OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Mojca Ramšak
knjižna bera slovenskih etnologov -pravljica ali stvarnost?1
Knjižna lie ra .slovenskih etnologov iz leta 1995 znaša 21 monografij in i revije (Traditioiies, FJnohg, (¡lasnihSI-D) Podrobneje razčlenjeno to pomeni: 2 objavljena doktorata i Monika Krope j. Pravljica in stvarnost, Marija Slanonik. Iz kaosa k cilios), 2 objavljena magisterija (Borut Brumen, Na nihil '.,i>o<loi lin- in spomina. Miran Puconja. K vrednotenju idei ititetepa not iske km i •tije) in 1 diplomska naloga (Polona skeleli, Na Stičišči i dveh kal tur), 3 zborniki (Razv< >/;ilot en-skt • e/ noh >ii ije i k! Šlreklja m Murka. Mediterranean lilhno-logü a! Stan mer School, i'/ansarske slavhe v vzhodnih Alpali). 3 knjige s področja materialne kulture (Marija Mak aro vič - Slovenska ljudska noša v besedi in ¡wdobi -Notranjska. PlaušarskestavlK1 v vzhodnih Alpah, Miran Puconja K vrednotenju identitete pat ionske kmetije: temelji preživljanja na Ctenu...). I s področja socialne kulture 11 le] en a Loža 11'odloga r ud venta snubiti o pustu ženiti: svatU nešej(i'Ziljanov). s področja duhovne kulture pa je v letu 1995 izšlo k.m 13 monografij, v glavnem gre za zbirke pravljic in pesmi ter za raziskave plesa Ltnologi ne raziskujejo in pišejo samo Slovencih znotraj države, pač pa tudi o zamejskih Slovencih Na področju av strijske Koroške je najbolj aktivna in V neverjetno kratkih časovnih presledkih izdaja knjige Marija Makarovič. I a je v letu 1995 uredila kolektivno monogratijo koroške v asi Vogrče v občini Pliberk ob njeni osemstoletnici in "redila >.e tretjo knjigo življenjepisov koroških Slovencev, na Koroškem dvojezičnem ozemlju je o delovnem in prostem času v (¡lobasuici razmišljala Polona Skelel j. M<
>venski etnični in jezikovni prostor v Kcziji. Nad i.škili in I erskih dolinah v Beneški Slov eniji pa zajema bibliografska študija Roberta Dapita, ki prinaša izbor naslovov s podiočja jezikoslóvjíi in etnologije. ^ eliko je tudi štev ilo monografskih študij, v katerih avtorji pišejo o urbani kulturi Murske SolX)te (Borut Bnimen). o Slovencih in času (Ciorazd Makarov ič), o etnološkem orisu l(>ck skupine v Slovenskih goricah (Rajko Muršič), ter o ^"vrnskih izkustvih eksotike (Zmago Srni tek). ' lematiko iz objavljenih monografij primerjamo s tu-|tno igj. razpredelnico), ugotovimo, da pri Slovencih P'v\ latlnjejo etnološke in folklofistiČne leme, manj pa je '■'vnnno kulturno antropoloških, etnomuzikoloških. et-noaiheoioskili etnosocioloških in mitoloških tem ter '■^iskav iz evropske ali neevropske etnologije, o katerih ■ ° pisali v drugih evropskih nacionalnih etnologija h;
Etnologija sodi med tiste vede, ki raziskujejo, vrednotijo in ohranjanja j o temeljne "lokalne identifikacijske plasti kulture v Sloveniji in zamejstvu. Za ohranjanje etnološke dediščine pa so potrebne tudi objave. Najprej znanstvene, in to v lastnem jeziku, saj le tako pride do minimalne komunikacije med raziskovalci Ti so praviloma posredovalci znanja v mlkrookolju in v lokalnem jeziku v materinem jeziku pos redu jejo ttldi profesionalne in za širšo javnost privlačne infoi macije. ki popularizirajo znanost. In potem je tU še mednarodna komunikacija med znanstveniki različnih tradicij, pa naj se li imenujejo etnologi, folklorisii. kulturni ali socialni antropologi. Z mednarodnimi objavami je možno optimalno metodološko oplajanje in prenašanje lujih izkušenj v raziskovanje lastne kulture.
Poleg objavljanja v materinem jeziku v domačih revijah m monografijah se zaradi težnje po afirmaciji lastnega znanstvenega dela kaže vedno večja potreba poot»javljanju v tujini in v tujih (svetovnih) jezikih Humanistika se mora pri eval-vaciji raziskovalnega dela, ki ga pri izboru za sofinanciranje predpisujejo državne službe, otepati modelov, prevzetih iz naravoslovja Vospredju so univerzalna merila, ki ne upoštevajo specifičnosti hnmanistike: štetje referenc, uniformno i urejanje tiskovin po priporočilih strokovnih komisij ipd. \ rabi so metode, ki so bolj nagnjene k preštevanju kot pa h kvalitativnemu vrednotenju znanstvenega dela
To pušča svoje sledi tudi v etnologiji. listi, ki delijo blagoslove in stotine, se ne zavedajo - ali pa morda še predobro - da je ocenjevanje znane isti glede na citate v mednarodnih indeksih njeno pohabljanje. Kakšen kriterij ic to, ki humaniste tn etnologe dela manj pomembne, ker pišemo o Sloveniji in o Slovencih, ker med dnigim uporabljamo tu tli vet sto let stare vire, in ker pišemo o stvareh, za katere se zanimajo pretežno Slovenci:' Pri listih, ki imajo denar, pač prevladuje mnenje, tla je potrebno citirati najnovejše vire, še posebno tuje. To je prav, če gre za metodične in metodološke izboljšave ter teoretske inovacije; Vendar pri tem pozabljajo, tla je kemiku najnovejša formula iz Amerike ali od koderkoli bolj dobrodošla kakor etnologu tuja razprava o načinu življenja stanistnikov na Filipinih In, nenazadnje, če se bodi > ta merila še zaostrovala kdo pa bo pisal o Slovencih in njihovi ljudski, urbani in drugih kulturah? Kdo bo pisal o ziljski ohcelj, belokranjskem šotišu, rezijanskih pravljicah, dolenjski telebi, diskretnem šarmu ljubljanskega študentskega naselja, slovenskih razdaljah m bližinah meti narodopisjem in antropologijo, Kotnlkovih terenskih ekipah. Murko Vem in Št reki je vem pogledi) na ljudsko pesništvo, ročk skupini v Slovenskih goricah, čebeli v slovenski slovstveni folklori, času med Slovenci nasploh in delovnem ter prostem času v Crlobasnici' Tujci prav gotovo ne.
Etnologi, prav tako kot naravoslovci, odkrivamo zakone življenja, in če so zato naš medij obširne razprave ali debele
' "''lavo /irircjcn xoror ; društvene ju ireditve Predstavitev etnoloških knjig iz leta 799.5 v Kulturno informacijskem centru Križanke. '■ÍUtiljíim, /j (1 /Wf)
ČASNIK SED 37/1 997, št. 1-2
53
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
knjige; ni.- pn zgoščene formule, tb še ne pomeni, da smo 'nakladači Našii raziskovanja pa so izključno domača, ali kakor bi rekel Jane/ Trdina: Cesar je gospodar na Dunaju, v svoji hiši pa jaz " Tako h' naj bilo.
Rezultate slovenskih nacionalno usmerjenih raziskov anj, ki si > p<«membija za domačo kulturo, pa je izredno težko objaviti v tujih znanstvenih revijah, kaj Šele monografijah. Lahko bi bile ob|aviljene v prevodu v tuj jezik v domači periodiki z ii ledna n idnimi ambicijami, torej v taki. ki bi si' z izmenjavo in distribucijo uspela uveljaviti v tujini. Toda prevodi in leklori ranic v tujem jeziku bistveno povečajo stroške izdaje Otidi za trikrat >, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki sicer zahteva mednarodno uveljavljenost slovenske znanstvene periodike, pa tega denarja prav iloma nima ali pa ga noče dati. Črta pa ga mili tam. kjer ga je doslej za slovenske izdaje že dajalo, npr z.i Glasnik Slovenskega etnološkega društva. Razlogi za ukinitev so hržk<>ne v onienicni uravnilovki. s katero državni uradniki ocenjujejo periodiko, ne pa strokovna spornost ali nedelisk.t retorika piscev
In kei humanisti, in med njimi etnologi, pišejo tudi knjige, ic je malo v encim i, tla se bo našel denar za njihove prevode, razen kailai gre, kol npr. pri zborniku Slovenskega etnološ kega društva Mediterranean Etlmological Summer School iui Borut Brumen in Zmago S m i te k), v glavnem za tuje avtorje, ki so predavali na mednarodni etnološki poletni šoli v Piranu leta 19') i in 1995 ter v glavnem pisali o metodoloških konicptili, terenskem delu in raziskovalnih metodah v Istri in Sredozemlju, nacionalizmu in vlogi etnologije in antropologije \ 1\ ropi vizualnih raziskavah v etnologiji, materialni kulturi m množični porabi itd Teoretični prispevki imajo večjo možnost, da I* «d( > objavljeni v tujini, kakor) etnografske) em-pirii ne raziskave, razen če so dov olj komparativne. Komparativne raziskave pa zahtevajo poleg dobrega poznavanja več jeziki>v in tujega gradiva še univerzalizem renesančnih misle u'i. eni ikl< ipedični > širino, skratka poliglot s k< j glavo. Teh pa je vedno mani zato je rešitev morda v skupinskem delu in pri »jektih z več si «delavci Pni uvodnih besedah in seznaniti knjig, objavljenih v letu l1)1}^ je morda razumljive j še retorično vprašanje iz naslova, spi isi >jt no iž leta I 995 objav Ijenega doktorata Monike Kropej. Knjižna beia Slovenskih etnologov iz leta ki obsega 27 monografij ni 3 revije (Traditiones, Etnolog. Glasnik SED, ki je izšel štirikrat), ic resničnost in ne domišljijski konstrukt
Če ostanemo za lup pri številkah, to pomeni 2 objavljena dy,klorata (Monika Kropej, Pravljic rt insfcariimt; Marija Stan-oiiik /: kaosa kozmos), 2 objavljena magisterij:! (Borni Bru-men \a robu zgodovine in spominu-. Miran Puconja, K vrednotenju identitete panonske kmetije) in I objavljena diplomska naloga (Polona Sketelj, Na stičišču dveh kultur med delovnim iu /mislim časom v Globasnici), .*> zborniki < Kairoj slovenske etnologije od Streklja in Murka, Metliterra-neaii 1'llmological Summer School, P/anšarske stavbe r hodnih Alpah). 3 knjige s področja materialne kulture i Marija t lakarovič. Slovenska ljudska noša v besedi in podobi Napanjska. Miran Puconja, K vrednotenju identitete panonske kmetije: /en tel j i preživlja t t ja na Cvenu, in že omenjeni zbornik /'/anšarske stavbe v vzhodnih Alpah), 1 s področja socialne kulture (1 lelena Ložar Pod logar V adventil snubili (j pustu telili i: svatbene šege Ziljttltov), s področja duhovne kulture pa je v letu 1995 izšlo kai I 5 monografij, v glav nem gre za zbirke pravljic in pesmi ter za raziskave plesa.
Na področju materialne kulture lahko že osmič sledimo Slovenski ljudski noši v besedi iu />ndohi izj u k I peresa Marije Makarovk T< ikiat je iibdelala Ni iiranjsko- Bloke, Ceiknico z
okolico. Loško dolino in Vidovsko planoto. Zbirka izhaja od leta ¡986, doslej pa so izšli naslednji zvezki Dobrepotje (1986), Slovenska Istra ( 1987), Kozjansko < 19X8). Kos tel (19H9).Z(//i/( 1991). Poljanska dolina ob Kolpi(1993). litijsko Posavje (1994). Notranjska (1995): Podjuna in Rož sta v pri pravi, Knjige obravnavajo oblačilno kulturo kmečkega prebivalstva predvsem do sredine 20. stoletja, s posebno pozornost^ na ljudski noši, ki se je oblikovala po oblačilnih zgledih 19. stoletja, primerjalno pa so upoštevana tudi redka pričevanja o noši ¡K. in 19. stoletja. Vsebina podatkov za nekatere sestavine oblačilne kulture je podobna na celotnem slovenskem etničnem prostoru, podrobnejša primerjava pa kaže, da jebila oblačilna kultura vsakega posameznika odvisna od več dejavnikov. Poleg materialnega stanja, ki je vplivalo predvsem na zunanji oblačilni videz, sta bila pomembna tudi družbeni in osebnostni dejavnik, ki sta vplivala na celovito posameznikovo oblačilno kulturo.
Sietli 19. stoletja se je slovenska ljudska noša vedno bolj zgledovala po srednjeevropskem načinu oblačenja v mestih ni irgih, zato je proti koncu 19. stoletja, razen v odročnejših krajih, postajala vedno bolj podobna in poenotena Nekdanja s vojska podoba se je v tem času toliki« spremenila, da m moremo več govoriti o značilnih ženskih m moških pokrajinskih ali izjemoma tudi krajevnih nošah, saj so se razlike v kroju, barvi in materialu zabrisale.
Zbirka je namenjena predvsem folklornim skupinam, saj ti' v svojem programu največkrat prikazujejo sestavine kmečke kulture iz 19. stoletja.
V slovensko-neiuško-italijanskem zborniku referatov z mednarodnega simpozija v Bohinju od 7 do 9. junija 1995 z naslovom Plaušarske stavbe v vzhodnih Alpah (ur Tone Cevc) so raziskovalci ljudskega stavbarstva iz Švice Italije. Nemčije, Avstrije in Slovenije orisali t i pologi jo p lanša rsk i h stavb v Vzhodnih Alpah in odkrivali vzroke, ki so vplivali na razvoj stavbnih lipov Zbornik prinaša luili tejne s področja varovanja m Ohranjanja tradicionalnih planšarskih stavb na samem mestu ali v okviru regionalnih ali nacionalnih parkov. Geografsko lahko sledimo stavbni tipologiji planšarskih stavb, p lanša r-stvu in planinskem gospodarstvu Julijskih Alp; Karavank, kamniških Lili Savinjskih Alp. Dolomitov v Beneški Sloveniji. < Jsrednjilj in Vzhodnih Alp Švice, na avstrijskem Tirolskem in na Bavarskem v Nemčiji ter povezavam med naravo, delom človeških rok in gospodarskimi zahtevami Dolgoletno zaničevanje znanja o stavbnih zakonitostih in načinu življenja v njih je pomenilo generacijsko prekinitev in pozabo tega znanja. Možnosti varovanja in ohranjanja te dediščine pa odpirajo nove razsežnosti v vsakdanjem sodobnem življenju
Za družbeno kulturo je pomembna etnološka historično naravnana študija 1 lelenc Ložar Podlogar z naslovom Vad-reniu snubili o pustu ženiti; svatbene šege Ziljauov V njej ji' avtorica zbrala in kritično pretresla obstoječe vire, s pomočjo pisnih ter ustnih virov preučila ženitovanjske vedenjske vzorce v /.iiji od konca IS. stol. do danes in sledila vzrokom transformacije te šege. Od prvega poročila o ziljskem svalovanju luliusa UeinriCha Gottlieba Schlegla iz leta 1798 pa do prispevka domačina Nika Kriegla iz Zahomca in sodobnih opisov na podlagi terenskih zapiskov ter odgovorov na anketo Inštituta za slovensko narodopisje ZRCSAZ1 je natančno analizirala in primerjala vsebine posameznih člankov in ugotavljala vzroke za odstopanja in netočnosti v opisovanju ter razlike v interpretaciji posameznih zenitov ani škili sestavin. Nekatere opise je izločila kot neutemeljene in izmišljene ali morda napisane na osnov i narobe razumljenega ¡«i ipovedov anja. Ob leni je nakazala še neraziskane probleme
GLASNIK SED 37/1997, št. 11
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
v zvezi z ziljsko svatbo m navedla tri možne vzroke za zanimanje laičnih in strokovno usposobljenih raziskovalcev Ziljske doline: njen geograf ski položaj, socialno strukturo prebivalcev (trdni kmetje) ter slikovitost ziljske noše in pestrost šeg. Delo je sklenjeno z. ugotovitvijo, da se v ziljskih svatbenih šegah pojavljajo značilnosti, ki jih najdemo tudi v širšem vzhoJnoalpskem kulturnem prostoru, ne glede na državne meje ali narodnostne skupnosti.
i )pus duhovne kulture iz leta 1995 je najobširnejši. Poleg že i imen ¡enega doktorata Monike Kropej z naslovom Pravi ji ' a tu stvarnost je v knjižni zbirki Glasovi izšlo S knjig pravljic: Lidija Kleindinst je /brala, uredila in napisala spremno besedo k idrijskim anekdotam in s mesnica m, Bani ktiupa vzela, kani Zmeraj vesela Anton Gričnik je zbral in uredil pohorske prav Ijiee pod naslovom A'oč trna svojo moč. bog pa še i.ečjo, Marta Kepansek je zbrala lin/že s Koroške, Dušan Rešek pa je zbral in uredil zgodbe s Prekinurja in jih poimenoval Bnzg/av/eki Zbirka Glasovi, ki upošteva le neobjavljeno gradivi) iz posamičnih slovenskih pokrajin, zbrano po letu 19h5, in katere nenapisano vodilo je. da naj ima vsaka vas svoj Klas. je zadnje tri knjige obogatila še z zgoščenkami, tako tla te tlel pripovedi mogoče t k »živeti Še bolj živo. Za strokovno zahtevnejše bralce so pri povedi še oštevilčene, dodán pa jim le se slovarček narečnih izrazov in seznam pripovedovalcev * pt»datki
Izborov m objav pravljic še ni konca: Marija Stanonik je zbrala in uredila sli i slovenskih pravljic iz naših dni oziroma iz obdobja I*> dmgt sveti ivni vi >jni. jih poimenovala \ devet i deželi in jih P1 'spremila z <ihšimo sklepno besedo v zbirki Zlata ptica. Tudi ža ti > /| >n k< i velja, da gradivo poskuša biti čimbolj avtentično, a berljiv o in tli »sli >pn< j širšemu krogu bralcev.
Pri omenjenih zbirkah pravljic in samostojni izdaji Monike Kropej ne prevladujejo estetski kriteriji, pat pa jezikovno-gei igra fs k i z zgodovinskim, gospodarskim in kulturološkim '»risotn. poleg tega pa je Upoštevan življenjski kontekst ozi-'oina < >dsev vsakdanjega življenja, gosp<idarske in družbene 'azniere ter duhovne vrednote
Nove p< m lene ni novo mit* ilogijo postavljata kurentu, predi ^sem pa kurentu borisa Žoharja, slikarja naivca iz Ptuja, v katalogu k razstavi Mitologija Žoliar/em'ga kurenta tudi Aleš 111 Stanka t lačni k
Zniusta Kumer je sestav ila pesmarico Slovenskih ljudskih/>esmi 1,1 Zbrala Slovenske koleduiške/iesmi. Sletjljje z namenom, tla bi Poinag;ila tistim, ki bi želeli obnovili koletlovanje, kakršno je ''ilo \ nava tli v sit »venskem kulturnem pi oslom, tudi v tržaškem Zaledju, v Beneški Sloveniji, Porabju tu na avstrijskem Koroš-Manjkajo le kol tajniške pesmi iz Rezije, ^iirko Ramovš je nadaljeval s knji/np zbirko Polka je ukaza-'iti plesno i z rtu i/i) it/i Slovenskem in v njej predstavil skupin-yhé n, pitrne plese fíele krajine m Kostela. Zbirka Plesno ''-><>• ilo na Slovenskem izhaja od leta 1992 in predstavlja Plesno izročilo skupinskih, parnih in otroških plesov v ^'"veníji v prvih dveh knjigah so opisani najznačilnejši plesi 1!1 najzanimivejše v ariante. ki sodoma le v posameznih krajih ('"icnjske. Dolenjske. Notranjske. Bele kraime in Kostela.
lrk<> Ran«ivš načrtuje še tretjo in četrto knjigo, ki bosta pokoli slovensko Istro in Pri morje. Benečijo. Rezijo, Koroško in / |'iodt«f Si.ijer.sko. Knjigi sla nastali pravzaprav kot reakcija na [t ia ]980 izdano in v rekordnih dveh mesecih razprodano ■Mitologijo slov enskih ljudskih plesov Plesal me petji istega ' '"'ia Zbirka je namenjena v sem tistim, ki se bolj ali manj ^'"h-sionalno ukvarjajo z ljudskim plesom, predvsem pa w"-''Celjem folklornih skupin, ki so s knjigama dobili nov vir ■■'pisanih plesov Kinctogrami omogočajo branje plesov tudi
tujim strokovnjakom - e t no k ore o logom. To pa je bil tudi razlog, tla je bila med etnologi kar nekako prezrta
Ramovševo in Knmrovo knjigo dntži podobna misel o uporabnosti njunih raziskav, misel, da je pogled nazaj smiseln zaradi pogleda naprej. Sploh pa je zadnja leta v etnologiji opaziti to tendenco združevanja ah sugeriranja kreativne sinteze med tradicionalno izpričanimi pojavi in njihovo < ponovno) uporabo v sedanjosti, ki se ji prilagaja, zadrži pa večino nekdanjih značilnosti.
Marija Stanonik je napisala drobno, pa ne nepomembno knjižico o čebel i. žlahtni spremljevalki slovenske kulture in v njej govori o čebeli v slovenski kulturni zgodovini, literaturi in slovstveni folklori. Za Stanonikovo še posebej velja pre govor, da je pridna kot čebela; v letu 1995 je objavila tudi doktorat z naslovom Iz kaosa kozmos. kontekstualnost in žaurski sistem slovenskega odporniškega pesništvii 194 J 1945, uredila obsežno 2'i. številko revije 'fraditiones, ki je posvečena slovstveni folkk »ti. in bdela nad izhajanjem omenjene zbirke Glasovi
Etnologi pa ne raziskujejo in pišejo samo o Slovencih znotrat države, pač pa tudi o zamejskih Slovencih. Na območju avstrijske Koroške najbolj aktivno in v neverjetno kratkih časovnih presledkih izdaja knjige Marija Makarovič Ta je v lanskem letu uredila kolektivno monografijo koroške vasi Vogrče v občini Pliberk ob njeni osemstoletniti 'Osem stoletij VogrČ) in že tretjo knjigo življenjepisov koroških Slovencev Tako smo živeli Ker gre za raziskave na narodnostno ogroženem ozemlju avstrijske Koroške, so njeni prispevki k domoznanskim študijam toliko bolj dragoceni, še posebej zato. ker |i uspe pritegniti k sodelovanju številne etnologe iz Slovenije in domačine s Koroškega Njeno tlelo dokazuje, tla je prerasla in se distancirala od načina razmišljanja, ki des-kriptivnost v etnologiji pojmuje kot psovko Njene mikroštu-dije pa imajo tudi zgodovinske razsežnosti in k juh temu, da so izrazito terenske, niso samo sinhrono usmerjene
Polona Skclelj je v svoji objavljeni diplomski nalogi razmišljala o stiku dveh kultur Med delovnim in prostim časom r G/ohasnici,
Slovenski etnični in jezikovni prostor v Reziji, Nadiških in l erskih dolinah v Beneški Sloveniji zajema bibliografska študija Roberta Dapita (La S/avla Priulana llngue e culture-Resia, Torre. Nat i so ne. hihliografia ragionata = Beneška Slovenija jezik in kultura: Rezija. 'Per Nadiza kritična bibliografija). ki prinaša izbor naslovov s področja jezikoslovja m etnologije. Njegova kritična bibliografija pomeni delovni pripomoček pri jezikoslovnih in antropoloških raziskavah v Beneški Sloveniji. Študija obsega naslove samostojnih publikacij. člankov v znanstvenih revijah ter nekaterih splošnejših tlel. ki odsevajo stanje sosednjih območij in kultur, še predvsem pa slovenskega prostora. V razdelkih te najmočnejše zastopana Rezija, sledijo Natliške in končno Teiske doline Veliko je tudi število monografskih študij, v katerih avtorji pišejo o urbani kulturi Murske Sobote, Na rohu zgodovine in Spomina(Borut Bi umen), o Slovencih in crtjwiGorazd Maka rovič); o etnološkem orisu rock skupine v Slovenskih goricah. Center za dehuniauizacijo (Rajko Mtiršič). ter o s/oveuskili izkustvih ektolike (Zmagt > Smitek),
Vsaka otl njih je zanimiva tako z. metodološkega kakor vsebinskega zornega kota in zahteva obširnejšo analizo. Zaradi svežine, ki jo prinaša, pa izpostavljam na letu mestu le Center zadelnmanizacijoRajka Mur.šiča. Zamisel za obravnavo pojava in delovanja glasbene skupine na etnološki način je po eni strani avtorjev "pogojni refleks" zaradi mralnosti kot (še vedno pretežno) klasičnega etnološkega problema, po drugi
°L4SN!KSED 37/1997, Št. 1-2
55
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
plan pa zaradi dejstva, tla je mogoče Upoštevati zanimive vkli k t- \ sli »panja uvožerilh kulturnih elementov v vaško okolje- I)elo m»tli met) raziskave urbane folklore in kulturne Študije. teži pa k obliki etnološke monografije.
(e temiiitko i/, objavljenih monografij primerjamo s tujino (gl ra/.predelni«»-) ugotovimo, tla pri Slovencih prevladu-
jejo etnološke in folkloristične teme. manj pa je denimo kul-turnoantropološkib. etnomuzi ko loških, ecnoarheoloških, et-nosocioloških in mitoloških tem ter raziskav evropske ali neevropske etnologije, o katerih so pisali v drugih evropskih nacionalnih etnologija h.
INFORMATIVNI ŠTEVILČNI IN VSEBINSKI PREGLED ETNOLOŠKEGA DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH (PODATKI, Zli RANI DO 12. 6. 1996, BIBLIOGRAFSKI IZPISI PRI AVTORICI BESEDILA)
PIJBLICIRANJA V PODROBNEJŠI
DRŽAVA	Število monografskih publikacij	vir	področje
Avstrija		Avstrijski etnografski muze j Dunaj	etnologiji), folkloristika. etnoinuzikologija. rdigiologiia muzeologija
Češka	1 1	Oddelek za etnologijo in folk k »rini ko cVški* akademij? znanosti v ['r.igi	folkloristika, etnologija, kulturna anrropplogija mitologija
Estonija 1	S	t Iniverzitetna knjižnica t nivexze v fartuju	folkloristika. etnologii.i, muzeojc »gija
Finska	iS	Etnološki oddelek Helsinki	etnologija, folkloristika, kulturna antropologija
Hrvaška	H	inštitut ?.a etnologijo in fOlklorisiiko Ziigreb	etnologija, tolklonstlka. etnomiizikoli igija
Latvija		..... Latvijska akademija znanosti. Riga	
Nemčija	51	Inštitut /.a kulturno antropologijo in evropski» etnologijo Pninkliirt; Seminar z:i etnologiji» Gottingen; Inštitut za nemški) in primerjalno etnologijo Mitndten	etnologija, kulturna antropologija, folkloristika. evropska etnologija
Norveška	21	t niverzitetna knjižnica Oslo	etnologija, tolklonstlka
Rusija	Tt	(luska .ik.idemita zna misli. Institut za etnologijo in antropologiji! v Moskvi	etru)k»gija, ti>lkl<>ristik.i. kulturna antropologija, etno-arheolngija, etnosociologija
Slovaška	()	Otklelek za etnologijo Ura t is lava	etnologija
švedska	4	Oddelek za etnologijo t ri >IC"1 K lig	etnologija, folkloristika -
Zelo popularne teme in najbolj množično zastopane v drugih evropskih etnologijah so poleg tistih, ki obravnavajo različne sestav ine ljudske kulture, predvsem tiste s konca 19 in začetka 20. stoletja, teme, ki načenjajo vprašanja: ciničnost in nacionalnost, nacionalizem, etnocentiizem. migracije ipd Evropski etnologi različnih tradicij vedno bolj odkrivajo in razi.sknjej' > čar tistega dela človekovega bivanja, ki bi mu lahko rekli pripadanje, skupinska, etnična in nacionalna identiteta Slovenci smo pri tem - vsaj izrazoslovno manj veliko-pi»te/ni Naša identiteta je razbedjiva iz. mikroknlturnih sestavin nai ina življenja o katerem se piše. Hkrati pa je iz objavljenih tlel mogoče razbrati različne izobrazbe in profile
piscev, kar se ne kaže toliko kot pluralnost metodoloških pozicij, pač pa bolj kot raznovrstnost obdelave gradiva in pisanja.
Na tem mestu seveda ne moremo podrobneje in enakovredno obravnavati vseh knjig iz leta 1995, nekatere od njih so tudi Že bile predstavljene v etnološki periodiki. I Jgotoviino pa lahko, da kljub denarnim težavam etnološke knjige izhajajo s pospešenim tempom in tla so avtorji dovolj iznajdljivi, da se prilagodijo pastem sedanjega založništva in družbene situacije.
2 Itn i/neilcjlnica ne iktže dokončnega Štanjel etnološkega ptihliciranja r fiosa/niči rili držat ah. sajSf) r njej zajeti te tisti podatki, ki so i/h ^ tujih tniirerz in knjižnic jxislali do 12. (>. 7996 Šteti!ki' taka niso dokončne
_____—
56	GLASNIK SED 37/1997, si. 1 -2
J
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
SEZNAM ETNOLOŠKIH MONOGRAFIJ V LETU 1995
i. monografiji;
•	BRl MEN. Borut
Vi robu zgodovine in spomina. Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 19 11. Murska Sobota, pomurska založba, 1995
•	DAITI Roberto
La Sla vi a Friulana lingue e culture: Restó, Tone, Natisone: bihliogralia ragionata - Beneška Slovenija: jezik in kultura: Rezija Ter, Nadiža: kritična bibliografija Cireolo Cultura le Kulturno drušmŽ b an Tunko" Cividale/Čedaif, San Pietroal Natisone špeter. Cooperativa Zadruga "Lipa ", IWS.
*	C.AČNIK \les in GAČNlK, Stanka
Mitologija /oharjevega kurenta: katalog k razstavi. Ptuj, Pokrajinski muzej, 1995.
•	< iRIČNIK. Anton jzbral in uredil)
Noč ima svojo moč, bog pa Se večjo. Pohorje pripoveduje C lasov i S. Ljubljana, Kmečki glas. 1995!
*	KLEINDIENNT. Lidija (zbrala, uredila in napisala spremno besedo)
Bam knapa v zela¡ bani zmeraj vesela. Idrijske anekdote in smeímce Glasovi I I Ljubljana, Kmečki glas, 1995.
*	KROPEJ. Monika
Pravljica m stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih Ijutl-skih pravljicah in povedkah ob primerih iz Strekljeve zapuščine Zbirka Znanstvenoraziskovalnega centraSAZl' ■š Ljubljana. ZRC SAZl 1(>95 1 M MER. Zmaga
Mi smo prišli nocoj k vam. Slovenske koledniške pesmi. Ljubljana, Kres, I9L)5 ' Ki MER. Zmaga
l ilo si zapojmo Pesmarica slovenskih ljudskih pesmi. Celje Mohorjeva založba, 1995 'f I.o/ah p< jdi.ogah. Helena
^ adventil snubiti o pustu ženiti Sv atbene šege Ziljanov. Celovec. Mohorjeva družba. 1995, ' MaKAROVIČ. Gorazd
"v eni j in čas. < klnos do časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja. Ljubljana. Krt. 1995
\k \Ri i\ k. Marjja Slovenska ljudska noša v besedi in podob; <S. Notranjska; hloke. Cerknica Z okolico. Loška dolina. Vidovska planota, '•¡uhljana. Cerknica. ZKO Slovenije; ZKO Cerknica. 199v Ml.S.S Medileiianean Etimológica I Sumiller School. ''""•m SI,,v eni.i 1995. (Ur, Boni t lirumcn in Zmago Šmitck), I-tubljan., ,si;|) 1995. RŠIČ. líajko
{ v'iiiL'r za dehumanizacijo: etnološki oris rock skupine, ''esjiica. Eronlier. ZKO Pesnica, 1995. ( 11'lili. Karla (ur )
1,1 Prane Kotnik. 1HK2-1955. Razstava Koroškega muzeja 1,1 Koroške osrednje knjižnice dr, Franca Sušnika. Ravne . ni< Koroškem Koroški muzej. 1995.
glasnik
» OSEM stoletij Vogrč
(ur. Marija Makarovič) Celovec, Ljubljana. Dunaj, Mohorjeva založba. 1995
■	PLANŠARSKE stavbe v Vzhodnih Alpah. Stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine Die Sennhiltten in denOstalpen. Zbornik razprav z mednarodnega posvetovanja, (Zbral in uredil Tone Cevc) Ljubljana, ZRCSAZU. 1995,
• PI'CONJA. Miran K vrednotenju identitete panonske kmetije: temelji preživljanja na Cvenu. Samozaložba, Cven 1995.
■	RAMOVŠ, Mirko Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem. Bela krajina in Kosteh Ljubljana. Kres. 1995. RAZVOJ slovenske etnologije od Štreklja in Murka do Sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa SE D. Ljubljana Cankarjev dom 2't. do 2~ oktobra 1995. (Uredila Rajko Muršič in Mojca Ramšak). tjubljana, SED, Znanstveni inštitut FF. 1995 REPA.NŠEK. Mana (zbrala)
Bajže s Koroške Glasovi 10, Ljubljana, Kmečki glas. 1995 REŠEK. Dušan (zbral in uredil)
Hrezglavjeki. Zgodbe iz Piekmurja Glasovi 9. Ljubljana, Kmečki glas, 1995.
•	SKETELJ, Polona
Na stičišču dveh kultur Med delovnim in prostim časom v Crlohasnici. Celovec Mohorjeva družba. 1995
•	STANONIK, Marija
Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture: čebela v slovenski kulturni zgodovini, literaturi m slovstveni folklori. Žiti. Čebelarska družina. 1995.
•	STANONIK, Marija
Iz kaosa kozmos KontekstuaInost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941-1945. Liubljana. Društvo za preučevanje Zgodovine, literature in antropologije, 1995. ■ STANONIK Marija (ur.)
V deveti deželi. Sto slovenskih pravljic iz naših dni. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1995.
•	ŠMITGK, Zmago
Srečevanja z drugačnostmi Slovenska izkustva cksotike Radovljica. Didakta, 1995.
•	TAKO SMO ŽIVELI. Življenjepisi koroških Slovencev. Uredila Marija Makarovič, (Izdajatelj Krščanska kulturna zveza in Narodopisni inštitut Urban Jarnik) Celovec, Dunaj, Ljubljana. .Mohorjeva založba, 1995.
2. REVIJE
•	ETNOLOG 5 (LVD. Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana, SEM, 1995.
•	GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA 35/1-4: Ljubljana. Stil). 1995,
•	TRADITIONES 24. Zbornik Instituta za slovensko narodopisje ZRC SAZl j. Ljubljana, SAZl1995,
Seznam pripravila Majda l-isier. bibliotekarka ZRC SAZl r sodelovanju z avtorico besedila.
sed 37/1997, št 1-2
57
»
OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA
Summary
THE BOOK COLLECTION OF SLOVENE ETHNOLOGISTS - A FAIRY TALE OR REALITY? Mojca Ran is a k
The hook collection of .Slovene ethnologists from 1995 amounts to 27 monographs and three periodicals ( Trctditiones. ¡illnit »legist. I he Bulletin of the Slovene Ethnological Society). Analysed in detail this is: 2 published doctoral theses I Monika Kropej. . 1 Fairy Tale and Reality. Marija Slanotnk. From Chaos - Cosmos), 2 published master s theses (Bo rut Brumen: On the Edge of History and Memory Miran I'uconja. To the Evaluation of the Identity of the Pannonic Farm) and I BA thesi> (I'olona .Sketelj, At theJuncture of Two Cuttiuvs), 3 miscellanies (The Development of Slovene Ethnology jroni St rebelj and Murko. MESS. Alpine Cottages in the Eastern Alps), 3 hooks from the field of material culture (Marija Makarovic. Slovene Folk Costumes in Word and linage /inter Caruiola-. Alpine Cottages in lite Eastern Alps. Miran Euconja, To the Evaluation of the Identity of the Pannonic Farm: The Bases of Surviving in even). i from the field of social culture < I.ozar Eodlogar, To Propose in Advent, to Wed in Shrovetide: Wedding Customs of the Inhabitants of the ZUja Wtlley (iailtalh and in the field of spiritual culture there vveie no less than 13 monographs published in 1995, most of which aie collections of fairy tales or s< >ngs, and researches of dance.
litlinologists do n< >t research and wiiteonly about the Slovenes living in Slovenia, but also about the Slovene minorities I ion i Italy. Austria and I lungary. The most active ethnologist to write about Austrian Carinthia is Marija Makarovic who publishes her books in unbelievably short intervals, in 1995 there was the 811 centenary of the Carirtthian village Vogrce in the Pjiberk Bleiburg c'oninuinity, and on the occasion she edited the collective monograph of this village Besides, she has already edited the third book of biographies of Carinthian Slovenes. On the bilingual territory of Carinthia, I'olona Sketelj was ruminating on the working time and free time in Globasnica. Roberto Da pit's bibliographic study comprises sit >vene ethnic and linguistic territory in the Reztja Valley, in the Nadiza ami Ter valleys, and in the Venetian Slovenia (Italy). It brings a selection of titles from linguistics and ethnology,
I	here are also several monograph studies in which the authors write about the urban culture in Murska Sohota I Borut Brumen). aboul the Slovenes and time ((iorazcl Makarovic), about an ethnological desci iption of a rock group in I rate in the Slovenskc goiice (Rajko Mursic), and about Slovene experiences of the exotic (Zmago Smiiek).
II	we compare the (hemes of the published monographs with those from abroad (see the table), we realize that there are ethnological and fojkloristic themes prevailing in Slovenia, while there is a limited numlx.T of cultural anthropological, ethnomu-sicological, ethno-aichaeological, etlino-sociologiatl and mythologic al studies and studies in European and non-European ethnology Meanw hile on the letter themes and fields have Ix-en mostly written about in other European national ethnologies.
Andrej Furlan
giovanni maria del basso, triste caso accaduto a topolo -o žalostnem dogodku v topolovem.
Zadruga Lipa, Špetcr 1995.
Kot d.i bi stopil v pckaino. sem si pred kratkim zaželel občutiti topli dtlh svežih knjig. Čedajske ulice so bile, kot vedno v jesenskih mesecih, mokre, in pol ure me je ločilo od sestanka sii »pij sem \ knjigarn«> in pričel s svojim običajnim potepanjem med policami. Kdove zakaj so me vedno mikale liste knjige, ki le redkokdaj krasijo sicer estetsko lejio postavljene izlozbe Mi trgovci krmijo ljudi le z knjigami, ki so lahko prebav Ijiv e' Ali se bo)ij< >. da bi bralci i ponudili knjigo, ki je sami ne poznajo, m s tem tvegali, da se bo dobra stranka razočarana priložila? Veličino le zato. ker gredo knjige o slnijševalnih kurah bolje v promet kol kak Kafka ali Barthes - skrivnost potrošniške družite
Drobna zelena knjižica pa vendarle pritegne mojo pozor
nosi. Zakaj? Verjetno zaradi imena pisca na platnici: Giovanni Del Basso. Spomnim se ga, ko me je na izpitu rta videttiski univerzi, kjer je poučeval sfragisliko in numizmatiko, pred leti spraševal o grbih slovenskih mest. Kol sin Beneške Slovenije rodi! se je leta 1935 v Čedadu, je le s težavo razumel slovenski jezik, a kolikokrat me je presenetil s svojim znanjem o srednjeveški zgodovini Nadiških dolin in s svojim zanimanjem z*1 preteklost Slovencev.
Mojo pozornost je prav gotovo pritegnil dvojezični naslov Triste c a so accadttto a Topolo - O žalostnem dogodku '' '¡'opatovem Vedite, bralci, da je iziti dvojezične knjige za marsikaterega Slovenca pravi praznik, za nekatere založnike p» le zgrešena investicija. Založba Lipa iz .Špetra pa že vrsto Id gradi most medsebojnega poznavanja in odpiranja do večinskega naroda z vsakovrstnimi pobudami, ki gredo mini" tiskane besede, iz grafično jasne in oblikovno čiste platnici
58
GLASNIK SED 37/1997, Št. 1 2
k