153 Bosna in Bošnjaki J^^osna meji na severu ob SIavonyo po reki Savi, ob Hrvatsko po rekah jfjigUiii in Glini, nekoBko pa tndi po suhej zemlji; na ?zb.odu se ilrži Srbije, oii katere jo ločite reki JJrina in Ibar, nekoliko pa tudi go- ro?je. Na jugu se dotika Bumelije, Albanijo in Črncgore, a iia zapadn aeg» tja do jadranskoga morja in Hrvatske, od katere jo ]wi gorovje in reka [Jna. Bosna je zelu rodovita dežela in zaradi obilih voda jako ugodna živino- reji in poljedelstvu. Bošn.jakoui ui ti'oha poaebuega tnida pri obdelovanji zeinlje ; da-si gnoja akoraj niti nis jioznajo, vender jim zemlja atotero plačujo njihov trud, vzlasti 7 gorenjej Rosui. Povsod raste pšenica. rež, jačmen, oves, posebno pa turSica (koruza), ob katerej se ljudjB najvei živo. Obilo se pridela tudi siitivja in sadja, a boseoske eešplje, iz katarih m kuba najboljsa slivovka, slovi dalet po svetu. Trgovina je ie preoej živahna, da-si ni 5e na onej stopinji, na katerej bi lehko bila. Viruk tenrn so slabe ceste in obča nevaraost po njih. Tovaren dežela do sih dob ui iraela, pafi pa muogo rokodeleev, ki iz-delujejo večinoma samu najpotrebnejše stvari za domace ljudi. BoŠnjaki, živeČ stoletja pod turikim jarmom, napredovsli so jako malo, veftdel je ostalo vse onako. kakor je bilo pred sto in sto leti. Bošujaki so po veri kristjani a po jeziku Slovani, ker govorž srbski jezik, katerega tudi Slovenci lnhko razumejo in govore, ker je zelo podoben hrratskemu jeziku. Obiacijo se v temno obleko. Na glavi nosijo rudcfio kapieo wfes" imenovano, a nekateri si glavo ovijajo s temuim sukuom. ka-toremu nturbaa" pravijo. HJače nosijo široke od niodre barve, ki jim do kolen segajo. Na nogah imajo opanke; telo si opasujejo s žirokim pasom. Vsak Božnjak nom usnijato torbico, v katero spravija razlifne stvari, ki rau jib je na potti treba. Olavno mesto v Bosni je Sarajevo, ki je središfe bosenskih Srbov in njihove kupfije. Po najnovejšem popisu od 1871». I. ima Sarajevo 21.377 prebivalnev, med katcrimi je po veri 14.849 mahomedancoT, 3.747 starovercev, 698 katoličanov in 2.077 židov. A pomneti je treba, da ta popis nt natan^en, ker so se ninogi, boječ se \z neumniii raiiogov Ijudskega štetja, za, uekoUka časa tajno izselili iz Sarajeva, a po Ijudskem štotji se zopet povmili v mesto. Lehko se tcdaj vzame, da ima Sarajevo najmanj do 32.000 prebivaleav. Hiš ima Sarajcvo 6110. Znamenito je tudi mesto Travnik, ki stoji ravno v srijdi Bosnc na lepem travniškem polji na rfki Lasvi; na severu ttfga mosta se vzdiguje pla-nina Vla&irf. Travnik se deli na dvoje: na trdnjavo in na meato izpod nje. Trdnjava je jako stara, iz dSbe bosenskih kraljev; seziilana je na vznožji planino VlaAiča in jc branila mesto LaSvo, kalero so sezidali stari Rimljani. Dolenje mesto je iz novejšega easa iu jc sezidano na istem mestu, kjcr je bilo staro meato LatSva. Trarnit ima mnogo prodajslnie, tjer se prodaje blago iz Sarajuva, Trsta in Dunaja. Travnik štcje prcko 14.(XKJ prebivalcev •, večina so Mohamedanci. Še le pred nekoliko leti so si Srbi sozidali novo cerkev; tudi stojo šolo imajo. Odlikujcja se od vsoh BoSnjakov s tisto oftleko; tudi siromaki sc čisto nosijo, posobno icnske se Iepo oblačijo, ker so jako ponosne. Bosoa jc bila 14()5. 1. od Turkov premagana; plemstvo se jo vsled tega poturčilo in zato ohranilo svoja posestva. a ljudstvo je ostalo krš^ansko, iz-gubilo vst; in strabovitu trpelo od divjih potuveencev. Tukaj ni prostora, da bi vam na drobno popisal trpljeuje iu bedo. katero so kristjaui mnoga sto-letja prebijali pod tiirbkim gospodarstvora. A zdaj je temu vse drugaC-e. TurSka oblast nad kristjani v Bosni in HercegoTini je zdrobljena od cinoga dne, ko je avstrijska vojska pod povelj-niStvom generala Filiporida prestopila deželne meje in slavno zmagala v 19. dan avgusta 1878. 1., ko so naši vzeli Sarajevo. glavno mesto Hosne. Tako ste prišii lepa Bosna in Hercegovina v avHtrijsko oblast in Avstrija 8i je s tem pridobila dve deželi, ki bodete pod modro vlado naštiga proavitlega eesarja gotoro ? veliko korist naSej državi. I. T.