič. — Odmor. — 8. »Vizija« — Z. M. Škerjanc; 9. Tajni poziv — J. Strass — obe bariton solo s spremljevanjem klavirja. AO. »Korožka himna« iz kneza Vulkana — dr. A. Schvvab — moški zbor; 11. Kazen — E. Adamič — moški zbor; 12. Vragova nevesta — E. Adamič — mešani zbor; 13. -»Tam nad jezerom« — Risto Savin — mešani zbor s spremljevanjem klavirja; 14. Tinica — A. Mav — mešani zbor; 15. Žitno polje — Fr. Gerbič — mešani zbor. — Opozarjamo občinstvo, da bo dvorana v Narodnem domu zakurjena. Slomškova tiskovna zadruga v Celju. Dne 10. t. m. sc vrši ustanovni občni zbor te velevažne zadruge. Opozarjamo vse one, ki sc glasom osebnega vabila udeleže tega ustanovnega občnega zbora, da se zborovanje prične ob pol 12 dopoldne in ne ob 10, kakor jc bilo pomotoma rečeno na osebnih vabilih. Zanimanje za to zadrugo po dežcžli, kakor nih in zgodovinskih podatkov. Janinov redovni sobrat p. S a 1 a v i 11 e slika, kako nas veže z vzhodom vera v evharistijo, kako nas je veza1 : reščenje evharistije; ako sta češčenje ev-haristije in evharistična praksa na vzhodu ponehala, ju je treba poživiti. Naj se vzhod vrne k svojim starim tradicijam, naj dvigne svoje zaklade! Mi ga pri tem podpirajmo, to je praktično delo za cerkveno edinstvo! Kratko, pa psihološko globoko študijo o duhu vzhodnega obreda podaj p. B o u r g e o i s. PP. Viller in de Meester razpravljata v lepo zaokroženih in na bogatem materialu zasnovanih študijah o vzhodnem ineništvu in njega zgodovini, p. Višoševič pa razgrne pred nami sliko o današnjem stanju in ustroju redovnega življenja pri katoličanih vzhodnega obreda. — Škoda, da so se izvajanja dr. K a 1 a j a o vzhodni liturgiji in mons. M a i g o 11 i j a o odnosu cerkvenega zakonika do discipline vzhodne cerkve mogla podati saino v izvlečku. Na str. 117 prideš do III. dela, ki je razr doljen na tri oddelke: cerkveni govori, govori pri slavnostni akademiji in predavanja. Cerkveni govori stolnega dekana dr. Tomaži č a, priorja p. U č a k a in škofa Jegliča bodo pridigarjem v pomoč. Lepa so izvajanja profesorja na jurldični fakulteti belgrajsske univerzo, Zivojina Periča, o cerkveni edinosti, kako je potrebna, da more cerkev vršiti svoje Poslanstvo. S a k a če v o predavanje o znan-•vvenih osnovah cerkvenega edinstva vsebuje -lMn«cra jrradlva za govore v cerkvi. Roeo- tudi v mestu je ogromno in kaže, da bo udeležba polnoštevilna. Zborovanje se vrši v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Hišo g. Bacho v Prešernovi ulici je ku-pd tukajšnji odvetnik g. dr. Anton Božič. Tukajšnja realna gimnazija je komaj z veliko težavo dobila dodeljene prepotrebne učne moči, med temi tudi suplenta g. Rusa, ki pa je bil po enomesečnem službovanju v našem mestu premeščen sedaj kar naenkrat v Gospič. Dvomimo zelo, da bi to premešče-nje bilo v prospeh zavoda in to toliko bolj, ker kljub namestitvi supl. dr. Zalaznikove zavod še nima zasedenih vseh učnih mest. G. Rus je posebno uredil petje na zavodu in pokazal svoje zmožnosti v cerkvenem petju. Iz Sfovenjspaškega okraja. Rudnik Vchyije. Po delavskih zaupnikih se skuša vplivati na delavce, da dosežejo pri odbornikih občin in okraja, da popustijo v svojih zahtevah glede doklad. Namignilo se je, da se bo moral v slučaju, da bo treba vse doklade plačati občinam in okraju, ali premog podražiti ali pa delavcem plače ponovno znižati. Pa ni potrebno ne eno ne drugo. Cel hrib premoga, ki razpada na prostem, bi se naj prodal, saj kupci so, in delavci bi imeli več dela in doklade bi bile plačane. Govori se, da so se izplačevale neke tantijeme. Ako je to res, potem bo gotovo tudi denar za doklade. Pustolovci. O binkoštnih praznikih se je pozno ponoči pripeljal v Velenje Josip Pasti-rac in se izdajal za novega občinskega tajnika. Živel je štiri dni v hotelu, nato pa ga ie vzela noč. Računa seveda ni poravnal. Iskali so ga, pa ga niso mogli najti. Pred nekaj dnevi pa se je pojavil v Šoštanju, kjer je izvajal z dovoljenjem okrajnega glavarstva šaljive prizore, dvogovore itd. iz družinskega življenja, šoštanjčani pa 7. njim menda niso bili zadovoljni, ker so ga nabili. Srečo jo poskusil še v Pesjeni. Pri odhodu jo še nekaj malenkosti pouzmal, nato pa v Velenje, da še tam pokaže svoje umetniške zmožnosti. Tisti obisk o bin-koštih je bil že pozabil. Oko postave ga je hitro opazilo. Sodišče je prisodilo temu delo-mržnemu pustolovcu štiri dni zapora. — Ta teden so ujeli v Dravogradu pretkanega goljufa. Izdajal se je za doktorja Loknerja, pod-načelnika prosvetne uprave v Mariboru. Bil je fino oblečen in dostojnih manir; spremljala ga je mlada gospodična. Obiskal je občinske urade v slovenjgraškem okraju (morda še kje drugod) in je — kakor se sliši — precej »zaslužil«. Ponujal je občinskim predstojnikom »Narodno enciklopedijo«. Nekateri so jo ua-ročili in morali so dati precejšnjo aro. Tudi za potovalnega zdravnika mariborske oblasti se je izdajal. Zdravil pa je le bolj bogate. Ljudem ne moremo nikoli dovolj toplo priporočati: vrzite gladkim potom take sumljive elemente skozi vrata! Previdnost vam ne bo škodovala. Iz Au*o vožnja. Auto družba - Rozin je znižala ceno vožeuj na sledeče cene: Kolodvor-Vode 5 Din in iz Vod v Trbovlje tudi 5 Din. Ta korak je pozdravljati, ker bo tudi delavskim slojem omogočeno poslužiti se auto-voženj. Cene voženj bosta znižala, kar se je deloma že storilo, tudi druga dva posestnika autov, gg. Kačnik in Zemljan. Novi transformator. Da se ojači luč, v vasi Trbovlje, ker je pod Fortičevim gerentstvom bil napeljan električni vod v Gabersko in je bil s to napeljavo vod do Trbovelj preobložen, je določeno, da se postavi nov transformator na občinskem zemljišču za pokopališčem. Ker pa zadružna elektrarna ne bo imela od Gaber-skega skoro nikakega dobička bo pač morala občina pripomoči z denarnim prispevkom, da se postavi ta transformator. Ker je zadeva koristna temu gotovo ne bo nihče ugovarjal. Tržni dan v sredo kakor tudi na včerajšnjo Vse zimsko blago za moške obleke, raglane, ulstre i. t. d. se prodaja od danes naprej 10—15% ceneje v razpošiljalnici Josip Ivančič Ljubljana, Miklošičeva c. 4 Nirf »amudile 'mridnc prllllie 1 soboto je bil od kmetic slabo obiskan, gotovo iz razloga, ker je nastopil nepričakovano hud mraz. Odjemalcev seveda nikdar ne zmanjka. Da se pa to lahko dražji proda kot kje drugod, se razvidi iz tega, ker naš trg posečajo celo branjevke iz Ljubljane in drugih oddaljenejših krajev. škandalozna šolska uprava. Okrožni šolskli svet v Novem Sadu je obravnaval na svoji zadnji seji jako zanimivo gradivo, iz katerega se jasno vidi, kako obupne razmere so zavladale v šolstvu v Vojvodini. Tako je sklenil okrožni šolski svet, da izroči državnemu pravdništvu učitelja Jovana Ka-čanskega in da odstavi šolskega voditelja Štefana Zoiža, oba v Bačkem Gradišču. Krajni šolski svet istotam pa je suspendiran, ker ni bilo nikjer mogoče najti blagajniških knjig. V Starem Bečeju je bila posebna pisarna za oddajanje učiteljskih služb. Kdor je hotel dobiti službeno mesto, je moral plačati v »pisarni« do 4000 dinarjev. Kdor je hotel takoj dobiti pokojnino, jo je dobil, če je v »pisarni« dobro plačal. V Stari Kaniži pa so odgovorni činitelji vso šolnino zapili. Takih slučajev so ugotovili celo vrsto. Pri taki upravi ni čuda, da se šlevilo analfebetov ne zniža. Cerkveni vestnik. Cerkvena glasba v stolnici. Danes na dan sv. Nikolaja je v stolnici žegnanje. Pri pontifikalni maši oh desetih se bo izvajala Faistova maša v F-du-111, gradual Foersterjev. Jubilate Wa.gnerjev. Pred in po maši se bo pela Premrlova pesem v čast sv. Nikolaju. Sodelov.-da I .o godba dravske divizije. II. vnanja Marijina konsregacija pri £g uršulinkah ima na praznik v torek 8. decembra ob 6 zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 pa shod. Udeležba za vse obvezna. Križanska moška Marijina družba ima na praznik Brezmadežne dne 8. dec. jutranje duhovno opravilo izjemoma ob 7. uri (skupno s člani društva Katol. rokod. pomočnikov), zvečer pa ob 6. uri družbeni shod. Mariianske kongregacije imajo svojo tridnev-nico v naprej oh 510! 7. uri zvečer in ne kakor jo bilo pomotoma javljeno, ob 5. uri, v križanski cerkvi. V torek bo skupen prejem sv. obhajila ob 6. uri zjutraj, i>opoldne pa litanije ob 5. uri. Marijanska knngregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. 8. decembra glavni praznile; zjutraj ob pol sedmih je skupno sv. obhajilo in obnovitev posvečen ja, popoldne ob petih slovesen shod. Zahvale. Obiskovalci končanega prvega kurjaško-stroj-niškega tečaja se najtopleje zahvaljujemo v prvi vrsti prireditelju in voditelju tečaja g. ing. Guliču za njegova vsestransko dovršena predavanja o strojništvu. Dalje se zahvaljujemo g. ing. Hauffnu za predavanja o parnih kotlih. Obenem se zahvaljujemo tudi g. ing. Domanjku. obrtnemu nadzorniku, za predavanja o varnostnih napravah v podjetjih. Srebrno uro, precej veliko, s pokrovom nad kazalci in z zlatim robom, je izgubil nekdo 4 oktobra zvečer v Kranju od kolodvora do mesta. Pošteni najditelj naj jo odda v občinskem uradu v Kranju. Dobi dobro nagrado. Našla se je moška ura. Dobi se Križanska ul št. 9 priti. V baraki g. Cvenklja v Streliški ulici je zmanjkala ročna torbica s spisi Kdor io je vzel, naj vrne vsaj indeks, ki je zanj brez vrednosti, ker lastniku s tem prihrani precejšnje stroške. Pošlje naj ga na univerzo. _uumuL arjauar. šičev referat o srbski cerkvi podaje na \ dlagi virov zanesljivo sliko življenja siu.-ke cerkve. Omenili nismo vseh govorov in predavanj. Pa to naj zadošča v dokaz, da ne gre tu zgolj za spominsko publikacijo na ljubljanski kongres, marveč za zelo praktično stvar, ki jo bo s pridom študiral, kdor se zanima za tako važno vprašanje cerkvenega edinstva. Praktična je tudi ta publikacija kot vir za govore o cerkvi. Naj bi našla povsod umevanje, ki ga zasluži. S pričujočim zvezkom je Bogoslovni Vestnik zelo srečno začel svoj VI. letnik. Najtopleje ga priporočamo naši duhovščini, naj ga podpre s številnim naročanjem. Cena mu je zelo nizka — 50 Din za letnik. Naroča se pri upravi v prodajalni K. T. D. (prej H. Ničman) v Ljubljani. Prešernov prosvetni večer. ki ga je priredila 4 dec. Prosvetna zveza, se je izjemoma vršil v Akademskem domu. S prireditvijo prosvetnih večerov v Ljudskem domu so namreč združeni znatni stroški, tako da se Prosvetni zvezi stroški ne krijejo, če ni dvorana precej dobro zasedena. Ker pri Prešernovem večeru ni bilo mogoče računati na več stotin obiskovalcev, se je ta večer vršil v Akad. domu ob nekoliko zvišani vstopnini za sedeže. Poskus se je prav posrečil in po-kazulo se je, da je za predavanja, pri katerih se računa na do 200 obiskovalcev, dvorana Akad. doma izredno primerna. Našteli smo 180 udelciencev in dvorana je bila zasedena; med udeleženci je bilo zlasti veliko visoko-šolcev. Predavatelj dr. Josip Debevec je razložil v glavnih potezah, kaj smo prinesli Slovenci s Prešernom kot dediščino v skupno državo: pesnika svetovnega obzorja, ki ga prištevajo tudi drugi narodi med klasike, in sicer ob času, ko takih pesnikov niso imeli še ne Hrvatje in ne Srbi; mojstra jezika, ki je orjaško pospešil razvoj slovenščine in že s tem, da je pel v slovenščini, mogočno vplival na naš bodoči razvoj. Pri tem se je govornik obširneje bavil z vprašanjem, zakaj se Prešeren ni pridružil Vrazu; omenjal je Prešernovo pismo Vrazu, kjer citira Prešeren Homera, da je rajši hlapec med živimi kakor kralj med mrtvimi. Kot dediščino smo prinesli Slovenci v Jugoslavijo tudi zmisel za točnost izražanja, za red in harmonjjo, v čemer se tudi lahko učimo od Prešerna in smo se tudi učili. Nastopno predavanje (v petek 11. dec.) se bo vršilo zopet v Ljudskem domu in bo brezdvomno eno najzanimivejših v letošnji sezoni: govoril bo pisatelj Fr. S. Finžgar o Slomšku in njegovem kulturno ni delu. Finžgar je urednik publikacij Mohorjeve družbe, ustanovljene po Slomšku, in je torej glavni upravitelj morebiti najvažnejšega dela Slomškove zapuščine. Ker je znan kot prvovrsten govornik, čigar predavanja so vzorna po obliki in vsebini, smo prepričani, da bo prihodnji petek dvorana Ljudskega do- | ma prav tako polna, kakor je bila ta petek | dvorana Akademskega doma. Posebej opozar- i jamo na predavanje, ki bo tudi v slovstvenem I oziru zanimivo, naše dijaštvo. Sicer pa o Fin- i žgarjevem predavanju lahko mirno rečemo, ! da bo prišel na svoj račun vsakdo brez izje- ! me, pa naj bo ročni ali umski delavec. Proslava 1600-ietnice nicej-skega koncila. (K glavni sliki v »Ilustriranem Slovencu«.) Današnji »Ilustrirani Slovcnec« prinaša prizor pri slovesni sv. maši po vzhodnem obredu, ki sc je celebrirala v katedrali sv. Petra v Rimu. 15. novembra ob priliki proslave 1600-letnicc prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji. O proslavi sami jc »Slovenec« že 24. novembra obširno poročal. Slovesnosti za proslavo so se začele žc 29. maja s slavnostnim zborovanjem v veliki auli papeškega Vzhodnega instituta. Predsedoval jc kardinal J. Tacci, tajnik kongregacije pro Ecclesia oriciitali. Po kratkem njegovem otvoritvenem govoru je imel rektor Vzhodnega instituta P. Mihael d'IIerbigny S. J. znanstveno predavanje »Kristus Bog in vesoljna Cerkev«, škof J. Jansscns O S. R., tajnik papeške biblične komisije, pa jc go-, voril o temi »Niccjski koncil in katoliška tradicija«. Slavnostnega zborovanja sc jc poleg M. H. C. V Boaollnf. Umetnik je nosil misel, veliko in čisto v dnu svoje duše. Misel je izoblikoval in tujec se je klonil njegovemu geniju. Domača gruda. ta:n daleč za razblodeno pesmijo Mure, je vztrepetala v prvih dihih svobode in zvabila v svojo milo, melanholično sanjuvost dušo umetnikovo. Ko je umetnik zagledal aleje topol, solnčne akorde, razsute črez šum žitnih noli, se je zamislil in vstvaril svetišče skrivnostnemu Bogu. Zidina, okrogel stolp, kako se merijo s sanjo zasneženo ravani! Če stopiš v svetišče, oh koliko misli, občudovanja se izlomi iz obokov, lokov ... In srednji steber! Iz marmorja je, pod njim spe poletne cvetke, ki so ga pozdravile ob prihodu v vas. Kakor duša cerkve je, iz katere se širi na vse strani hrepenenje in se vije do neskončne dalje pobožnosti. Od zatona se žare zadnje misli večera. S sklenjenim:" rokama strmiš, V tebi je mir... Sem bodo romale množice s prekipevajočimi bolestnimi srci iz čudežne ravani... hodile bodo in molile ... iu ko je prišel mojster, prof. Plečnik, je obstal in zadivljen strmel v svoj prvi umotvor v mili domačiji. Bil je doma, vsaj ni več Mure, Li razjeda Slovence, tu, tu, ga pozdravlja njegova misel iu duša njegovega naroda. Vsi so m pomagali, da je oživel lihi za-suutek na papirju, vsi, ou zadnega kočarja v bogojinski fari, noter do prijaznega župnika IJašeta, arhitekta Franceta Tomažiča, stavb, podjetnika Mesarica iu pridnega poliria Martina Horvata. In daljna Bogojina je srečna, v svoje svetišč:: va.-> kliče, bratje onkraj Mure... Pridite in spoznali boste zasanjano Prekmurje, prekmursko dušo, i i i r o slovenske domove, slovenske narodne pesmi, ki sie jih poizgubili v pljusku vafc kulture ... ___ _ Klekl Jožef, nar. poslanec: indiji jMifHlisS ¥ Pred 25 leti je bilo. Na Tišino je dospelo odposlanstvo ~magyarosiio egyesiilet« — madjarizujočega društva. To društvo je nadzorovalo napredek madjarizacije v Slov. Krajini ter ob tej priliki nagrade delilo učiteljem, ki so pokazali največje uspehe, to je, ki so pretvorili največ slovenske dece v >mad-jarskoc. Člani društva so bili ex offo funkcionarji političnoupravne oblasti iu to najvišji, zraven teh so bili še drugi. Tako na primer je na 'iišino prispel z njim, pred 25 leti i en cerkveni dostojanstvenik. Za pobijanje kolere se je velika svota stekla v županijsko blagajno Železne župani-je. Prispevali so i Slovenci. Precejšnji del le svote je estal Zupaniji na prosto razpolago, ker se je kolera hitro izolirala. Kaj sedaj z denarjem? Cest ni, bolnišnic ni, šol ni — no, pa te reči niso potrebne, bolj potrebna je madjarska reč. — Tako si je mislila upravna oblast Železne župan je in to misel je vtele-sila in oživila v >magyarosit6 egvesulek ali madjarizuječem društvu. To je njegov začetek. Iz fonda za pobijanje kolere se je ustanovil fond za širjenje druge vrste kolere, madiarizacije, ki bi Slovence za njihov denar spravila ob narodno življenje. Tešinski župnik .in dekan Slovenske krajce »Totsdg«-a, kakor so jo prej Madjari uradno nazivali, dr. Fran Kodila - Ivanoczy številnega odličnega občinstva udeležilo 14 kardinalov. Slovesnosti sc se žc začele 8. novembra z osemdnevnico v starodavni, častitljivi late-ranski baziliki, in so trajale do 14. novembra. Vsak dan se je vršila lihtrgija po vzhodnem obredu, pri čemur so imeli mnogoštevilni romarji in Rimljani sami priliko občudovati veličastno lepoto in čarobno p-istrost mnogoštevilnih obredov vzhodne liturgije. Proslava obletnice se je na najslovcsnejši način završila v nedeljo, 15. t. m. z veliko liturgijo sv. Janeza Krizostoma po grškem obredu v baziliki sv. Petra in v prisotnosti papeža samega. Zanimanje za slovesnost je bilo izredno. Do sobote je bilo izdanih nad 30 000 vstopnic. Celebranti so biii: mctropolit in nadškof B. Siuciu (iz Albc Julije v Transilvaniji, Ru-mun) kot glavni celebrant, 5 škofov (D. Njaradi iz Križcvccv, J. Mele iz I.ungro v Ka-labriji, Atanazij Khoryati iz Sidona v Siriji, G. Kalavassy, grško-kat. škof Carigrada in Grčije in A. Nicolescu iz Lugoja v Transilvaniji), 6 arhiniandritov ter 9 presbiterov in jsromonahov. Med temi so biii: Rus Vlad. Abrikosov, kol zastopnik eksarhatu ruskih katoličanov v Rusiji, 4 Ukrajinci bazilijanci: o. D. Ho!oveckyj, rektor Ukrajinskega instituta v Rimu, dr. M. Hornikievič, župnik ukrajin.-rumun. cerkve sv. Barbare na Dunaju, o. Pankracij Kandiuk, spiritual Ukrajinskega instituta v Rimu, o. R. Jertsenkiv istotam in Čeh o. Vcndelin Javorka S. .L, član ni sprejel odposlanstva madj. društva. Uradni sprejem je izročil kaplanu, ki ga je pa slučajno tudi zamudil. Odposlanstvo je našel v šoli. Pozvan od tega, naj pokaže svoje uspehe pri učenju madjarskega katekizma, odgovori kaplan, da on izključno slovensko poučuje. Nn to se to odposlanstvo z dolgim nosom obrne na ostale predmete, ki jih je učitelj predaval madjarski. — Ta komisija se je leto za letom ponavljala v Slov. krajini ler nadzorovala, če še živi naš slovenski otrok, ali je uarodno umrl — a Tišina jo v začetku sama bila. Imela je par sorodnih duhov, ki so soglašali z njenim junaštvom — a na bojišču je bila sama v začetku. To je prva stran našega nekdanjega političnega življenja. Druga je izražena v banketu, ki se je prirejal v Čast temu odposlanstvu, kjer se je jedlo in pilo za denar siromašnega slovenskega ljudstva, da v enotni Madjarski: »liit es nyelo egy legyen« — ena v e r a i n en jezik bo — kakor se je glasila pesem v somboteljski stolnici. V zvezi s tem banketom se je dajala nagrada učiteljem za madjarizaeijo. Osamljena borba za narodne, politične in socialne pravice našega ljudstva na temelju krščanskih nazorov na eni strani — moč, denar, jelo in pilo na drugi strani. To sta zibelki našega političnega življenja. Da bo borno dete prve zibelke zrastlo in se uspešno borilo ter premagalo brez orožja od pete do glave politično oboroženega in ohogatelega moža druge zibelke — je upalo samo par katoliških slovenskih duhovnikov, ki jih je oživljal in csrčeval duh iz Preka, duh dr, Ivana Kreka. Niso se varali, niso se mogli varati, ker so svoje politično dete zibali z ljubeznijo do svojega ljudstva, z ljubeznijo, ki jo je netil On v njihovih srcih, ki je gnan od te ljubezni umrl za svoje bližnje, Kristus. Zmagali so, morali so zmagati, ker so se bojevali s šovinističnim imperialističnim samoljubjem, ki samo od časa do časa more živeli, ker nosi klice razpada že sam v sebi. Leta 1848. je uzakonila madjarska država svojim »narodnostim« (nemz.etiseg) — kakor je nazivala svoje podanike nemadjarskega maternega jezika, — jezikovna prava v šoli, sodniji, v upravi — a lega zakona v polni meri nikjer ni izvajala, pri Slovencih ga pa sploh ni. Mi že kakih trideset let nismo imeli nobene slovenske osnovne šole. Socialna beda, ki je tlačila tedaj ves svet, se i nas ni ognila; pridružila se ji je še krivica, ki nam je vzela vse narodno-politične pravice. Da, voliti so smeli samo bogatejši in izvoliti so smeli samo Madjara. Slovenska stranka ni smela eksistirati pri nas. Kako tedaj pomagati našemu ljudstvu? Pod vodstvom globokovernega pravičnega politika grofa Zichy Nandora se je osnovala okroglo za 40 let po uzakonjenju gornjega zakona krščanska ljudska stranka (»Kereszteny neppfirk ali kratko nepp&rt«), ki si je stavila za cilj izvedbo kršč.-socialnega programa in izvedbo zakona iz L 1848. Za prvega pcskinca le stranke je bil izvoljen Janko Zelenjak, župnik iz Rožnave, Slovak. — K tej stranki so pristopili izmed inteligence sam« kat. duhovniki Slovenske krajine in to skoraj brez izjeme; — ostala inteligenca v pretežni večini je še naprej podpirala liberalne madjarizujoče stranke. Volivne borbe, ki so se odigravale na taboriščih v M. Soboti in 1"). Lendavi (Monoštru in Bakši), so bile strašne, ker volivni zakon korupcije ni samo branil, ampak jo še podpiral. Za veliki napredek pri pobijanju korupcije se je smatrala: 1. zakonska odredba, katera je. dovoljevala kandidatom, da plačajo obed svojim volivcem na dan volitve in 2. da se z denarjem več ni smelo podkupovati. A ta korektura je prišla šele proli koncu našega boja. Preje je pa bilo vse dovoljimo. Kandidat jo vprašal volivca: -Koliko prosiš?« — volivec pa kandidata: »Koliko daš?* Ko sta se pogodila, je dobil pero, po katerem so je stranka označila na dan volitev. Seveda peresa so se spreminjala po količini »mite '. Opozicija si je izvolila navadno belo. vladna stranka pa rdeče. Včasih Se tik pred volitvami zgubil kandidat večino svojih volivcev, ker je- njegov nasprotnik za glas krono več plačal. Jelo in pilo se je javno, sedaj v gostilni, sedaj na potu, a zopet na sejmišču. Na dan vholitev jo vsaka stranka imeli svojo krčmo, kjer so volivci pojedli po zakonu njim določeni obeti >gulyas<- ali pečenko. Stranki sta bili samo dve: vladna in protivladna, *~jobb e*s balpast — desna in leva stranka. Slov. krajine so se kandidati zelo bali, ker je bila najdražja. Tu jo obveljal samo princip: ».sto več da. tisti de kttvet.« — 1'dor več da, bo poslanec. Par lo! pred svetovno vojsko so stale volitve A. Karolyija, podžupana Zel. ž up a nije, vladnesa kandidata v rnurskosoboškem okraju, 60.000 zlatih kron. Proti tem razvadam je v Slov. krajini začela boj kat. slov. duhovščina. Kdor pozna moč strasti, bo priznal, da je bil ta boj hud, do skrajnosti nevaren, tembolj, ker je vladni straniii stala vselej i vojska i žandarnterija na strani, ki je naše pristaše preganjala, ranila, usmrtila ali vsaj lega drugim ni zabranila. Pa naša stvar je vendar zmagala. Katoliško slovensko prekmursko ljudstvo se je odpovedalo svoji žalostni dediščini, združeno z Madjari in Medjimurci je v D. Lendavi večkrat zmagovito prišlo iz volivnega bojn, ki je Maršovskijem, grofom Vilczekoin poklonilo mandat ljudske stranke; v M. Soboti pa doseglo to, da večkrat ni bil izvoljen notoričen liberalec, ampak pristaš zmernih strank, ki je dal revorz. v katerem je zasigural volivcem poglavitne pravice po programu ljudske .-franke. Ta borba je nosila temveč plena v tabor krščanskih idej, čim ljulejša je bila. Kažem na dobro prevrata, ko si je naše učiteljstvo v pretežni ve,čini in tudi druga inteligenca v veliki meri oblekla najprej socijaldemokratični potem pa komunistični plašč. Naša krščanska stranka je ostala v tej dobi ne samo neomajana, marveč Se razširila si je svoje postojanke. Ko si je izvojevala zmago nad komunizmom, se je, in sicer ed i n o ona vrgla v naročje Wilsonovih idej o samoodločbi, in si je priborila prestop večletne granice Mure, da bratsko roko poda in bratsko roko sprejme brat Slovenec od brata Slovenca. To dejstvo dokazuje, da je katoliški del našega ljudstva v pretežni večini politično zrel. Večkratne volitve, ki so se po prevratu vršile, so ponovno, in lo vsikdar s sijajnejSim uspehom to zrelostno spričevalo potrdile. Političnega valovanja v naših vrstah že ni; — to se opaža samo pri onem delu našega ljudstva, ki je za razne ugodnosti podpiral akcijo našega raznarodovanja. Te mase živijo še v atmosferi stare rečenice »što več da* — in polnijo skrinjice vseh strani?; naše nikdar. Slovenska krajina je dobila nazaj svojo staro nalogo Koclove države: čuvati mora naše državne meje. Onstran Hodoša so imeli in imajo Madjari svoj iOrseg«, obmejno stražno pokrajino, mi jo imamo po več kot 1000 letih zopet v Prekmurju. Da bo kos svoji nalogi, mora vse njeno prebivalstvo politično do-zoreti. Sad drevesa, ki ga je sadil naš nepozabni dr Franc Kodila-Ivanoczy, pa bo dozo- r mji m;hol|ti domači inlormatni ravod '"'iL_! ''"h molih zanesljiv? poverjenike imiirmacije o vsem, posebno pa Se o uvovnem • Mnju denarnih ravodov lrRo> ■il.o-iiuliialrijsltih podjeli) in privatnih oseh - l"loril"»'K so ločne, iztrpne in br» ^ v v"lia Karad/ifa ul. n. Beograd "v leleiu.i ;e a brzojavni nasl. Argus rilo samo solnce ljubezni dn našega ljudstva. Ta ljube; m pa su mora strogo držati načela: »Prekmurje Prekmurcem.s mora prirejati tečaje ter pospešiti razvoj domačega časopisja, da bo moglo ubseči celo Slovensko krajino in da bo segalo še preko nje v rabsko dolino. Ko lo solnce zašije, bodo izginili zadnji ostan-ki ni0gyaro6it8o priznano najnižje cene A. POTOKAM Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu V jeseni 1. 1023. se Je začelo izvažati v Avstrijo v večjih množinah mleko. Z izvozom mleka se je sprva bavilo mnogo neizkušenih trgovcev, ki p« so doživeli velika presenečenja in polomije. Izvoz je potem organiziral ve-leindustrijalec Josip Benko v Murski Soboti, ki si je priredil moderno mlekarno in hladilnice ter izvaža sedaj s tovornim avtom dnevno in ob vsakem času znatne množine mleka preko Radgone v Avstrijo (Gradec, Dunaj); povprečno 1 vagon dnevno. Porutninarstvo je zelo razvito, četudi niso zastopane tu najboljše pasme. Množina izvoženih jajec se ne da točno ugotoviti, ceni se izvoz dnevno najmanj na 1 vagon. Blago gre večinoma preko tvrdke Vajda v Čakovcu v Švico, Anglijo in drugam. Zadnji čas je uredil Kari Vogler v Cankovi moderno klavnico za perutnino, kjer se kolje perutnino strokov-njaški na francoski način za izvoz. Uredil si je tudi bivališče za perutnino, kjer se pita in debeli istočasno več sto komadov perutnine, namenjene za izvoz v inozemstvo. Stanje kokoši v Prekmurju variira med 1?5.000 do 130.000 kljunov. »Martinišče«. pnpravmai za loterijo, Dovoljene od ministrstva že imamo, sedaj so v dolu srečke in dobitki. Ti bodo silno bogati in številni. Srefke bodo stule le 5 dinarjev. Vsem jih že sedaj toplo priporočamo. Odbor se je tudi prepričal, da se samo v Prekmurju ne bo nabralo dovolj sredstev, ampak bo treba nabiranje razširiti po celi Sloveniji, oziroma po celi državi. Dovoljenje imamo. Iz mnogih razlogov imamo, takorekoč, pravico do takega nabiranja. Prekmurje je vedno pomagalo pri mnogih javnih ustanovah, zlasti v Sloveniji. Martinišče bo nekak spomenik celega Prekmurja. Prekmurjo na vsak način mora imeti vsaj eno gimnazijo in sicer v Murski Soboti. Dovolj učencev bo pa imela le tedaj, čo bo Martinišče Imelo dovolj prostora. Murska Sobota je središče celega Prekmurja. Kot taka bo uplivala na celo pokrajino. Kakšen bo ta vpliv? Zaenkrat je slab, ker je veliko gnilobe v tem, sicer zelo simpatičnem mestecu. Soboška moška mladina bo imela zavetišče v zahodu, ki jo bo navajal k poštenemu življenju in resnemu domoljubju. V Martinišču bo knjižnica, godba, gledišče, razni gospodarski lečaji itd. Z eno besedo: Martinišče bo ljudstvu v neizmerno pomoč. Kdo torej ne bi pomagal tu dobrodelni zavod sezidati in sicer že spomladi? Ta zavod naj bo narodni spomenik, ki bo našim potomcem pričal, da smo mi razumeli najvažnejše vprašanje našega časa, namreč vzgajati mladino. Po novem letu se bo začelo obširno pobiranje posebno z razpečavanjom srečk. Ako se do spomladi razpeča vsaj polovica srečk, se bo začelo z zidanjem. Načrt dela znani umetnik dr. Plečnik. Ta nam jamči, da bo zavod pravi kras za našo Soboto. , __—r. IČABIA ROČKA modna čaj za dame J mita, cvetna, ne r-azburjajota.. J lakoimenovana i Ruska čajna mešanica 1 posebno primerna, za pripravo o sam.ova.rjv., ker tudi pri da/ji emu vlečenju ne postane grenka. Kar ima Prekmurje danes zrele inteligence, je povečini prišla iz dijaškega konvikta v Koszegu. Tukaj so revni dijaki bili brezplačno, premožnejši pa za jako nizko mesečnino. Nekaj dijakov je študiralo tudi v Szombathelyu in Monoštru. Število slovenskih dijakov je vedno bolj naraščalo, tako da so zavedni mladino!jubi, posebno g K 1 e k e 1, resno mislili o tem, da bi se v Szombathelyu postavil konvikt za slovenske dijake. Ta konviki na.i bi nosil ime »Martinišče«, po svojem zaščitniku sv. Martinu, ki je bil iz naših krajev. Razno okoliščine, posebno pa vojska, so te načrto preprečile. Prišli so novi časi, nove razmere in potrebe Poleg gospodarskih potreb je v Prekmurju brezdvoma najvažnejše vprašanje srednješolska izobrazba naše nadarjene mladine. To vprašanje je v jedru bilo rešeno z ustanovitvijo gimnazije v Murski Soboti leta 1910. Kmalu se jc pa pojavila velika potreba konvikta. Vanj naj bi ae sprejemali vsi dijaki, ki bi hoteli, zlasti revnejši, ki sicer ne bi mogli Študirali. Ko se je leta 1922 sprožilo, da se v bližini gimnazije postavi >Martinišče<, je celo Prekmurje enoglasno pozdravilo la načrt. Kako ne bi? Naše dija"tvo je pri vseh vzbujalo sočutje in pomilovanje. Hoditi z doma pe:> v vsakem vremenu eno uro, dve rdi več, to človek naredi parkrat, toda celo šolsko leto, je nemogočel Koliko prav nadarjenih mladeničuv je začelo študirati, pa so danes doma. Večina zaradi omenjenih ovir. V mestu je dobilo stanovanje primeroma Ie malo število dijakov, ker je silno pomanjkanje s-ianovanj in še ta neprimerna. Sestavil se je odbor iz več odličnih mož, ki so začeli delati z največjo požrtvovalnostjo Prispevki so se jrobirali doma in v Ameriki. Ko je leta 1024 bilo nabranih približno 150.000 Din, je odbor kupil stavbišče t majhnim poslopjem. Tu naj bi so polagoma razširjalo poslopje, dokler ne bi stal cel zavod, s prostori za 200 dijakov Isto jesen je bilo žo prepozno za zidavo. Kaj torej? Kaj storili, ko so na ravnateljstvo prihajale neštevilne prošnje za sprejeui otrok, a poslopja ni? V tej stiski nam je pomagal odbor cerkvene občine v Murski Soboti in sicer veleč. g. dekan fn kanonik Ivan Slepec ter gg. dr. Šomen in dr. š k r i le c. Blizu cerkve stoji namreč poslopje bivšo farne šole, ki je bilo prazno. To smo adaptirali v toliko, da smo lahko sprejeli 42 gojencev. Od teh je bilo precej brezplačnih, drugi pa so plačevali samo deloma. Ljudstvo nam je priskočilo na pomoč z živežem, da smo gladko prišli skozi. Življenje v zavodu je bilo kaj zanimivo. Dijaki, pod vplivom preventivnega sistema, ki ga jc učil največji moderni vzgojitelj, častitljivi Don Janez Bosiko, so bili veseli, zadovoljni in zaupljivi, zraven pa natančni, zbrani in olikani. Tako je tudi letos. Nabiralna akcija oe je medlem nadaljevala, toda vslod pomanjkanja denarja meri ljudstvom so bili uspehi slabi. Tako se zopet ni moglo začeti z zidavo. Bližalo se jo novo ijolsko leto. Prošnjo za sprejem so sc vsak dan množile in ravnateljstvo je s prav žalostnim srcem moralo skoro vse odklanjati. ker nI bilo prostora Sprejetih je bilo te toliko, da jih je okroglo 50. Veliko je takih mlade-ničev, ki zalo, ker ni.o mogli bili sprejeli v Martinišče, sploh nc hodijo v šolo. Ti in pa neštevihii drugi težko čakajo na novo Martinišče. Kdaj bo to? Takrat, ko bo zadosti sredstev. Odbor se je prepričal, da brez izvemedn.-ga nabiranja ne bo mogel priti do potrebne vsote, zato je začel z velikimi Qm Ljubljana, 5. dec. 1925. Interes za ofekino borzo nikakor ne more dovolj oživeti. Efektna borza je odraz splošnega gospodarskega življenja in njeno življenje je v najtesnejši zvezi z ostalim gospodarstvom. Gibanje na efektnih borzah je najboljše merilo za konjunkturo. Če se pokažejo izgledi ua splošno izboljšanje položaja, odseva to takoj na borzi v čvrstoči kurzov. Če se pa bliža kriza, pa tečaji popuščajo. Ko so v septembru in oktobru letos začeli tečaji rasti, je vsa javnost to smatrala za predznak boljših časov. Toda dviganje je prenehalo in kurzi so padli zopet v rekordne globine, ker so se pač nade v izboljšanje splošnega gospodarskega stanja izkazale za varljive. Ugotoviti je treba, da kurzni nivo na ljubljanski borzi ni doživel lakih izprememb kakor v Zagrebu, vendar pa se je izražala v vodilnih papirjih, ki dajejo smer trgu, kakor n. pr. v državnih papirjih ista tendenca. Položaj na efeklni borzi je le odraz splošnega težkega gospodarskega položaja. Vsako nado na izboljšanje borza takoj eskontira. če se pa seveda izkaže nasprotno, sledi baisse. Doba likvidacij in konkurzov še ni pri kraju. Proces čiščenja, ki ga mora naravno izzvati hipertrofija bank, se pri nas v Sloveniji pravzaprav še ni pričel. Državna gospodarska politika je šo vedno usmerjena proti življenskim interesom gospodarstva Slovenije. Na deviznem tržišč« je bilo v teku tedna mirno. Dinar se je gibal med tednom v Curihu med 9 175 do 9.20. Večje fluktuacije je zabeležil le poljski zlat, ki je katastrofalno padel. V ponedeljek je notiral v Curihu 70—75, v petek pa samo 55. Danes javljajo kurz 70. Fluk-tuirala je med tednom tudi deviza Pariz., vendar ne mnogo. V državnih papirjih jc bila tendenca navzgor. Vojna odškodnina se je v Zagrebu popravila vsak dan za par točk in dosegla v pe-lek za promptno dobavo 318—319 napram 308 do 312 v ponedeljek. Danes pa je narasla na 324—325. Vzporedno s tem papirjem je šlo tudi investicijsko posojilo, ki je prišlo v soboto že na 78—79 (v začetku tedna 77—78). V Ljubljani je bila tendenca slabša. V ponedeljek so bili kurzi za vojno odškodnino 310-350, v petek pa 300-312. V Ljubljani je celo popustila. Zaiadi velikega razmaha med kurzr-m za denar in blago ni bilo v Ljubljani nič prometa. Za bančne in industrijske papirje nI bilo skoro nič interesiranja. Promet je bil v Ljubljani pa tudi v Zagrebu minimalen. Tečaji so celo pri več papirjih popustili tako n. pr. je bila v Zagrebu Praštediona v ponedeljek 940-915, v petek 937.50-942. Začeti fom in koncem tedna so bili v Ljubljani sledeči tečaji: 30. nov. 4. dec. 1% invest. 76 den. 77—80 vojna odškodnina 310—350 300—312 zastavni listi 20—22 20—22 kom. zadolžnice 20—22 20—22 Celjska 200—205 202 zaklj. Ljub. Kreditna 210 den. 210 den. Slavenska 49 den. 49 den. Kred. Zavod 175—185 175—185 Strojne 123 den. 123 den. Trbovlje 320 den. Vevče 120 den. 120 den. Nihag 34 den. 34 dem Stavbna 100—110 100—110 Tržna poročila. Cene iivlno, telet in prešiJev v Ljoliliani dne 5. derembra 1025. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 0.25-9.50, voli rejoni 8.25-8.50, slabo rejeni voli 7-7.50, krave debele 7—7. 0, krave reieno 6.50 —6.75, krave klobasarice 3.75—4, telice debele, težje 8—8.50. telice rojene 7—7.25, teleta težja, debela 10—10.25 teleta rejena 8.75—9.25, teleta zaklana. po kakovosti 13.—14, prešiči špeharji, domači 18.50—14.75, prešiči peršolarji 10.75—11.25, Prešiči zaklani 15—15.50, banaški špeharji prvovrstni, težki 16 75—17.50, banaški špeharji, navadni 16-16.50. Vsled manjše porabe govejega in telečjega mesa so cene govedi in teletom nekoliko popustile. Cene prešičem pa so ostale neizpremenjere. Blaga je dosti na ponudbo in je pričakovati poprej znižanje nego zvišanje cen. Sorze. Dne 5. decembra 1925 Denar. Zajrrob. V današnjem prostem prometu w> bili zabeleženi sledeči kurzi: Italija 227—228 (226.63- 229.03). London 273.75-273.85 (272.75— 274.75) Nevvvork 56.45 (56.14—56.74), Pariz 220 50 denar (212.50-216.50), Praga 167 55—167.60 (166.48 -168.485). Dunaj 7.96-7.97 (7.015-8.015) Curih 10.8925 (10.853—10.033). Curih. Bolfrrad 9.175 f9.201. Budimpešta 72.70 (72 70). Berlin 123.55 (123.60), Italija 20.025 (20.90) London 25.1575 (25.16), Nevvyork 518.50 (519), Pariz 20.25 (19.90), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73125 (73.15), Bruselj 23 50 (23.50), Bukarešt 2.375 (2.35), Sofija 3.775 (3.775), Atene 6.90 (7), Varšava 65—75 (55). Amsterdam 208 60 (208.70), Stockholm 138.85 (138.80). Kopenhagen 130, Oslo 106. Helsingfors 131.7.', Madrid 74.25, Carigrad 2.75, Argentinija 216. tona. Slikar Ogrin jo je evnaristično okrasil. Ze koj na obočju zunaj kapelice nas nova velika fresko slika božjega Velikega duhovnika z angeli opozarja na najsvetejši Zakrament. Tudi strop je okrasil z ljubkimi angelci, ki nosijo evharistične simbole. Prav tako je Ogrin okrasil ccrkveno ladjo. Koloriral jo je z lahko barvo in jo ovenčal s krasno plastično ornamentiko. Tudi je izmil vse oljnate in druge siike po ccrkvi, nekatere napel tudi na novo platno. Tako stoji Marijin dom na Trsatu ves pomlajen in olepšan. Lahko celo rečemo, da Je nikdar cerkev — tudi ko je bila nova — ni bila tako lepa kot je danes. — Gospodu akademičnemu slikarju Ogrinu pa kličemo, naj mu Marija poplača njegovo lepo delo. Obenem mu želimo, da bi vkljub njegovi lepi starosti — saj je še hvala Bogu čil in krepak — okrasil 5e mnogo naših cerkva Bogu, Mafiji in svetnikom na čast. Trsatski romar. A. M.: Razstava slik v Merski Soboti, Profesor Ščuka je razstavil v stranski dvorani hotela Dobray v Murski Soboti lepo število slik. To je prvi velikopoteznejši nastop primorskega rojaka v svobodni domovini, za Prekmurje in Mursko Sobolo pa prvi umetniški pojav le vrste po prevratu in že zaradi tega zasluži vso pozornost. V kratkem priredi razstavo v večjem obsegu v družbi z bratoma Kraljema. Večina je pokrajinskih slik, nekaj tihožitja, dekoracij in en porlret. Prvi utis, ki sem ga dobil, je bilo prijetno spoznanje, da mladi umetnik prezira brezplodne kubistične, fuiu-ristične in ne vem kakšne brezkrvne, mrtve teorije iu struje, zavedajoč se svoje umetniške volje in moči. Mogoče je razlikovati v njegovih proizvodih več oddelkov, ki odgovarjajo vsak določeni dobi, čustveni poglobitvi in tehnični okrelnosti. Zadnja časovna skupina je najboljša. Oljnate pokrajine se odlikujejo po čistih barvah, pogrešam pa pri njih prosojnosti ozračja, ki daje pokrajini prav toliko ali pa še več plastiko nego perspektivične linije. Zlasti »Murska Sobota od gimnazije« se mi zdi skoro ploskovita, brez ozračja, kjer bi perspektiva zahtevala mnogo zraka. Krasen pa je »Saparijev Grade (veliki). Človek, ki gleda z očmi fotografa, ni še videl tako pestrih barv, tako živih nasprotij. Ko boš prihodnjo jesen opazoval drvje okrog gradu in slikovito zidovje, boš videl nekaj lepšega. Takrat bo imel Ščuka prav. On ti bo pomagal s svojo sanjavo bujnostjo barv, ki smo je vsi tako potrebni. Prekmurščina. Tako imenujejo jezik, ki ga govorijo Prekmurci in samo s lega stališča je tc pravilno, siror ne. Ta prekmurščina ni nikakoršen po-ibcn ji zik. ampak je pravi slovenski jezik. Da nj Imel slovnico in slovarjev, so bile krive politične razmere, ki so stremele za tem, da so domača govorica umakne in da pro.5tor mažarščinl. To so delali si- stematično, toda kakor človek, ki se mu ne mudi, ker niso mogli mislili, da jim svetovna vojna prekriža načrte. ln tudi če ta no bi bila posegla vmes, je vprašanje, bi li sploh uspeli s svojim delom. Kljub mnogim uspehom se jim to ne bi posrečilo. Iztrgati iz. ljudstva priljubljeno domačo govorico in jo nadomestiti s popolnoma tujini jezikom, to jo mogoče le po dolgi dobi, tudi tam, kjer ni nobenega posebnega odpora. Pri nas v Prekmurju pa so bili pogumni možje, ki so branili svoje ljudstvo pred polujčevanjem. Taki možje so bili pokojni dr. Franc lvanocy, kanonik in dekan v Tišini, potem njegov učenec g. Jožef Klekrfl, kateremu je pridno pomagal g. župnik Ivan Baš/a. Ko sta znana pisatelja KOz-miča pisala iu gojila domačo govorico, takiat še ta ni bila v nevarnosti. Medtem so omenjeni trije gospodje ravno zato pograbili »uma svitli meči: in pisali, ker so videli, kako sovražnik prodira. Dr. Ivanocy je 1. 1902. izdal prvj slovenski koledar. Velik je bil in bogat. Y-.uka hiša ga jc imela Takrat je ljudstvo videlo, da so v njegovem jeziku tudi iuhko pišo pa ne le jiroza. ampak tudi p smi. čez tri leta je zagledal luč nabožen mesečnik >Ma-rijin List«, temu pa je 1. 1013 sledil političen tednik >Novine«, Vse še danes izhaja v mnogo tisoč izvodih. Vsi ti spisi so bili za priprosfo ljudstvo, zato so jih pisatelji pisali, in -c danes, v narečju, ki mu sedaj pravijo prekmurščina. Kakih posebnih slov-niških pravil prekmurščina nima Vsak piše, k.,kor govorijo v njegovem kraju. Razlika je pa majhna. Vsi Prekmurci sp med seboj zlahka razumelo. Če bi hoteli iskali razlike, bi se lahko potegnila črta med Ravensko (na ravnini) in Goričko (na hribih). Po vsem Goričkem imajo neko posebno, precej prijetno naglainnje, kekor bi peti. Tudi imajo vec tujk, nemških in mužarskih, ker so ob meji. Tukaj poprej niso veliko poznali slovenskih (književnih) spisov, razen moHvcnlkov Govorica na Ravenskem je čistil, resna, izgovarjava lasna in milodonečn. Le v nekaterih vaseh izgovarjajo o mesto a, u mesto o. N. pr. >Čarni konci« nravijo »Čorni kunci«, »Nerona« — »Neruna«, >Bara« _ »Bora«. Jezikoslovci bi v Prekmurju našli veliko zanimivega in lepega. Našli bi n. pr kako krasno znajo Prekmurci rabiti srednji spol, posebno v množini. Prekmurec nikoli ne bo rekel: Kako je ta jabolk lepi ampak: Kak je to jaboko lepo! Ravno tako natančno rabijo dvojino. Ne rečejo: Daj mi dva jabolka — ampak: Daj mi dve jaboki. Vsega tega se Prekmurec nikdar ni učil v šoli. pa vendar govori tako pravilno. Zanimivo je, kako se prava prekmurščina zbližuje h književni slovenščini, posebno zadnjih pet let. Pravim, prava prekmurščina, ker prote-stantje izdajajo dva lista in sicer jDiiševni liszt« in »Morszko Krajino'-, k( kljub temu, da so bahata, češ najina je pristna, pišeta lako čudno spačeno, da bi dobil res slabo mnenje o našem narečju, če bi jc sodil po tej pisavi. V svoji trmi tj pisatelji tudi še danes pišejo v mažarskem pravopisu. Spočetka so tudi Koledar, >M. List« in »Novine« rabile mažarski pravopis razen črke y, ki se je pisala j. Kmalu so opustili črko cz in pisali samo e. Leta 1014., torej pred vojno, pa so začeli popolnoma s slovenskim pravopisom, razen li in o pri nekaterih besedah. Ako se vso okoliščine dobro pre-študimjo, moramo reči, da je to bil veliknnski napredek in zbližanje k slovenščini. To zbližanje na-preduje jiopolnoma naravno, šola, knjige In časopisi iz Slovenije pospešujejo delo. Neopaženo se bo narečje izgubilo v književnem jeziku. Rilo bi le želeti, da bi jezikoslovci črpali pravočasno lepoto tega narečja in bogatili jezik kakor je začel Miklošič. r» taktična hožična darila si og?e|te v moderni konfekciji JOS. ROJILA - LJUBLJANA. J. Hyrtl: Roka !n hlromantlja. Po d' Arpentigney - u je oblika roke v tesni zvezi z moralično individualnostjo človeka in Carus je dognal štiri osnovno tipe s kurioznimi imeni: elementarna, čutna, motorična in poduhovljena roka. Jaz pa kar ne morem razumeti, da bi bila roka do duševnega bitja človekovega v kakem drugem, višjem razmerju nego n. pr. laket ali noga. Da se višja ali nižja stopnja plemenitosti rase izraža v obliki roke, ne tajim, toda isto velja tudi o vratu, tilniku, o nogah in zlasti o trebuhu, ki so ga že stari s Perzijem nazivali »ingenii mo-rumque largitor« (dajavec duha in značaja). Oni misleci, ki v vidnih in tipnih delih človekovega telesa iščejo simboliko njegovih višjih darov, bodo morali torej še marsikaj pre-rešetati; pri tem zabavnem igračkanju pa vsaj uživajo zadovoljstvo, če že znanosti ne bogatijo. S tem pa ni rečeno, da je študij o oblikovanju roke — zlasti za umetnika —brez vsakršnega pomena. Saj kritika celo na Rafaelovih mojstrskih delih graja obliko rok; roka tvori oblikovni del človeškega telesa, ki je z ostalo fizično individualnostjo v soglasju in ki ga je v slikarstvu treba upodabljati toliko bolj skrbno in v skladu z idejo slike, ker se ta Ideja pogosto izraža ravno v držanju rok. Z roko prosimo, ukazujemo, pretimo, prisegamo, kot reprezentanta svobodnega delovanja jo podajamo za moško besedo in v spravo in prosimo roko neveste (za-roka); kretnje z roko izražajo množico misli in čustev: ona se širi proti pebu. kadar se duh v molitvi obrača k Neskončnemu ;polagamo jo na srce, sedež vesti, kadar obljubljamo; posvečenje blagoslova deli; ona, kakor pravi Kvintilian. sama govori, dočim drugi deli telesa govornika le podpirajo. In res je bila pri Grkih in Rimljanih neka umetnost, chironomia po imenu: govorili so s prsti in rokami, z njih držanjem in kretnjami, kakor se gluhonemi menijo s svojimi znamenji. Ta govorica je postala celo nu na, ker govornikov na velikih zborovanjih na prostem niso mogli vsi razumeti, če se oni niso posluževali teh znamenj, katerih pomen je bil splošno znan. Sledovi le umetnosti so še danes ohranjeni v Rimu in Neapolju, kjer naletiš na ljudi, ki se dalj časa razgovarjajo s samimi kretnjami. Na starih grških in rimskih vazah vidiš često naslikano dejanje izraženo s takimi znamenji, ki jih kak lazzarone takoj razume, dočim si učen!aki glave razbijajo ob njih pomenu in ga prav zato tudi najti ne morejo. Roka pa tudi vzbuja, ker je gola, za obra-Jtom največjo pozornost in mora zato biti takšna, da s celo pojavo harmonira. Da pa se da iz roke kakega človeka več razbrati nego telesna konstitucija njenega gospodarja ali način nje uporabljanja, se mi zdi prav tako neverjetno, kakor da se more nogi, pa naj bo mala nli velika, srčkana ali zavaljena, pripisati kak drug pomen nego ta. da je nosilec človeškega telesa in kvečjemu še inštrument za ples. Starim zdravnikom je služila roka tudi kot zdravilno sredstvo. Toda morala je biti roka mrtvega ne živega človeka. Roko obe- nI ji iv ii"1111 ■ IVJ ki .»m l«> iroela ,koj} l'ni ro ">»i» hčerka. jpaMl" rabi rnen. tn^mo, .»rr^^ ^ .. Priporočati e% hočem 5, °„nie občatl ive ko** n* lohii iz^lek r.a i„ J» ne morem rloMti v obr»7.Q S»mo to je »•n/"d"°;XVJ,ročati i« Z.greba. gS« me«« in «» dn° »rotim ,MS- Vel.spoitovanjem B. M. šenca so polagali na golše in druge otekline — in se je dobro obneslo. Bartolin je bolj cenil roko za jetiko umrlega človeka, ki je morala biti še topla in z njenim znojem je zdravilno učinkoval na bezgavke. — Je že mogoče, da se je v posameznih slučajih od studa ali groze pred takim zdravilom v bolnikovem živčevju vse tako temeljito pretreslo in obrnilo, da je nastopila ozdravitev. Pa tudi dotiku cesarjeve roke so izza Vešpazijanovih časov pripisovali zdravilno moč do bezgavk, angleške bolezni, vodenice in božjnstL (Vespazijan je, kakor poroča Tacit, lib IV., tudi z brcami in pljunki delal čudeže nad bolniki in slepcem vračal vid: i-Man aeger, ut pede Caesaris cal-caretur, orabat; alius, in remedium coecitatis cxposcens, ut genas et oculorum orbes prin-eeps dignaretur respergere oris excremento, quod Vespasianus laeto vultu exsequitur, sta-timque conversa ad usum manus ac coeco re-luxit dies« — >Kak človek z bolno roko je prosil cesarja, naj ga sune z nogo; drugi, naj mu milostno opljuje obraz in oči, da bi se mu povrnil vid, kar je Vespazijan veselega obraza ugodil — in roka je takoj bila rabna za delo in slepcu je dan zasijal.«) Grb kirurgiškega ceha v srednjem veku je bila roka z razprtimi prsti in z očesom v dlani. Saj pride beseda kirurg od heir (roka) in ergazomai (delati, rokodelec!) roko pa mora voditi oko. Na dlani se vidijo brazde, ki niso nastale vsled pripegibanja kože pri stiskanju pesti, kajti javljajo se že v najbolj zgodnjih dobah embrionalnega življenja. Hiromanti so mnenja, da se v tajinstvenih potezah teh brazd vidi zapisana usoda človekova, in se pri tem sklicujejo na besede sv. pisma, ki bi ga radi storili za svojega sokrivca: sin bo znamenje v roki tvoji in bo kakor opomin pred tvojimi očmi.c Artemidor iz Efeza je prvi pisal o pomenu teh črt. Za anatoma pa imajo le ta pomen, da se orientira po njih, ko določa lego globljih tvorb. Te črte se ne izgubijo niti v največjih oteklinah od vnetja ali edema. Najbolj stalne od njih so sledeče: Prva začenja na robu dlani pod mezincem, poteka nad sklepi med kostmi v dlani in prvimi falangami v prstih in konča med kazalcem in sredincem. Druga začenja pod kazalcem (njen začetek lezi nad sklepom med drugo kostjo v dlani in prvo falango v kazalcu), gre pošev preko dlani in ne doseže njenega roba. Tretja obkroža mesno blazino ob palcu; njen podaljšek čez rob dlnni zadene na stransko žilo in živec za kazalec. Druga od njih najbolj pogosto variira. Često se pojavi še četrta, ki leže med prvo in drugo tako, da vse skupaj tvorijo črko veliki M. Mnogokrat in sicer tudi na zelo lepih rokah se te glavne brazde iz množice drugih ne dajo razbrati. Koža na dlani se — kakor sploh na vseh udih, na upogibnih straneh — odlikuje po nežnosti, zlasti na varovanih rokah. Kakor pa dokazujejo rožene pesti nekaterih rokodelcev, lahko zelo odebeli. Sploh se oblika roke precej ravna po načinu nje uporabe, ki zapušča na nji stalne sledove. Tako postane pri vseh težko zaposlenih rokodelcih širša, trša in žu-ljava. Drvarji in tesarji imajo stalno upognjene prste; mizarjem se koža na palčni strani prvega kazalčevega člena in na mesni blazini na mezinčku kraju dlani žulj as t o zdebeli (od strugača); kovači vihtijo žareče kladivo, kar jim povzroča rdeče pege na hrbtu roke; krojača označuje razbodena koža na paicu in kazalcu leve roke; košarja — žulj na mezinčni strani prvega sredinčevega člena na levi roki; zlatarja — žulji na zadešnji strani drugega člena zadnjih treh prstov na desni roki (od gladilnega jekla); krznarja — žulja na zadeš- nji strani drugega člena sredinca in prstanca na desni roki (od škarij) itd. Ne kaka daljna, neznana usoda, marveč vsakdanje resnično življenje in delo riše svoja znamenja v roko. Ni treba hiromantije ljudem, treba jim je nauka, da naj ne ljubijo samo belih, snežnih rok, ampak da naj še bolj spoštujejo roke, ki so svojo mehko lepoto v delu prekalile v žulje. * Razna vina. Znano je, da se južna vina razlikujejo od naših po tem, da so zelo sladka, precej gosta in jako močna, dočim so naša več ali manj kisla (cviček kar za ušesi popraska) in precej plehka. Glavni vzrok temu je, da v naših krajih radi pomanjkanja vročih solnčnih dni grozdje nikdar popolnoma ne dozori. Malokomu pa je morda znano, da po nekaterih deželah dodajajo vinu gotove primesi. Po nekaterih španskih krajih vmešavajo v vino med. Taka vina so jako opojna, ker se v njih ves sladkor, ki ga vsebuje med, spremeni v alkohol. Po Francoskem primešajo vinu nekoliko špirita, da dobi vino pekoč okus. Na Grškem so pa splošno v navadi takozvana re-zinirana vina, katerim je primešana smola alepskega borovca. V Atiki dajo na vsakih 500 1 vina p" 3 in pol kg te smole, na otokih pa samo po 300 gramov v isto množino vina. i Nam so ta vina zelo zoprna in zato eksporti-rajo Grki samo naravna vina brez vsake primesi. Da konečno vinu primešavajo tudi vodo, pa menda ni treba še posebej omenjati. Kapi se selijo naše ptice. Med prvimi pticami, ki nas zapuste, je kukavica, ki odleti včasih že koncem avgusta. Njej sledi štorklja, potem lastavica in druge ptice, kot zadnji pa se poslovi od nas žerjav. Dolgo časa so ugibali, v katerih krajih pre-zimujejo naše ptice, a dalj kot do južne Italije jih niso mogli zaslediti, šele v zadnijh desetletjih, ko so začeli sistematično proučevati vse te probleme, se je posrečilo dognati, da prezimijo naše ptice večjidel v Egiptu, ob obrežju Rdečega morja in v Nubiji, kjer je v zimskem času na razpolago mnogo hrane. — Opazili so celo, da so se v povojnih letih pota selivk nekoliko spremenila. Popreje so letele cele jate preko benečanske nižine proti južni Italiji, sedaj se je pa ognejo in hite ob dalmatinski obali direktno proti južnemu koncu Italije. Enako so dognali, da je polet selivk čez severno Francijo popolnoma prenehal. V teh krajih so bila namreč med svetovno vojno glavna bojišča, ki so odganjale od svoje okolice vsako živo bitje. Izumirajoči narodi. Dolgo časa nismo verjeli, da izumirajo narodi, ki so predvsem navezani na prirodo. To se nam je zdelo tembolj nerazumljivo, ker prekašajo nas Evropce po svoji raoči in žila-vosti. Poprej namreč še ni bile v?jisno znano število posameznih narodov, radi česar je bilo vsako tako sklepanje nemogoče. Kmalu pa se je na podlagi štetja pokazalo, da primitivni narodi strahovito izumirajo. Kamčadali, ki so bili naseljeni po velikem delu severne Azije, so že popolnoma izumrli. Od prvotnih prebivalcev Tasmanije, je zadnji Tasmanec umrl leta 1877., s katerim je to pleme popolnoma izumrlo. Zelo rapidno pada tudi število Maor-ceo na Novi Zelandiji, Indijancev v Severni Ameriki, dalje Hotentotov in Bušmanov v južni Afriki. Temu izumiranju je ponajveč vzrok nravna propalost in to zlasti v Polineziji in v severni Aziji. Druga plemena morijo svoje otroke, ker jim primanjkuje potrebnega živeža. Mnogi etnografi pripisuje,jo vzrokom izumiranja tudi uživanje človeškega mesa. Eden glavnih vzrokov pa sta tuberkuloza in alkohol, ki so ju tja zanesli Evropci. proti katerima so pa primitivni narodi popolnoma brez moči. Narodna gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer Kedelja. 6. decembra ob 3 popoldne: PEGICA MOJEGA SRCA, ljudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob 8 zvečer: PERIFERIJA Izven. Pondeljek 7 decembra: Zaprto. Torek, 8. decembra: VDOVA ROŠLINKA Izven. Sreda. 9. decembra: ZAPELJIVKA. Red A. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 6. decembra ob 3 popoldne: AIDA. Izven. Po znižanih cenah. Pondeljek, 7. decembra: Zaprto. Torek, 8. decembra ob 3 popoldne: ORFEJ V PODZEMLJU Izven. Sreda, 0. decembra: DON JUAN. Red F Ljudski oder v LJubljani Torek (na praznik) dne S. decembra ob pol štirih popoldne >Roza Jelodvorska«. viteška drama v sedmih slikah. Zadnjič v tej sez ni. Pred-prodaja vstopnic v pondeljek in torek. Tržič. Jug. Strok. Zveza priredi dne 6. dec. malo proslavo v spomin 60letnice Krekovega rojstva. Ob 8 zjutraj bo sv. maša za t dr. Kreka; zvečer ob 8 pa predava v >Našem Domu« g. Fr. Gabrovšek s pomočjo skioptičnih slik o življenju in delovanju pokojnikovem. Na sporedu je tudi nastop meš. zbora in dve burki-enodejanki. Vsi vljudno vabljeni! Predoslje pri Kranja. Danes popoldne po ve-černicah priredi prosvetno društvo v Društvenem domu drugI del predavanja o Rimu. Lepe skioptič-ne slike bodo kazale svete kraje, katere so letos obiskali naši rimski romarji. St .Vid pri Stični. Na praznik 8. dec. po ve-černicah bo v novi dvorani lepa marijanskn akademija. Spored zelo bogat in obsega tudi skioptično predavanje o Mariji. Državni liiRijenski zavod poroča, da je izčrpana vsota, določena za zdravstvena predavanja. Kakor bitro dobi novo nakazilo, se bodo predavanja nadaljevala. Toliko v vednost onim društvom, katera so zaprosila za zdravstvena predavanja. Prosvetna ivozii ima za društva pripravljeno nove Stampiljke, kakor zahteva finančna kontrola. Narodno gledališče v Mariboru. Nedelja, 6. decembra ob 20. uri: VESELA VDOVA. Pondeljek. 7. decembra ob 20 uri: Gostovanje članov zagrebške drame VRAGOLIJE. Klobuke, srajce, kravate zimsko perilo itd. kupite najceneje »PRI AMERIKANCU« — LJUBLJANA, Stari trg št. 10. Kupuje kože "zajcev in druge divjačine. Prosvetna zveza. Godbeni koncert v Radovljici: Godba Kat. del. prosv. društva Jesenice priredi v Radovljici dne 6. dec. ob 4 popoldne koncert s sledečim sporedom: V. G. Brož: Koračnica, Živela Rusija. F. v. Suppe: Ouvertura Pesnik in kmet. Donizetti: Lu-zia Lammermoor. W. Balfe: Ouvertura Ciganka. Slava Prešernu: Vence njegovih pesmi. — Odmor 10 minut. — J. Strauss: Potpourri iz opere Netopir. Fr. v. Flotou: Ouvertura Stradella. J. Strauss: Potpourri Noč v Benetkah Iv. pl. Zaje: Iz opere Zrinjski. Jul. Fučik: Koračnica Spomin na Elbo. Krekov večer se vrši danes zvečer v Tržiču v Našem domu. Na sporedu so pevske, eodbene točke in skioptično predavanje o dr. Kreku Koroška Bela. 8. decembra bo zvečer ob pol osmih skioptično predavanje o največji Marijini božji poti o Lurdu. Ker so slike izredno zanimive, zato vljudno vabimo p. t. občinstvo, da se predavanja v obilnem številu udeleži v DiuSivenem domu. Knjige in revije. >Orlie<\ deremherska številka je izšla. Prinaša lepe božične misli, deklamacijo za sv. Miklavža, posvetilo Marijinega otroka, za tnisijone ljubek članek, Kaj bi pa ti rad? Božično igrico in mičen opis dveh Orličev pretepačev. Kot mladinsko vzgojen list prinaša tri jubileje slov. mladinoljubov: A. M. Slomšek, dr. J. Ev. Krek in dr. Fr. Lampe Ne manjka kratkočasnic in zrelih zrnc za življenje. Novo rubriko: od srca, do srca smo si želeli že dolgo. Vesela pošta br. Nardžiča kaže živahno gibanje teh naših najmlajših, a najnadebudnejših Orličev. List krasi več slik, tako da ga lahko z veseljem vzamaS v roko vsak in z neniaiim užitkom odložiš. Naroča se na naslov: Uprava iOrličac, Ljudski dom v Ljubljani. Razstava aknd. slikarja Jarn llilberta in kiparja Vlado Stovifka se otvori 13. t. m v Jakopi- I čevem paviljonu. Razstava bo zanimiva, zato ker ' sta oba umetnika Iz nnše m!nj5e generacije in razstavljata kolektivno svoja dela zadnjih treh let. Tvrdka LOŽAR In BIZJAK LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA se priporoča v napravo najmodernejših obiek in zimskih sukenj za Božič ! Koliko dežja pade na zemljo. V zadnjih deževnih dneh, ko je dan za dn i neprestano lilo, smo se začudeno povpraševali odkod toliko vode. Toda ako primerjamo naše kraje z drugimi, tedaj bomo videli, da je v naših krajih množina padavin še dokaj normalna. Pri nas znaša letna množina približno en in pol metra, ako bi seveda vsa voda ostala na površini. V Crkvicah, v južni Dalmaciji, pa pade na leto nad 4 metre dežja, da, včasih celo tekom par dni toliko kot pri nas celo leto. Največ dežja na zemlji pa imajo v Cherapunjie, v Bengaliji, kjer pade letno nad 14 metrov dežja. Ako bi vso množino vode, ki pade tekom leta na našo zemljo, enako razdelili, tedaj bi stala voda malo manj kot en meter visoko. Meje življenja. Na zemlji sami ni prav nobenega prostorčka, o katerem bi mogli trditi, da je brez živih bitij, razen Mrtvega in Črnega morja. Ta dva sta radi tega izvzeta, ker vsebujeta strujene pline, ki onemogočujejo vsako življenje. Vendar segajo v Črnem morju ribe še do 200 metrov globoko, ker je tu dotok sladkih voda precej velik. V poštev pride torej samo vprašanje, kako visoko v zraku in k al; o globoko v morju nahajamo še živa bitja. Navadne ptice pridejo najvišje 3000 metrov visoko. To so dokazali razni zrakoplovci, ker se je preje trdilo, da lete ptice mnogo višje. V višjih zračnih plasteh se nahajajo samo še bakterije, ki jih zanesejo zračne struje včasih do neverjetnih višin. Da ptice ne morejo tako visoko, je glavni vzrok pomanjkanje kisika, ki ga mnogo preje pogrešajo nego človek, ker porabljajo pri letenju veliko energije. — Življenje v morju pa seže mnogo globlje. Glavno življenje se odigrava do globine 400 metrov. Globlje so živa bitja že bolj redka, a se nahajajo nepretrgoma do 6000 metrov globoko. Člani Challenger ekspedicije pa so potegnili celo iz globočine 7500 metrov še nekega črva, iz česar bi se dalo sklepati, da je morje tudi v največjih globočinah naseljeno. Oil kdaj uporabljajo ljudje milo. Ze Pl nij in Galen poročala, da so imenitnejši Rimljani uporabljevali v svojih kopalnicah milo. Temu pa so se imeli zahvaliti Genuanom, iki so že znali delati milo na ta način, da so mešali bukov pepel z lojem, ki so ga dobivali od koz. Prva steklena okna so poznali že okoli leta 250. po Kristusu, vendar pa so bila tedaj v rabi samo barvana stekla. Belo oziroma prozorno steklo je bilo tedaj silno drago, da so si ga mogli komaj najpremožnejši ljudje omisliti. Šele v 14. stoletju so se vpeljala, kakor nam poročajo srednjeveški pisatelji, vsepovsod tudi prozorna steklena okna. Zakaj nosimo črno obleko pri žalovanju. Na prvi pogled se nam zdi to vprašanje popolnoma odveč, ker nam je prešlo že v meso in kri, da črna barva ne more kaj drugega značiti nego smrt in žalost. Ako pa le malo pogledamo k drugim izvenevropskim narodom, pa bomo videli, da so pri njih zopet druge barve simbol žalosti (pri Kitajcih na primer bela). Pri tem torej nima barva sama na sebi prav nič opraviti, temveč je to le navada, ki se je obdržala pri nas še iz davnih časov. Ko je za časa rimskega cesarja Valeri-jana skoraj 15 let dolgo razsajala kuga po širnem cesarstvu, tedaj so se svojci onih, ki so umrli za kugo, oblačili v črne halje, da so s tem čimbolj odvračali od sebe druge, da se ne bi od njih nalezli kuge. Tako so črna oblačila ostala kot simbol smrti od onega časa vseskozi do današnjih dni. Električne živali. Na vse mogoče načine se živali branijo pred svojimi sovražniki, in tako imamo med številnim živalstvom tudi , take zastopnike, ki morejo sami proizvajati elektriko. V Orinoku, v Južni Ameriki živi neke vrste jegulja (Gyinnotus electricus), ki lahko nakopiči v sebi toliko množino elektrike, da more z njo ludi ubiti človeka. Ostale take ribe, ki pa žive večinoma v morju, imajo mnogo slabše električne organe, s katerimi morejo svoje žrtve samo omamiti. Električni organi obstoje navadno dz mišičja, ki je tako zgrajeno in med seboj zvezano, da predstavlja posamezne baterije v živali. Spitzbergi —• Svalbard. Spitzbergi so po pogodbi z dne 9. februarja 1920 pripadli Norveški, ki jih je še le letošnje poletje anekti-rala. line so spremenili v Svalbard (t. j. mrzla obala), ki velja odslej kot uradni naziv. To ime je bilo namreč prvotno, ki so ga dali celemu otočju islandski mornarji, ki so ga leta 1194. odkrili. Svalbarda ne prištevajo Norvežani k svojim kolonijam, temveč tvori to ozen* Ije en okraj norveške države. Otočje je bilo pred svetovno vojno last treh držav, Rusije. Švedske in Norveške. Svalbard je jako važen radi premogovnikov, kjer kopljejo izvrsten I karbonski premog; v novejšem času so pa od-! krili tudi znatne plasti marmorja. Amerika - v!at!ar sveta. Dočim gre težišče svetovnega gospodarstva v hitrem tempu proti zapadu, so v Evropi slišijo kvečjemu le obtožbe proti ameriškemu parveništvu, ki triumfira nad Evropo, prezirajoč njeno tisočletno kulturo. Evropcjec občuduje gospodarske čudeže, ki jih dela Amerika, zavida narod, ki plava i zlatu in čegar življenske potrebe so večje nakor njegove, toda v tem občudovanju in tej z..visti je še vedno dosti omalovaževanja, ki ni nič drugega ko nerazumevanje. Evropski svit še vedno nima dovolj zaupanja do Amerika nca, to pa zato, ker lc,-la za svoje uspehe ni potreboval stoletij, ampak je svojo civilizaciji' in gospodarsko-politično višino dosegel circktno, brez kakega upliva svetovne zgodo 'ine. Ri vno zato, ker postaja Evropa vse bolj od visns od Amerike, je potrebno, da se Evropejci intenzivneje pečamo s problemom amerikanskih uspehov na vseh poljih in da sc z razumom, ne s čuvstvoni učimo spoznavali in razumeli Ameriko in — da sc od nje kaj naučimo. Uspehe Amerike in kako jih je dosegla, je najbolje pokazal dr. Hirsch v svoji knjigi »A meriš k i gospodarski čudeži«. On jc kritično tem čudežem vzel lislo čudežnost in jih pokazal v naravni luči, hoteč s to svojo razpravo pripomoči, da se Evropa zgane iz svoje povojne rcsignacijc in se zopet loti energičnega praktičnega dela. llirsch ugotavlja, da jc Evropa gospodarsko razpadla uprav ko se jc Amerika gospo-daisko organizirala. Evropsko gospodarstvo jc bolj propadlo v povojnem času nego med vojno. Ustanovitev 17 novih držav in področij z novimi mejami in trgovskimi ovirami, novimi valutami in zakoni je prizadelo evropskemu gospodarslvu več škode kakor pa strahovito uničevanje med vojno. Potegnjene So nove dvakrat daljše meje nego pred vojno, za temi mejami pa stoje na braniku vojske, ki so odlegnjene produktivnemu delu in so velika ovira za gospodarsko ozdravljenje Evrope. V tem času pa jc Amerika s svojimi 115 milijoni prebivalcev takorekoč čez noč postala sodnik kontinentu, na katerega jc navezana, kontinentu s 40 milijonov ljudi. Amerika jc šc do začetka svetovne vojne prosila Evropo za posojila in dolgovala evropskim narodom 4 miljarde dolarjev, toda t itiibuj« m i-tvaraa^ja plačala je med vojno ne samo ves dolg, ampak postala cclo upnik celega sveta s vsoto od 5 mdjard dolarjev, od katerih odpadejo več ko 4 miljarde na Evropo. 115 milijonov Amcrikanccv je komaj 15. del vsega živečega človeštva in ta petnajslina človeštva ima trikrat toliko avtomobilov in telefonov kakor ves ostali svet. Amerika ima tretjino celokupnega železniškega omrežja na svetu. Zedinjene države imajo že danes preko polovicc zlate zaloge, treljino letne produkcije zlata nakop-Ijcjo v Zedinjenih državah in že nekaj let pošilja ostalih 14 petnajstin človeštva velike količine zlata v Ameriko. Tri petine bombaža, dve pelini premoga, tri četrtine nafte, več ko polovico bakra in četrtina žila od celokupne svetovne produkcije dajo Zedinjene , države. To bogastvo jc plod odlične organizacije in naravnega bogastva zemlje, ki ga Amcri-kancc izkorišča s čim manj človeških delovnih sil. Ko je v Ameriki primanjkovalo delavcev, so izumili stroje, ki so silno zmanjšali stroške produkcije. Tako so izumljeni žitni clevatorji, Rockfellerjeve pipe-lines, odvodne cevi za petrolej, ki segajo preko pol Unije, klavnice z vagoni, lcdcnicami za daljni transport, bcncinski tanki, nove forme kredita in trgovine — vse v cilju: življenje kolikor mogoče poccniti. Kakor v privatnem, tako Ame-rikancc tudi v življenju ustvarja čim močnejšo organizacijo, ki bi jo težko prenesel kak drug narod ali dežela. Veličino Amerike ustvarja eneržija mladega naroda, ki.se je šc-le v vojni začel zavedati svojega bogastva. Amerika je odplavila v svoji ogromni notranjosti vse carinske meje, politične frakcijc, težave potovanja, ovire prometa, in Amerika vzdržuje samo 100.000 mož vojske, dočim je v Evropi stalno sedem milijonov ljudi pod orožjem. Razen tega je vneto smotreno sodelovanje privatno gospodarskih organizacij, bank, trgovine in industrije dvignMo Ameriko na današnji vladajoči položaj na svetu. Turisti"',a in srort. Smučarski tečaj TK Skalo Vzporedno z nedeljskim smučarskim tečajen se vrš| tudi drugi tečaj med tednom pod vodstvom kltibovih krmarjev. Pričetek teBel'evue<. Vabljeni vsi č'ani. naraščaj in prijatelji zimskega športa. — Smučarski odsek. UBsaonukCu. i Športni teden. Veliko zanimivega. Nizozemski olimpijski odbor je končno le zbral jiroslor za zgradilo stadiona. Napravljen bo po vzorcu stadiona v Coloinbes in sicer ob bregovih jezera Zuider; temelji bodo morali bili trdni, ker jo svel tam uiehuk in deloma močviren. Sramovali smo se lani v Parizu, sramovali smo se pred krnlkini v Prani, sedaj je pn pr.šel na vrsto belgrad. Praški DFG je porazil v Belgradu nušega prvaka v nogometu >Jugo9tnvijo< 11:0, nu-lo neki drug klub 10: 1 itd. Kje jo vzrok, Lahka atletika je v zadnjem !rn v znamenju rekordov Vsi iz Amerike. Ameriška lahkoatletska zveza jc priznala najprvo rekord Scholzn v teku nu 10 0ynrduv (01.44 m) t 0 5. Rekord ie imel od lela 11S0(I. Kelly z 9.0: za njim jih jo več drugih doseglo isti čas, munj nihče, in lo so splo?"o misliti, dn je 0.0 meja legi kar človek zmore, ln ko .e Soholz dosegel čas 0 5, so porabili več mesecev s študira-njem nktov, preden so izrekli pozitivno sodbo. Torej sedaj lahko pišemo ICO y v 0.5. ker bo Mednarodno zveza rekord gotovo tudi priznala. Inko tudi sledeče: 220 vardov stajo Brookin« 23 sekund, 440 vardov vrsta 41 ll, diskos llartranll 48.88!. Itnpio Mvrhao 08.541, skok v daljavo llubburd 7.1)2 m! O kopju smo že govorili: o disku smo rekli, da so Amerikanci prišli večkrat čez 48 iu tis«11 čez 40 (t.ieb), da pa dotičnih rezultatov niso priznali in je velja! zmeraj še stari Duncanov rekord 47.58. Hubbardov skok je nekaj novega, doslej 7.890, ludi on. Še 8 cm, pa bo 8 'metrov. '.englcnovn bo čez zimo v Nizzi, kjer je doma; trenirala bo le vloliko, da bo ostala v for.ni in bo prihodnje leto pripravljena za hrambo svojega na-slova kol svetovna prvakinja v tenisu. Torej se bosta z \Villsovo le udarili. Tudi tožka atletika ne miruje in prinaša nove rekorde. Francoz Bolet (težka srednja teža) je • ločenih ročkah sunil 115 kg nov francoski r ko;d, >p-r;snik< Bandrand je pa z levico sunil 70 kg, frt'rekord. Nadalje beremo, dn je Švicar Aeschninnn (luhka sicdnja ležn) z ulio erofn m sunku,n 130 kg postavil nov svctnvir rekord ; doslej DunajČan Trotfnv 120.4 kg Obenem je Aesch-mann z levico potegnil 70 kg, obojeročno pn 00 kg, oboje švicarski rekord. — Riguulo! bo mo nl sp"t na dan. V boju s Cudineom jc dosegel 1083 kg, Cndine 1075. Sedaj je pa lukscniburSkj kolos Al/.iu v istih desetih vajah spravil skupnj 1110 kg in poživlja oba Francoza na tekmovali> liigouht bo moral hočeš nočeš ugriznili. Alzin ima svetovni rekord v obojeročnem Icznem dviganju. PJO kg. Danes tedeu smo pisali, du se bosta 1. doc. udarila bokserju Nemec Broitcnsl noter in Španec Paolino. in smo pristavili: Zmagal bo Paolino. lil je ros. Boj je bil izredno hud: n ves čas jo bil Nemec v nevarnosti, Španec nikoli. Ni presh.no so jo smehljal, smejaje se ie delil Broili:lwl motorju lulnr-re V boj je šol'z 91 k kg, Nemec s 81 kg. V začetku sta bila preccj enaka, vendar ie bil Broiten-slrncter bolj v defenzivi. V 7. rundi je šel Nemce k llom, šteli so do osem, dvignil grog-pyr. V deseti rundi je bil neenaki boj končan in Nemec k. o. Časopisi pišejo, du je sedaj Pni linu odprta j)ot do Dempseya Ku!;o se molijo! Najprvo pride na vrsto evropski mojslor Erminio Spali«, nuto kakšen srednji Auicrikuucc, nato... ild. ild. Erniinlo jo bil sedaj na roki o|H>rirau in no verno, kaj bo z njegovo boksersko kariero. Anic liorg jo preplaval v Miaml (Florlila, tropsko podnebje) pol miljo v svetovuurekordnem času 10:'20; prej Ueissmueller 10:85. \Vc.ssmuol-lerju se navadno plavanje nu kratke razdulje žo dolgočasno zdi; sedaj je začel pluvnlj ludi na hrbtu in je seveda takoj ri kordiral, lt'0 yardov v 1:04, Znameniti danski kolesar Ellegaard jemlje slovo od kolesarstva. Nasprotno ima pa ltali.au Gl-rardengo za prihodnje leto velikansko načrle. Sedaj jo šol v Nevvyork na šestdnevno dirkanja, v začetku januarja bo sini tal v Milanu, milo lo šol v Uor* lin, potem bo tekmoval pri dirkanju Milauo—San Komo, nato gre s|>cl v Pariz ild Naznanila. Pevski zbor Glasbeno Mntire t Ljubljani — Skupna pevska vaja zn Burjo so vrši v poudeljolt dne 7. t. m. oh četrt nu sodem zvečer v pevski dvorani Glasbene Mntire. Ker je nastop pred durmi, prosimo vse člane zbora, du so te vaje sigurno vdo-leže. Ljubljanski skavti! Stegov sestanek Zmajevega stega je danes v nedeljo dno 0. dec ob U. urL — Pingvin, tajnik. Klub esperantistov v Ljubljani priredi v soboto 12 I ni. v proslavo rojstnega dne dr. Zuincit-bofa, avtorja esperantskegn jezika, v dvorani >Kazino« akademijo z. nagovorom, peljem, deklnmnci-jomi in godbo. Pri nkulemiij s'ide'uje ludi opeiui pevec g Kovač. Začetek oh 20. uri Občni zbor Avl- mobiUkcg.-i kluba krnljevino SI1S, sekcija Ljubljana, sc vrši dne 13. decembra 1025 (v nedeljo) ob 10.30 dopoldne v laslnih pro-slorih, Kongresni trg 1-1 (Kazinu) Prosimo p. n. člane, da se istega sigurno udeležijo ozir dn nam pošljejo pooblastila priložena zadnjemu informativnemu listu ako jim ne bi bilo mogoče istemu prisostvovati Pozor šiškarji! šišensko katoliško prosvetno društvo priredi v pondeljek ob |iol osmih zvečer predavanje s skioptičnimi slikami o dr. J. Kv. liro-ku. Predaval u o g. prof. dr. Dolcucu. Meteorologično poročilo. i. nbl nnn ■(! m n ni vis Norninlna baromeierska višina 73fi mm. lih s>|>liKO n n I '11 . u liu.l U v mu i um >>■ tllutv v l lJiMl T" 1 ibtuiunvii » 0 vtru? . R .IIVIU* v m m 4./12. 21 n 744 1 - 8-3 0-5 d obl sv i 5./12. 7 ti 754 2 - 13"0 C-4 megla 5/12. 15 ti 753 8 -33 0-7 jasuo Vsaka.dro'uin vrstica I>:n i'50 ali vseka tseseilT 50 par. Najmanjši 5 Uirj. Oglasi nau devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! OTROKA vzamc-n v re;o. Oskrba dobra. — Naslov v upravi lista pod štev. 81^0. DVCKCLESA Išče se za takoj -n sprejmem na sta-novanje in hrano - Kje, se izve v upravi 10«r<)rkj TOri:k| |lval. st.0;| »btovenca« pod štev. 8191. Izurjeno PLETILJO za nogavice iščem. l!a1- mo najcencje (pojebni od-8147 delek) »TRIBUNA.« b. r. i ali vdovo Plačilna NATAKARICA sUro' s lliši ie sprejme v dobro službo S'areiši SAMSKI OIRTNIK želi znanja v svrho takojšnje ženitve, z gospodično tovarra dveko'es in Parni MLIN in ŽAGA 1 Iščemo strokovnjaka, da nam napravi načrt in stroškovnik za navaden kmečki mlin in žago na parni pogon. - Ponudbe na npruvi lista pod štev. 8162. 2 meeiTo v ajnT s oni v novi hiši se oddasta takim gospodom, ki imajo stalno službo. Poizve sc v P.iODAVt večje število harških kanarekev rolerji (Bi rl nci). izvrstni pevci. Cena 00 in 250 Din 'a i ek. 40 do 50 Din samice. Naslov Aloiz Alman, Boh n ska Bela otrnlkih vozičkov, L'ub.jara, "ovi. hiši Polc« »Mladinske-Korlovska ccsta št. 4. Ca doma• na Kodcl,^veir«. I na deželi. Biti mora pridna, pametna in poštena ter pu-prosla. Plača po dogovoru. Naslov v upravi pod 8171. PRODAJALKA tnanufahlurc, kratke robe 'li galanterijo, samo pivo-vrstna. popolnoma sainosloj-uioč, z večletnimi spriče- iši.-o ali malo trfio- °ne ,8/ decembra ■ ob 9. uri v,no. da bi mogel svo,o SK0^®. Se Vr ' na obrt samostojno voditi - VELENJE prostOT. diau. raznih popolnih svoio voditi — kjerkoli, v mestu ali na deželi. — Tajnost za amčena. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šitro: »R;dr.o živllerje« št. 8176. OPERATER ZA KURJA OČESA (le, če je prav dober rezej vali sc spiej:nc proti "dobri Sl-* sprejme v stalno služb-) plači. Pismene ponudbe n„ v Ljubljani ali pa tudi le za upravo »Slovenca« pod šifro gotove dni. — Ponudbe na »Pomočnica šoia« št. 1002. upravo »Slovenca« pod šitro -------------—-- »Operater« štev. 8133. Službo ORGANISTA-----— •J razpisuje v lepem kraju. LCKO StariOVailjO Mesečna plača 100) Din. s 1 * prostim stanovanjem in pri- ( (soba in kuhinja) se odda tiklinami. Postranski zaslu- najboljšemu ponudniku. Na-icl, Sc lahko dobi. Reflekti- slov v upravi lista pjd: 8112. 'ase na mlajšo nmf. Prošnje j " " :'' " .nasloviti na; Uredništvo [gOGITI SkiatllSCC •terkvenetJa (>las enil a« » 1 Uubljani, Pred ikolijo 1 i. klet ali veliko drvanlco v Odgovoril bo prosilcem do- sredini mesla za takoj ali lični župni urad. 8120 pozneje. Ponudbe na upravo pod: »Sk.udišče« štev. 8146. Jeklene pločevinaste LONCE emajlirnnc ali pocinjcne, velikost od 5—30 litrov, pripravne za mast ali kuho, prodaja po Din 8— zn kg tvrdka Mihael OMAHEN v Višnjigori. 8106 Macesnov les okrogel, dolžina 4 m, od 15 do 50 cm premera, okrog 170 kubičnih metrov, je naprodaj ozir se da na žagi izrezali po kupcu naročene dimenzije. Dalje ludi okrog » .. . v .. 00 kubičnih metrov prvovrst. ccvl arskega pomočnika smre|;ovcua že rezanega Ic-lina zbila in šivana dc- sa, več vrst dimenzij. - Kil-U Delo stalno, plača dobra. . pec naj se oglasi pri Alojz Hrana in stanovanje lahko v TRATNIK, lesni trgovec hiši. - ALOJZIJ LOBODA, | Potok - Mozirje, žel. postaja | trgovsko tehnično večletno izobrazbo pri tu- in inozemskih voleindustrijah, p.,pol-ro:na zanesljiv in samostojen delavec, vešč več jezikov, 'crriran v knjigovodstvu, 'ko-omiji, popolnoma vešč vseli carinskih in državnih poslov, ŽELI SPREMENITI •voje službovanje Gre ludi r>a deželo Ponudbe nepro-'cne na upravo »Slovenca« Pod šifro: »Dclavcc« 811'). Sprejmem solmlh oprav kakor tudi posameznih mu-bilij, zastorov, ogledal in porabnih predmetov. 8163 n--n>'e !-pih in lahkih SANI JE NAPRODAJ po cinevni ceni. — IVAN LAH, kovač, LESCE. KLOBUKI / za gospode in dečke ter vsa popravila najceneje pri Franji Tušar irodistinja JESENICE —SAVA. TROSTOVOLJNA čevljar, DoaižJe. Ivečica na Puki. 7987 raznega pohištva in kuhinjske oprave so vrši v nedeljo 6. decembta od 9. ure naprej. — Zajamčeno čisto! — Ljubljana, Rožna ulica 21. Dobro RUDEČE VPIO 12?S. po Din 12.—, čez ulico po Din 11.—, toči gostilna »Vidmar«, Sv. Jakoba lig 5. O C Dr. A. O.tkerjevi y svetla glav izdaiki za kuho Prz>šeU zn pecivo Vhii.Ii e v s ad .or Prašen za puding Znt"S za kolače no smejo manjkati HCll M n Oilnhll Dobijo se porso I in r glavni zulogi Jos.Leich, Maribor Knjiga reccplov na željo brezplačno in poštnine prosi o. -9) harcerjl, žlahtni »r v nol, Izvr tnl povcl po 200, 250 3 0 D n, plemms.e samica SO 0 n. R*zn šibam na vsa kraje in jamMm, ds p lč daspi Živ. Žiga Woh :ahrl. L'.ubl!»n-«. Cerkve a ul. 71. vr. 36 (9- Matilnica na kateri se mlati dnevno do 40C0 kg čistega žila. in Molor s petimi konj. sila-.r.i Ipogon na petrolej), vse t dobrem stanju, rap odaj po zelo ugodni croda. Vprašali: Sv. Petra c. 64—L S u Ii a bukova in mehka DRVA in PREMOG se prodajo po nizki ceni v skladišču IVAN 0GR1N, Ljubljana, Kcnjušra ulica. Dostavlja se Iti (.ti na dom, Telefon št. 426. Popravila šivalnih strejuv ločno in ceno. - GOREČ, Gosposvetska cesta št. 14. 1 O« O MO BILI \Vo l-Lanz do (iUO UP tovarniško novi ali generalno popravljeni s lovamiAkim jamstvom ludi v najem molcrji na se::alm n in. Oiesel - motorji broz kompresorja, moijrji na surovo o!js. Gonoralni) zastopstvo tovarna za moinrjo DARMSTADT minski s ra i, transm sije. Poglejte naše skladišče! Plačilno polajšuve. Kompletna inoutaža. Br C3 F sc er d.fl Zagreb, Pnntovčak I b. posodo vseh vrsi in druge potrebščino iiajtrpcžnojše Irr nujconojšo dobite pri Ivrdkl A.. VlCI.Ll M AII1BOR Glavni lr;{ 5 Vsakovi sliio zlato hupujc po najvišjih cenah ierne, ju ellr, Ljubljana Wolfovo ulicn štev. 3. HIŠA z diitiro vpc!|.ino trgovino z mešanim btagom, na periferiji mesta, radi odpotovanja naprodaj. Stanovanje in lokal takoj na razpolago. — Naslov v upravi lista pod štev. 8078. najboljša REKLAMA so oglasi v »Slovcnca«. ■/♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t KLAVIR lep in dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod šlev. 8112. Dve barak! V KOMISIJO sprejmem mamifaktur. blago in obuvala proti jamstvu na kupim ali les in okna od posesti. Ponudbe se prosuo barak, primerno za delavna upravo lista pod: »Trgo- nico. - Ponudbe pod šiirol vec na deželi« »lev. 8086. I »Barak« it. S114 na anonena in reklamna dmlbs z o. z, 52 ie s 5. decembrcn v pa?a?o Slavonske banke Sirltar eva ul ca pri Franiiikanskcm mestu Tužnim srcem naznanjam, soprog, gospod hišni posestnik v Spcd. Šiški v soboto o» pol 4 popoldne. — Pogreb dragega bo v torek, 8 decembra ob 2 popoldne iz drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Fani Fcderl, žalujoča soproga. Potrti globoke sorodnikom, prijatcl naš iskreno ljubljeni žalosti naznanjamo vseni ljcm in znancem, da je i oče in stari oče, gospod Brez posebnega obve6tila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in lovari-Jicam prebridko vest, da je naša iskreno ljubljena nečakinja, gospodična učiteljica v Litiji danes po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, za vedno zatisnlla svoje blage oči. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 7. deccmbra ob pol petnajsti url. LJubljana, dne 5. decembra 1925. Žalujoči teti: Josipina Grkman, Emilija Grkman — učiteljica v pokoju. Znižane cene pri »»Tribuna F. B. L. Dvokulesa: nsicentjt' in največja ralopa pri »TVioana. r. U !.:. Ljubljana, Kar-Invgi-a c.hla t ine uma tika dv prav ni/ki ceni pri cTribu.ia« v Liubl.ani, karlavsl.a c. 4 Trie i ki j i in mala dvokolesa Otroški vozički 7a dečke in deklice na krogličnih ležiščih, i verigo, izdelana kot normalna dvo.olesav manjii obliki prt Francetu Uatielovem v Ljubljani, Zvonar-bka ulica Mev. 1 Mehanična delavnica. Posebni oddelek ra popravo dvoko'es, motorjev, šivalnih stro,ev, otroških vomč«ov itd. t.majliranje r ognjem. Stara dvo' olesa se popolnoma prenove in 9hrani|0 če/ /imo »Tribuna« F. D. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Šivalni stroji za doiraJo rabo, šivilje, krojaje in čevljarje - po znižani ceni pri Dat,«lu, Ljubi,ana, Karlovska cesta I Mamice, ne zamudite rilike si ogledati ve-ike izbire vsa ovrst nili modelov po čudovito nizkih cenah v tovarni »Tribuna«, Karlovska cesta št 4. Motorji: »Fre"a« in druge angleške znamke v zalogi; veli1 a izbira po 'onkurenčnih cenah. - Franc Batjel, Ljubi,ara, Karlovska cesta 4. Ceniki dvo'-o!es. motorjev, otroških in ierač-nih vozičkov, šivalnih -trojev in delov Iran' o . roda a na obroke. »Tribuna« F. B L., tovarna dvo oles in otroških vozičkov, Ljubljana, t artovsl a c. 4. Igračni vozički stolice 78 otroVe, zložljive kot stolček in mi/ica n učenje v hoji. -Igralni vo/ički več vrst v poljubni velikosti - se dobi to po znižani ceni v tovarni »Tribuna , P. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. KFASTOV LES prvovrsten, za mizarske izdelke, 3 leta sub, od tO do 1C0 mm ugodno naprodaj iz Hrenove ulice Štev. 19 v vagonddh in tudi marših _ . w | ~ koIIMrdah pri »STAVBNI preselila na Cesto na gor. zelez. 4 .družbi«, Levsckova «i. 19. (Vošnjakova ulica) blizu gcstilne »Novi Svet« — in se priporoča za vsa v njeno stroko spadajoča dola: sekanje pil in rašp t«r prevzame tudi specialna nartčila. Postrežba točna. Cene solidne. , pozor! Vsakovrst. mlinske kamne - najboljše kakovosti - i"'a v t d n o v zalogi JAKOB SELIŠKAR - školja Loka. Proda se HIŠA ZIDANA, s tremi so'-ami, kuhinjo in kletjo, prip-avna za obrtnika ali upokojenca, pod Starim gradom. Zraven je vrt, njiva za 8 mernikov posetve, 2 orala velik trav. nik in 2 orala zaraščenega gozda; vse v najlepšem stanju. - Poizve se pri Ivanu JERAJIJ, posestnik — vas Smlednik št. 1._7977 J. St epušin Slsek priporoča boll&e tamburloe, atru-ae. r art -tura šola in vse otreb-ščlne za vab T a« »Uu Odl«kovi»n na razstavi. Cen U nanko. želod - storže -žir - jezice plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana - Krekov trg 10. Bukovo oglja najceneje tn najboljše — na vagone tn na pcameino vreče H. SKALA, Ljubljana - Mi. le št. 4. 4620 Ma Mob Spitzer KRAPINA ima naprodaj iz lastnega vinograda 200 hI starega in 60 hI yjno izborne kanovega kovosti. — Rellektante vabimo, da se obrnejo na zgornji naslov. Kupujem 3 do 4 vagone šin 3 kretnice za normalni tir 8.000 do lO.dOO m šine nroti a 7 (h) 9 Scg vse rabljeno ali v popolnoma dobrem stanju M rln ovfd, Bconrad Miloša Velikog 3 ČREVA vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto. vedno na zalogi — K -pim tudi surovi in stop'jeri lc| in ga plačam po najvišji dnevni ceni Jos. Berpman Ljujijana, Poljanska c. 85. rrt Radi pomanjkanja prostora prodajamo iz našega oddelka na debelo po tovarniških cenah : Sukno za obleke, sukno za ženske plašče, moško sukno, kazane, sifone, posteljne preproge, celire, frenehe, delene, etamine itd. Maribor Q isposha ui. i 7 u S ~ i u U o U o. C » S - ** s2 to to E '= I 1 © § Prva slovenska izdelo-valnica perila pnporoča za Božič Perilo za dame belo m barvasto. — K Kombinacije vsth vrst | Perilo za gospode po nizki ceni. — Frak-smoking f in šport m srnice le po meri in naročilu | M M. Aiešovee, Ljub liana Cankarjevo nabrežje l.jl Premog, drva. oglje, briketi, koks. »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8, Ljubljana. — Tel. 220. Za Miklavža kupite snežne čevlje pri tvrdki M. TREBAR — Ljubljana Sv. Petra cesta &t. 6. Božična darila raznovrstna, najboljše kakovosti in po najnižji ccni kupite pri tvrdki ANICA TRAUN, Maiibor, Graj:ki trg. IVAN ]RX ID SlD L.ubliara, lOsnumisle isua 2 Nai boli g i šivalni stroji m pleillnl stro)i. - huorp« konstjukcija in elegantna iz-vrs tov i/, tovarne v L>n< u. — Ustanovljena 1.1867 - Vtr.ent« |0i«ui0 bre^pl«'n«> — Cubn-meEni deli — >0 letnu enruti-oij«. c r v. in angleški koks /.a livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d.d. V L-jubltani, Miklošičeva cesta stev. IS 1L kupuje in prosi oferte z navedbo množine vagonov, nakladalne postaje in skrajne cene za dobavo do konca tega leta ERNEST MARINO - CELJE Zrinsko Frankopanska ulica 4. JU Kr. angleška Ah L poštno- //V ^ parobrodna v/PM^^I lin ia. J((j/ /f-3^—----C.O"" General, zastopstvo ^^^^^^^^^ za krai evino tHS RecTn ootniSki prome* Hafburg—Cherbourg—Soulbampton v Novi |ork in Kanado Cherbourg— Liverpoo'—vouthampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro. _antos Monlevideo. Buenos Aircs. San Paolo Odprav. po'niknv 1, 'J, 3. razred., - Kabine 3. r.z. i Md poitetjam Udobnost - Sigurno«! — brzina fodzaslopstva: Beograd, Karagiorgieva ulica 91. — L'ubljana. Kolodvorska ?6 — Me.kov č. Ivo Veraia. — Split, Diokli cijanova obala 8 — Vel Bečkerek, K ralia Aleksandra 4. Brzojavni naslov za vaa [>omia podz.atopitv. „ROYMAILi'AC". /^a Bosno. Hercegovino. Da.macno in Črno goro Srpska Piometna barka v Sara evu n Gruui. N.alov za brzo:avkc Prometna banka. rgooska ba SPa^rcižsice: Maribor, Hsfiinllz, NoDomesfo, Pipi, Raketi, Konjcc, Slooenlgradec Dunajska cesta ifesi. ^ Ce lastni sfioM) Kap ".tal In rezeroe Din 19,000.000 — Izur n e ose bančne posle nllo nec in na knlanlneje EhspozKnrs: Preoa2]e Brzo]aoke: Trgauska Telefoni: 139, 146, 458 5 lepih pisarn, sob v II nadstropju, odda takoj skupno ali posamič Pokoj-rlnski zavod v Ljubljani — Gledališka ulica. 7311 ARIUTEKT in MESTNI STAVBENIK Viljem Treo LJu1 liana, Gorposvetska c it 10. — Tclci. intei tOJ Ustanovljeno leta 1830. Se priporoma tn ZGRADBE vieh vrsi ler izviJuie n {rte in proračune Žolem« peti Ustanovljeno eta 1B93. Slamoreznice Sledil iki Kotil ia klajo In iganjekuho Mla.l.nice Zel. blaqaine Traverze, Sine, cement Reporeznlce Gonilni Jermeni Gepelini-Plugi ObrtnISko In gospodarsko orodja Armature In cevi . STUPICA — Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. Samovarl, dereze Pohištveno in stavbno okovje Rasne trsalke za vodo vino in m ojnlco Ptlf e iisetke, Kuhinjska posoda, Centrifuge za mleko Vse vr^te verig Piahie xa .ozove rJ , IltDrsa,*e. Zima in morska trava Sanke Najnižje cene! Zaloga smodnika in drug h razstrel iv ; a nižje cene! Iščemo za Ljubljano in okolico nike Pismene ponudbe z označbp rcfcrcnc je treba poslali na Ivrdlto HERCULES B. KOHN, Zagreb, llatzova ulica 10—12. Krojaška dvorana in prodaja tekstilnega blaga na obroke. Kupujte samo prvovrstna domačo svinjsko mast uiamko J. P. Lastni izdolok tvrdko Janko PopoviČ v Ljubi ani Nnjntlju dnevno cone I Solidna pontrofba! llarpoJilja se v sodili po 50, 100 iu 200 kilogramov. Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodajo vsake vrste modnega, tnanulaklurnega in suWnenega b aga s I decembrom 1925. no znatno ref uci anih cenah v Modni-manulakturni trgovini I H L & KUHAR prej KARL SOSS PreSerrova ul. 2 Mf"RIBO$ AleVsandrova c. 9 Primerna darila za Božič odraslim m ma'im nudi v naivečji izbiri po najnižjih ccnuh ivruka Cenjenim damam sc ita-nan.a, da se izvršuje.o pr. tvruki damska konfekcija in modni f s Jon. • • cestni trg št. 14 od danes naprej po znatno za žau h ccu;k pr znano pivovrstm uuc.ki, in s.ccr; Kostum.....od Din 350—400 plašč ...... „ „ 300—350 toa eta......... 200-300 krilo.......... 80— ,50 Nadalje 10 /j oopust pri izdelan'!) koiih (koniekc ji), b!a;u, rodiogi tU. C1TRAŠI, CITRASINJE! »Pa so rožcc minule, minulo je .. .« — »Koroški dan« j« minul, minulo jc navdušenje Koliko pa sem v istem času prodal »Koroških narodnih pismi, za citre in p ^ t j e 7 Dolgočasijo se mi v zaboju! Citraf.i in citiašinje, vsak imvj ludi Koroške slov. narodne pesmi za citre in petje. JiflliTcllabko uporabljajo tudi goslarji, Inmburaši-in pa kitararji. Siriino ob vsaki priliki zavednost in zaniman;e za našfe brate. V delu in zavednosti je rcšitcvl Koroške (30 pesmi) so 20 — Din. Prvili šeslero zvezkov novejših izdnj skup v polptalno vezano 130.— Din. »Petelinčkova ženitev« 4— Din. — Povzetje je drago (5—7 Din). Pošljite v pismu lahko tudi znamke ali ko-lcko, Nekaj starejših zvezkov na razpolago po pruv nizlu ccni. 7aznanick izdanih pesmi se šc dobi. Prodam CilRE boljše vrnte (»Triumph-Zither«) za 700 Din in COSL1 za 303 Din. — IV. KIFERLE LjuMjana, Krojaška ulica št. 8, II. nadsliop^e. F. M. Schmiii Lillbliana, Pred škotifo 2 najcenejši in najzanesljivejši obratni stroji za poljedelstvo, obrt in industrijo «id 20 koir.skth sil dal c na zalogi in ločno dobavljivi Zahtevajte brezplačna pojasnila Gra/ir VVavflon- und Maseh nen Fabrks-A itien jeseilschaft Joh. UJeŽ^er. Graz-štelersko Zastopstvo: Ing Oskar Meinbard, Beograd, Knez Mihajlova 49 Jurij Vrkljan, Zagreb, Vinogrudska ceslu štev. 8 Hupi se veliko posestvo pretežno poljedelskega značaja v ljubljanski ali mariborski oblasti; pogoj, da nc leži blizu državne meje. V slučaju neposredne soseščine pride v poštev tudi več posestev. — Ponudbe na Gcspcdarsko pisarno dr. Miroslava Lukana v LjuLljani, Gledališka ulica št. 0, III. nadslr. Telefon št. 921. prve vrste novo blago popolno zrela dobiva se povsod Prva hrvatska tvornica salame, sušo-tiega mesa in masti M. Ga jruov.č in sinovi cf. d. /KkGL Petrin,a. S M.C.S Zas.opstvo za Ljubljanski in celjski okoliš 23. Bunc , t v"* i\ N Jti y ADsclufiio zancsliivi dcganfail „Wiin?ass:n^" Ccvlii iu sncil in galoše. DeJniška glavnica: 50,000.000 Dira Rezervni zakladi ca. 10,000.000 O in _ _.'T*'"tfubllana, Dunajska cesta podružnice: Brežice, <"elje, Črnomelj, Gorica, Kranj. Maribor, RietUovič:. ^ovi !.ad, Plu|. Set ajevo, Split, Trst. Agencija: Locjalec. Se prlporočti r.a vse v btinf no siroUo spnita oCe pos e Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telef on šlev.: 261, 413, 502, 503 In 504 siiu urania. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D. Glenarvanu je bila prva skrb za voz. To je bila zanj poglavitna stvar. Ogledali so si težko vozilo od vseh strani. Pogreznilo se je bilo sredi velike kotline na razmočeni, lepijivj ilovici. Prednji del voza se je žc skoro ves vdrl, zadnji del pa prav do podvozi. Težko bo izvleči iz blata nerodno vozilo, če se tudi združijo vse razpoložljive moči: ljudje, voli in konji. »Na vsak način je treba hiteti, jc dejal John Mangles. če tc la'e ilovica prisuši, ga bomo lahko vlekli do sodnjega dne. — Podvi/.ajmo se!« je pritrdil Ajrton. Olenarvan, oba mornarja, John Mangles in Ajrton so šli v gozd, kjer so prenočile živali. Bil je to gozd orjaškili gumijevcev,, pa žalostnega lica. Vso sama mrtva, posušena drevesa, na redko Posejana. Tako stoje že stoletja in stoletja brez skorje, pvesto čevljev visoko v zraku so nosila suhe, okleščene veje. Na zračnem skeletu se ni zibal niti en ptiček. Noben list ni trepetal na suhih vejah, ki so tadevalo druga ob drugo kakor kosti na okoslju. Kakšni prirodni sili naj pripisujemo ta pojav, ki je 'ako pogosten v Avstraliji, da pogniojo za kužno boleznijo celi gozdovi? Ne vemo. Niti najstarejši divjaki, nili njihovi pradedje, ki spe že leta in leta v gajih smrti nezdramno spanje, jih niso videli zeleneli. Olenarvan jc gledal spotoma na sivo nebo, ki so na njem jasno odražale najmanjšo gumijevčeve vejice. Anton se je čudil, da ne najde konj, ne volov nu kraju, kjer jih je pustil prejšnji večer. Živali so vendar imele na nogah vezi in niso mogle daleč proč. Iskali so jih po vsem gozdu, pa jih niso mogli najti. Avrtonn ie zaskrbelo. Vrnil se ie nn tisto stran. kjer je tekla reka Snowy, ki so jo obrobljale krasno mimoze. Zabrliz^al je z brlizgotn, ki so ga bile živali na.ajene, pa nobenega odgovora. Čolnar je bil ves iz sebe, tovariši so se v skrbeh spogledovali. Tako so iskali brez uspeha več kakor celo uro. Glenarvan se je že hotel vrniti k vozu, ki je bil dobro miijo j.roč, ko je zaslišal rezgetnnje, takoj za tem pa je zaleglo zamukal vol. »Tam-le so!« je vzkliknil John Mangles in se že plazil med visokimi šop i gaslrolobija, ki so bili dovolj visoki, da skrijejo celo čredo. Glenarvan, Mulrady in Ajrton so se požurili za njim in ostrmeli. Dvoje volov in roje konj je ležalo na tleh. Poginili so kakor njih predniki. Biii so že mrzli. .Jata lačnih gavranov je krakala v mimozah in čakala na nepričakovani plen. Glenarvan in tovariši so se spogledali, in \Vilson ni mogel zadržali kletvice, ki mu jc prišla na jezik. _ »Kaj hočeš Wilson! je dejal lerd Glenarvan, ki se je sam komaj zadrževal, kaj moremo za to. Ayrton, odpeljite konja in vola, ki nam še ostaneta. Treba bo pač, da si pomagamo samo s tema dvema. — Ko bi voz nc tičal v blatu, je odgovoril John Mangles, bi bilo dvoje živali zadosti, da nas prepelje počasi do obale. Na vsak način je torej treba, da izvlečemo ta nesrečni voz. — To bomo poskusili, John. je odgovoril Glenarvan. Vrnimo se v taborišče, kjer so že gotovo v skrbeh, kje hodimo toliko časa.« Ajrton je snel volu spone, Mulradv pa konju, in vrnili so se ob vijugastem bregu reke Sno\vy. Pol ure pozneje so Paganel, Mac Nabbs, lady Helena in gospodična Grantova že vedeli, pri čem da so. Major si ni mogel kai, da nc bi dejal: »Pri moji veri. Ajrton, škoda je le, dn vam v Black-Pointu ni prišlo na misel, da podkujete vse živali. Škoda, dn \Vimcrra ni vseli zbosila. — Kako mislile, gospod? — Ker je od vseh konj, ki smo jih imeli, ušel žalostni usodi edino lisli, ki smo ga izročili skrbnim rokam vašega podkovskega kovača! — Saj res, je pripomnil John Mangles, ali ni to čudno naključje? — Golo naključje in nič drugega.« jc odgovoril čolnar in ostro pogledal majorja. Mac Nabbs je stisnil ustnice, kakor da hoče zadržati besede, ki sanic silijo na jezik. Glenarvan, John Mangles in lady Helena so menda čakali, da konča misel, ki jo je bil začel, pa major je umolknil in se odpravil k vozu, ki ga je že pregledaval Ajrton. »Kaj je hotel reči? je vprašal lord Glenarvan kapitana Johna. — Ne vem, toda major Mac Nabbs ni človek, ki govori kar tako brez premisleka. — Kes je, John, Mac Nabbs nekaj sumi, kakor da dolži Avrtona. — Sumi, dolži? se je začudil Jakob Paganel in skomizgnil z rameni. — Pa česa neki? Pa menda vendar ne misli, da je Ajrton pobil naše konje in vole? Čemu neki, vas vprašam. Ali ni Ajrtonov cilj isli kakor naš? Ali ne išče tudi on kapitana Granta? — Prav imate, dragi Edvard, je dejala gospa Glenarvanova. Pristavim naj šc, da nam jc čolnar, odkar je naš vodnik, že tolikokrat pokazal dobro voljo in iskreno vdanost. — Priznam, gospa, je odgovoril John Mangles. Toda kaj pa pomeni ma jorjeva opazka? Stvar moramo na vsak način razčistiti. — Menda vendar ne misli, da je dogovorjen z zločinci 1 je vzkliknil neprevidni Paganel. — S kakšnimi zločinci? je vprašala gospodična Grantova. — Gospod Paganel se moti, jo je hitro prekinil John Mangles; gospod Jakob ve sam najbolje, da v viktorijanski provinci ni konviktov. 111=1113 111=111= E t m tC 3 t i 3 g tn = !r rt 4» t* o J= ~ C C — « o O ^ -c ► 12 V N ^ '5 u c O m>; o. 'čT > -U o c -s JX 0> J£ > rs N .9 Q o oo iH .2 Q o PO n O > o oo > ^ • ti = -o J a -c 2 o > (O >U -O O £ a-s im h ~ 0. > Ui O Ul n 3 > N o» es i 111=111= 111=111= (D Za Božič znižane cene! pri staroznani solidni tvrdki Gričar & Mejač konfekcija samo Še/enburgova ul. 3 w Iov&rntSfta zalofia poiiišlia od najfinejše do naipriorosteiše opreme po irredno zniianih cenah se dobi pri ANDREJ MM0AR. tovarna poMSttra St. Vid nad Liubliano nasproti kolodvora Vižmarie Na veleseimo razstava v paviljonu E" Z23K3B NaipoDolneišI STOEWER šivalni stroi zb Slvtl e, kro sfe in fevl ere ter ta vsak dom Preden si nabavite stro. og eite si to izrednost ort tvrdki L. BARAGA « li bi ono Setenbuigova ulica 6/1. Brezplačen oouk 15 et smstvo Tplnfon št«v 980 1! K. C. se zo^et dubiva v v eh boljših trgov.nah Generalno zastopstvo: C. C. iaffrah $. C.. Zagreb Vlaška u.463. Teleioa 2—73. v božifo* a za iboSraifce r?.a reivrnatiamu trganju po udih, nervozi, glavobolu itd. je vsekakor Sra S R g s'_ EHESBS 3 :T J anHKKfinsi^BSSKHBROHfinrEnoHH s katerim sifrurno odpravite zprorn.je bolezni, kožne izpuščaje, bradavice, kurja očesa, pe-f;e itd. Aparat .in jako uporaben in učinkovit ter je opremljen z prarancijskim pismom. Natančen opis aparata priložen. Naroča se edino lo pri elektro-tvrdki F« ifoprtniir slalna tovarniška zaloga li. UtHlOjS, električnih predmetov Ljubljana, Gosposveis';a cesta. 13. Kolizej Kompletni aparati KADIO posanr.zni deli edini slovenski izdelek najcenejši in natboliši Bengalične žvcper.kc. tengaiijnc svečice. BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah brez žvepla in smradu za miklavžev« vtčere in fikdnliške odre — Lovske patront vseh kalibrov v razi. bengal barvah — Aparat proti vlomu. za vinograde in dr C e nI k oftniemetnih predmetov se pošlie na zahtevo »PTROTA«, •• i"t!oslov. pirotehn. tovarna, CELJE. U Popolnoma varno naložite svoj denar v 'iijciiii posolilnld v Ljubljani, r. z. z o. z. □a Miklošičevi cesti poleg hotela »Unton«. Hranilne vloge se obrestujejo ra:u£odnelše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. H tite! Hitite! k Hiite! Mud§ka posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v L ubl.oni obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg lamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilna vloge znaša o nad 250 milijonov kron -LEQ. Kapii'aS 'in rezerve skupno nad Din 15,000.000'—. Daje trprovske kredite, eskomptirn menice, lomhardirn vrednostne papirie dnje v najem teklene shrambe za vrednote kupuie in prodaja kar najbolie tu,e valute m devize, spreiema vlosre na tekočem računu m na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne m borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni proda a ec srečk Drž. razr. loterije.