Poaainezna Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletno 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru I>ONE1>ECJSK.I VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/11] Telefon št 2050 iB >9% — Rokopisi se ne vračajo Uprava; Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Desetiisoči vernikov na Rakovniku Ob navzočnosti poljskega kardinala in drugih cerkvenih knezov se je slovenski narod poklonil mladinskemu svetniku Ljubljana, 15. aprila Na prijaznem, eolnčnem Rakovniku so danes slovesno praznovali kanonizacijo svojega velikega ustanovitelja sv. Janeza Roška. Lepa cerkev Marije Pomočnice na Rakovuiku Slovesen vhod kardinala Hlonda Ko so bili tako zbrani vsi odličniki in polna cerkev pobožnih vernikov, je oh slovesnem petju mogočnega mladinskega zbora in orkestra prišel v cerkev tudi g. kardinal dr. Hlond. Pred njim je šla procesija gojencev in salezijanskih duhovnikov s križem na čelu, tik pred kardinalom pa sto šla stolni župnik kanonik dr. Klinar iu stolni kanonik dr. Opeka. Gredoč po cerkvi, je kardinal Hlond na obe strani blagoslavljal pobožno ljudstvo. Mogočen pojav g. kardinala, ki ga nimamo priliko videti vsak dan v naših cerkvah, je med verniki vzbudil razumljivo spoštovanje in pozornost. Kardinal je bil oblečen v dragocen bel žametast hermelin, ki mu je sledila nad 3 metre dolga, široka živo-rdeča vlečka, okrog vratu pa mu je visela zlata verižica z obešenim težkim naprsnim križcem. Kardinal je pred oltarjem na pripravljenem malem klečalniku opravil najprej kratko molitev, nato pa sla skupaj z nadškofom dr. Jegličem pristopila k oltarju, pokleknila, odmolila ter se nato vrnila vsak ua svoj prostor ob strani oltarja. Sledila je ponlifikalna sv. maša ki jo je ob asistenci kardinala dr. Hlonda daroval " ' j- Ves čas je na koru salezijanski zbor pod prevzvišeni nadškof dr. Jeglič. Ves čas je na koru prepeval mogočen mladinski s;...... Oltar sv. Janeza Roška v cerkvi *Marije Pomočnice «e je danes odela v na jslovesnejšo obleko. Vsa cerkev je bila preprežena z venci zelenja, okrog glavnega oltarja je stal cel gozd lepotnega drevja in rož, posebno lepo pa je bil okrašen oltar sv. Janeza Boska v srednji levi ladji cerkve. Okrog oltarja je žarel venec električnih luči, vse stene so bile prevlečene z rdečo svilo, na kateri so bili okusno vloženi mali venčki in šopki cvetlic. Sam oltar, okusno iz lesa izrezljan, je krasno delo ra-kovniških gojencev. Nad oltarjem pa visi velika elipsasta podoba sv. Janeza Roška med ljubljenimi malimi dečki. To sliko so kupili bivši gojenci z Rakovnika, naslikal pa jo je izredno lepo akad. slikar Cuderman. Kakor ves oltar, so domači gojenci lepo izrezljali ter pozlatili tudi okvir te čudovito ljubke slike. Cerkvene slovesnosti Zjutraj ob osmih je pridigal na Rakovniku g. prost Ign. Nadrah. Te pridige se je predvsem udeležila velika družina salezijan-Bke mladine, tako z Rakovnika kakor s Ko-deljevega, razen tega pa množica drugih romarjev, ki so prihiteli za to priliko na Rakovnik. G. prost je mladini govoril o velikih zaslugah don Boska, o njegovem blagoslovljenem delu za mladino ter posebej še o vrednosti in pomenu pogostnega prejemanja sv. obhajila, ki ga je tudi don Bosko zmerom toplo priporočal. Po pridigi je maševal zbrani mladini kardinal Hlond, vsa cerkev pa gn je spremljala z ljudskim petjem. Po sv. maši je kardinal Hlond zbrano mladino obhajal. Glavna slovesnost se je vršila ob desetih, ko je na Rakovniku maševal naš priljubljeni nadškof dr. A. B. Jeglič. Tudi ob tej priliki je bila cerkev nabito polna vernikov že dolgo pred začetkom opravila. Z največjo težavo so reditelji napravili po sredini cerkve toliko prostora, da se je mogel vršiti v cerkev slovesen vhod nadškofa dr. Jegliča. Tudi oba stranska kora sta bila natlačeno polna. Ves desni kor je napolnil mogočen zbor 130 salezijanskih gojencev in duhovnikov ter močan orkester, sestavljen zgolj iz bivših rakovni-Sklh gojencev in oratorijancev. Zbor in orkester je vodil salezijanee g. dr. Gerzinčič. Pevci, godbeniki in posebno še pevovodja zaslužijo vse priznanje za precizno izvajanje vseh skladb. Prihod nadškofa Jegliča ln drugih dostojanstvenikov Ob desetih je slovesno zvonjenje naznanilo vernikom, da se slovesnost prične. V cerkev je najprej vkorakal nadškof dr. Jeglič; spremljali so ga gg. kanoniki Nadrah, Stroj in Vole, ravnatelj škofove pisarne g. Jagodic ter zbor salezijanskih gojencev in duhovnikov. Za nadškofa je bil pripravljen vzvišen prostor na desni strani oltarja, na drugi strani pa je bil postavljen tron za kardinala Hlonda. Pred oltarjem je bila postavljena vrsta foteljev in klečalnikov za bana ter druge povabljene odličnike. Kmalu po prihodu nadškofa dr. Jegliča so prišli v cerkev bati dr. Marušič v spremstvu svojega tajnika dr. Brollha, generalni poljski konzul dr. Fidler iz Zagreba, mestni podžupan prof. Jarc, rektor univerze dr. Slavič ter predsednik Katoliške akcije dr. Miha Krek. Obenem sta prišla v cerkev tudi še križevski škof dr. Njaradi ter stiski opat dr. Kostelec. Oba sta zavzela prlpraviliene orostore na levi •tranl oltarja. vodstvom g. dr. Gerzinčiča. Slavnostni obed katerega je pripravilo vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku, je bil prirejen v prijateljskem krogu vseh zastopstev, ki priznavajo velik pomen duha Boskovega v sodobnem vzgojstvu. Med udeleženci moramo imenovati pred vsem Nj. F.m. kardinala dr. Hlonda, primasa poljske republike, našega ljubljanskega nadškofa dr. A. B. leghča, kri-ževškega škofa Njaradija, div. generala Cukavca, bana dr. Marušiča, rektorja univerze dr. M. Slaviča, stolnega prošta Nadraha s člani stolnega kapitlja, stiškega opata Kostelca, ves diplomatski zbor, podžupana E. Jarca, polic, ravnatelja Kerševana, univ. profesorja dr Gosarja in dr Ehrlicha, dr Kr.-ka in ostale odlične predstavnike raznih zavodov in ustanov. Med obedom, ki je potekal v prisrčnem razix)loženju, je pozdravil inšpektor saleziianskili zavodov v Sloveniji, Češkoslovaški itd., dr. Waland. vse navzoče in izjavil, da je |x>slal vdanostni brzojavki sv. Očetu v Rim in našemu kralju Aleksandru v Belgrad, kar je bilo sj>rejeto z odobravanjem. Veličastna procesija Zelo veličastna je bila |x>poldanska proslava pol štirih jc v cerkvi pridigoval stolni kanonik ui. M. Opeka. Njegovo pridigo so poslušali tudi tisoči zunaj cerkve, po vseli bližnjih pobočjih in na dvorišču; pridigo so namreč prenašali iz cerkve po zvočnikih. Po jiridigi se je z Rakovnika razvila dolga procesija. ki je šla čez Dolenjsko cesto in železniško progo skozi Galjevico in [x> Orlovi ter Dolenjski cesti nazaj na Rakovnik Procesije se je udeležilo do 8000 vernikov ter je trajala skoraj polni dve uri. Pred procesijo je vozilo 15 okrašenih kolesarjev. Na čelu procesije pa so šli rakovniški gojenci, potem za posameznimi zastavami člani Marijinih vrtcev ter oratorijanci z Mladii skega doma in Rakovnika, dalje godba rakovniških gojencev, dolga vrsta mož in gosjia, skupine Marijinih družb iz vseh ljubljanskih in okoliških župnij, osebje Joželinuina, nepregledna vrsta belooblečenih deklic, malih Klaric, godba rakovniških oratorijancev, pevci, duhovščina s kardinalom Illondom. Relikvije sv. Janeza Boska je nosil v procesiji škof Njaradi. Za duhovščino so na ovenčanem vozu trije pari belcev vozili kip sv. Janeza Boska, ob konjih in vozu r« so šli fantje v narodnih nošah, na vozu samem pa so stali v ličnih oblekcah mali dečki in deklice. Ob kipu so korakali tudi v slikovitih oblekah mali gardisti. Za tem vozom se je v procesijo razvrstila dolga vrsta narodnih noš, končno pa še ostalo občinstvo. Cerkev Marije Pomočnice in salezijanski zavod na Rakovniku Na srednjem dvorišču so gledali odhod procesije nadškof dr. Jeglič, gener. Cukavac, češki konzul ing. Ševčik, novi francoski konzul d. Remerand, belgijski konzul ravnatelj dr. Dular, podžupan proi. Jarc, rektor univerze dr Slavič, predsednik SKAS dr. A. Ciosar, dr. Adlešič, predsednik KA dr. Krek, fin. ravnatelj dr. Valjavee, polic, ravnatelj Kcršcvan, polkovnik Rad. Jovanovič in drugi. Ko se je procesija vrnila v cerkev, je bil slo vesen blagoslov z Najsvetejšim. Blagoslov je bil tudi na dvorišču zavoda. Akademija v Unionu Ljubljana 15. aprila. Snoči se je velika unionsku dvorana napolnila do zadnjega kotička. Slovensko ljudstvo je spontano pokazalo, kako spošluje velikega vzgojitelja mladine, svetnika don Boska. Ko so je pokazal v dvorani naš ljubljeni nadškof dr. Bouaventura Jeglič, ki je v teku svojega vladi kovanja izoblikoval slovenski narod v verno in kulturno visoko ljudstvo, je burno zaploskala vsa dvorana. Isto se ponovilo ob prihodu Nj Eni. kardinala lllouda, primasa bratskega poljskega naroda. Akademijo sc je udeležil tudi križevski škof dr. Njaradi in ve» diplomatski zbor (poljski gen. konzul, nemški, češki z go. soprogo, francoski, avstrijski, italijanski, jiortunalski, španski in belgijski), dalje ban dr. Murušii, župan dr. Puc z no. soprogu., diviz. general Cukavuc, rektor univerze dr M. Slavič z dekanom teol. fakultete dr (irivrein, prošt Nadrah s kapiteljskim zborom, ravnatelj škofijskih uradov Jagodic, prior Učak. vodstvo salezijanskega zavoda z inšpektorjem dr. Walandom in ravnatelji dr. Va Ijaveetn, Zajcem in dr. Volčičem (iz. Veržeja) na čelu in vodstva razpih redov v Ljubljani, dr. Miha Krek, zastopnik KA, zastopniki tiska itd. Akademijo je sestavljal živahen program, ki je imel namen jiokazali celotno delo in duha don Boskovega od prvih začetkov do danes. To misel je zlasti izpolnil poleg nastopov posameznih aku piu Andrej Karkaš ob končnem prikazu skioptič nih slik, v katerih se je zrcalil ves široki kompleks Boskovega prizadevanja v delu zu mladino. Klasičen govor dr. Adlešiča. ki je pozajel ves ogromni pomen lloskovega življenja za vzgojo mladih src ue le v Italiji, marveč Sirom sveta, pa je odkril mnoge plati pravega vzgojitelja, ki morajo bili oživljene danes bolj kakor kdajkoli poprej. Ta mož je poznal v času strogega janzeniznia kot najgloblje sredstvo za vzgojo: ljubezen, duhovno veselje, srce, iskrenost, zaupanje in iz tega gradil most do src mladine in široke množice. Temelj tej miselnosti pa je Bosku postavila mati, ki je bila enako silna kakor Monika velikemu Avguštinu. — Glasbeni del, ki je bil sestavljen v duhu celotne akademije, je napisal dr. Gerzinčič. Priznati moramo, da je bil sinočnji večer dokument sodobne vzgoje, ki so jo znali vprav salezijanci, učenci dou Boska, prijeti pri korenini. Kat. akademiki pri kard. Hlondu V nedeljo opoldne je Nj. Eni. kardinal Hlond sprejel v avdijenco delegacijo slov. kat. akademskih društev. Razgovor med kardinalom ui delegacijo, ki je trajal skoraj tričetrt ure, je bil nad vse prisrčen. Nj. Em. je med drugim podal izčrpen pregled o uspešnem delovanju poljske katoliške akademske mladine. Nadalje je Nj. Em. omenil skrbi, ki jih ima katoliška cerkev zaradi položaja v Nemčiji. Priporočal je kat. akademskim organizacijam vztrajno delovanje v tem smislu, da vzgoje za vsak poklic, tako na medicini, pravu itd. strokovnjake, ki bodo mogli vsak v svojem poklicu in delokrogu uveljavljati katoliško miselnost. Končno je želel katoliški slovenski mladini mnogo uspeha ter dal 6voj blagoslov. Triletnica španske republike Vigred mlade katoliške Španije Priprave na o 'ločilno bitko med Iramasonstvom in katoličani - M artinez Barrios ali G il Robles ? Madrid, 15. aprila, TG. Danes so po vsej Španiji jubilejne slovesnosti ob priliki tretje obletnice obstoja Španske republike dosegle svoj višek. Državni prazniki so se začeli sicer že 12. aprila in trajajo do vključno jutri zvečer, toda največji pomp se je razvijal danes. Značilno in za pomiritev duhov v Španiji je dejstvo, da se je Cerkev udeležila v polni meri državnega praznika in taVo javno dokazala, da prizna obstoječi ustavni red v državi. Tri razdobja V treh letih obstoja španske.republike ki je bila proglašena 14. aprila 1931, opažamo tri čisto različne razvojne dobe, Prva doba je napolnjena z borbo zmernejših meščanskih krogov in izobraženstva za neko srednjo, zmerno politično črto. V tej borbi pa so zmerni podlegli navalu marksistične levice. V decembru 1931 je prišlo do volitev predsednika republike in te so pokazale, da hoče Španija na vsak način na levo, V t e j drugi etapi je dobila iramazonsko vlado Aza-ne, ki je opirajoč se na marksiste in na komuniste, izvedel zloglasno kulturnobojno zakonodajo in proglasil tudi to čudno zmes španske socialne zakonodaje, ki bo ostala v zgodovini pravi klasičen zgled pravne zmede in nepoznanja dejanskih razmer v državi. Marksistična doba je državo pretresla od temena do tal in povzročila v novembru lanskega leta viharne volitve v državni zbor, ki so kot plaz porinile marksizem v kot teT omogočile zmagivit rihod desničarskim strankam po vsej deželi, oda tretja doba tudi ni kaj razveseljiva. Vlado je sestavil mož, ki ima svoje srce na levici, svoje možgane pa na desnici, ki bi najrajše pustil vso kulturnobojno zakonodajo, a se mora naslanjati na desničarske stranke, ki jo preklinjajo. Iz tega čudnega položaja sledi, da je vlada izgubila v državi vso avtoriteto in da so politične stranke na levi kakor tudi na desni začele organizirati svoje lastne avtoritativne skupine, ki se bodo nekega dne mimo vlade in mimo ustave udarile MDat na ulici. Enotna proletarsha fronta: Kulturnobojneži so ohripeli Zadnje čase je posebno značilno, da so levičarske stranke s potuho, ki jo dobivajo od nekaterih framasonskih članov vlade, med katerimi je Martinez Barrios vodilni šef, ustvarile tako imenovano »enotno proletarsko fronto«, v kateri se nahajajo socialisti, sindikalisti in komunisti, in ki je sredi marca nameravala izvršiti glavni revolucionarni udar v Madridu. Udar, ki je začel s stavkami po vsej državi, ni uspel, kar znači, da trdnost proletarske fronte le ni takšna, kot bi jo radi nekateri naslikali. Na drugi strani je pa vredno poudarka, da so se tudi desničarske stranke, ki so bile sprva med seboj zelo needine, vendarle znašle in omogočile strnjene nastope v parlamentu. Ozračje na tretjo obletnico ustanovitve republike pa je čisto drugo, kot je bilo recimo lanL Velika noč se je praznovala kot kdaj poprej In ljudstvo se je udeležilo božjih služb še v večjem številu kot pred revolucijo in z dozdaj nepoznano pobožnostjo. Nasprotniki cerkve, med njimi bivii minister Prieto so vsled svojega grdega vpitja fa sramotenia vere postali hripavi in narod jih ne posluša več. Znamenje za napad? V Španiji stojita v ospredju dve osebnosti, med katerima bo brez dvoma moralo priti do končnega obračuna. Prvi je Martinez Barrios, radikal in predsednik framasonske lože, ki računa s tem, da bo potisnil I.errouxa z voditeH-skega mesta radikalne stranke ter dal stranki zopet »pravo svobodomiselno barvo«, to se pravi, da jo bo potegnil zopet v tabor proticerkvenih strank. Martinez Barrio« je bodoči voditelj kiil-turnobojne Španije, ki ga bodo ubogali tudi mar-WUti Ttah imen. ~ Druga osebnost pa je Gil Robles, mladi voditelj desničarskih strank ter ustvaritelj pomlad-ka ljudske in agrarne stranke (JAP — Juventudes de Action Popuiar). Za 26. april jc svojo mladino sklical na prvi vsešpanski kongres v Escurial. I a-krat bomo videli, kaj pomeni ime Gil Roblesa v Gil Robles Španiji. Zelo verjetno 'e, da on ne bo več stal na strani, b da bo Lerroux odrinjen od njega, če ga že prej ne bo odrinil Martinez Barrios. Torej zopet Cerkev. in Loža. Toda za sedanjo borbo je Cerkev pripravljena in Loža nc bo nikoli več slabila zmag. kot Uh ie v stari katoliški mo-aarhUL Skoplje - v žaru svetlih spominov Tabor jugoslovanskih bojevnikov Ginljivi prizori, ho je prisegala Južna Srbija zvestobo domovini. Pripravljeni smo, čakamo na poziv f Skoplje. 15. aprila. Po vedri južni inoči, v ka-leri so se neprestano razlegale narodne pesmi in navdušeno vzklikanje, je nastopil današnji dan v znamenju veličastnega solnčnega zmagoslavja. Svečanostjo 20 obletnice vstopa prvih rekrutov iz južne Srbije v srbsko vojsko so se vršile ob navzočnosti ogromnih množic vseh bližnjih in daljnih krajev in v prisotnosti odposlanstev iz vse države. Med 7 in 8 se je pričela zbirati v ulici Čara Dušana nepregledna povorka, ki je kmalu nato krenila po ulici Prestolonaslednika Petra, dalje čez trg Kralja Petra in čez most Cara Dušana k svečani "erkveni slovesnosti. Zastopaih kralja General Pavlovič, ki je zastopal kralja, je obšel častno četo in razvrščene čete in pozdravil vojake s starini vojaškim pozdravom: Pomozi Bog, lunaci! Vojaki so mu odvrnili: Bog ti pomogao! Nato je prišlo do novih, sila prisrčnih in dolgo-trajnih ovacij Nj. Vel. kralju in kraljevini Jugo slaviii. Odigravali so se prizori navdušenja, ki jih Skoplje do danes še ni videlo. Neprestano so se orile ovacije kralju, kraljevskemu domu, kraljevini Jugoslaviji in kraljevski vladi. Poveljnik tretje armade Navdušenje se je vnovič razlegalo, ko je stopil med prisotne poveljnik 1 armijske oblasti general Milan Nedič s svojim spremstvom. Tedaj je z Dušanovega grada pričelo gromko odmevati 21 topovskih strelov Nad Hramom slave sta tedaj pričeli krožiti dve skupini letal tretjega letal, polka. Z letal so metali cvetje na grobove naših junakov. Cvetje so nabrali iz vseh krajev naše domovine. Za patriarhom Varnavo je povzel besedo poveljnik .1. armijske oblasti, general Nedič, ki je izvajal: .junuKi! Ko so leta 1914 zvonovi pozivali ljudi, da je domovina v nevarnosti, ste vi, prešinjeni ljubezni, krenili na bojne poljane hkratu s svojimi brati na' severu in iz Šumadije. Vasi junaški podvigi pod okopi Beograda, despotskega Smedereva, krvavega Mačkovega kamna in Gužle. ponosnega Kaj-makčalana in bitoljskega mesta so ovekove-eili vaša imena. Vi ste tedaj kakor vodno pokazali, da domovino ljubimo nad vse. Napojili ste s potoki svoje krvi to mučeniško zemljo, ki .ii je vsaka ped zgodovina. Ravnali ste »e po tistem svetem rimskem izreku: Mi nismo rojeni zase, temveč za domovino. In položili ste mnoge žrtve, in dali ste mnoge grobove. Zalo je naša država tako polna življenja, ker je prepolna junaških grobov. Zn te vaše svete žrtve, žrtvovane za svobodo, srečo in dobrobit vseh nas. smo se danes pomolili Gospodu Bogu. Klanjam se žrtvam kot poveljnik 3. armijske oblasti, pozdravljajoč jih s spoštovanjem, s hvaležnostjo, s ponosom in z zaobljubo, ki jo vsi polagamo: Za svojega življenja se hočemo vedno vesti tako, da bomo vredni vaših žrtev, spominjati se vas hočemo, dokler bo solnea in meseca in našega junaškega naroda. Slava vam! Hvala vam! Odgovor bojevnikov: Pripravljeni smo! Pn govoru jioveljnika 3. armijske oblasti je povzel besedo predstavnik vardarskega pešpolka in dejal: Vardarei >Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Vardarei, prvi rekruti iz uekdan.iega var-rlarskega pešpolka, so se danes vnovič razvrstili v vojaške vrste '111 se zavedajo zgodovinskega j>omena tega dne. — Vardarei, potomci slavnih vitezov iz Skopi ja, cara Dnsa-na. iz Kratova despota Olivera, iz Kuneva despota Dejanoviča in iz vedno borbene sko-peljske Črne gore izjavljajo zdaj knkor pred 20 leti, da so vedno pripravljeni v službi svojega velikega kralja in svoje velike domovine. Vardarei, prekaljeni v ognju in v slavi pri despotskem Smederevu proglašajo vsem, da so meje zemlje, ki so jih ustvarili s svojimi življenji in s svojo krvjo, svete in nedotakljive, da je vse ozemlje današnje kraljevine Jugoslavije enotno in nedeljivo in da so tu, da po potrebi iz svojih teles vnovič zgrade trdnjavo na meji. — Vardarei, ki se dohro spominjajo četniških dni pri Cele-baki, Taborovcu, Guglini, Pasijane in Tam- šu. Ob gorskih potokih in hudournikih, ob katerih so umirali neznani junaki v upornih bojih za svobodo, za svojo čast in za svoj ponos. Nobeno žrtve niso bile prevelike in prehude, ko jih je bilo treba položiti za veličino svoje domovine in za mir svojih ognjišč. Pripravljeni so zdaj kakor včeraj, da jih vnovič polože. — Vardarei, nekdanji hrn nitelji prestolnega Beograda, izjavljajo, d;i so pripravljeni!« Bregalničani Nato je povzel besedo zastopnik hregal-niškegn pešpolka, ki je izjavil: Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Bregalničani, prvi rekrntj nekdanjega liregalniškega pešpolka, se z vsem navdušenjem priključujejo svojim tovarišem z Vnr-darja. ("'e so bil valovi le sveto reke pogosto motni in krvavi, pa je Bregalniea lokln šo pogosteje rdeča, kakor iz odprte žile. Bregalničani. potomci vojvode Hrelja. vedo, kn.i je borba. V borbah so bili prekaljeni v jeklo. Ponosni so. ker so v borbah za svobodo in veličino pred 20 leti bili tisti, ki se jih bodo spominjali še po stoletjih oh imenih strašnega Mačkovega kamna. Krupnja in Guzve. — Bregalničani so še danes pod orožjem. Zanje borbe še vedno niso prenehale. Kajti oni prebivajo na me.ii in nn svojih potili in po poljih, ko orjejo svojo plodno zemljo, nosijo puške v rokah, dn Inhko branijo svojo grudo od tistih, ki onstran meje, polni zavisti in mržnje čakajo na lo. da vjmdejo v našo mirno, veliko 111 lepo domov ino. Bregalničani javljajo, dn so pripravljeni in da čakajo zapovedi!« Najnovejši glas iz Italije obenem tri leta prag naše domovine, prav zato so jekleno odločeni in moške volje, da prvi |Milete v nove borbe, ako bi bile jKitrebne za svobodo, za mir in za veličino nase domovine. Mirni in pripravljeni čakajo na p o ve I j č svojega vrhovnega poveljnika in ga jiozdrav; l.iajo z vzklikom: Na.i živi Nj. Vel. kralj Aleksander I.!« Kosovei Zastopnik rekrutov kosovskega pešpolka je nato govoril tole: »Gospod odposlanec N.i. Vel. kralja! Kosovel, prvi rekruti kosovskega pešpo'-ka. nosijo v sebi ne le tradicije kosovskih vitezov, temveč tndi tisti plamen, ki se jo odlikoval pri obrambi Beograda v jKižaru in ognju. — Kosovei so vedno malo govorili, so pa vedno pripravljeni na delo in zato se zdn.i brez pomišljanja pridružujejo svojim tovarišem z Bregalnice in Vardarja in izjavljajo kratko in po vojaško: Pripravljeni smo in čakamo zapovedi!« Ibarci Nato je spregovoril zastopnik rekrutov iharskega pešpolka: »Gospod odposlanec Nj. Vel. kral.tn! Ibarci, prvi rekruti ibarskega jiešpolka, zbrani iz Nemanjinega rasea, iz junaškega Huma, župana Miroslava in z Ibarja, kjer so zadužbine Slovana kralja Prvovenčanega in vseh Nemaničev. kjer so spominki stare slave veličine, a tudi stoletnih borb za svo: bodo, se pridružujejo z besedami in dejanji svojim tovarišem z Vardarja. Bregalnice in s Kosovega. — Ibarci prav tako dobro vedo zn dragoceno ceno današnje svoje svobode in sreče. Zavedajo se, da je lažje braniti in obraniti, kakor ustvarjati. Zato so zdaj kakor nikoli odločeni in pripravljeni. Izjavljajo, da čakajo na povelje!« Bifoljci Besedo je nato povzel zastopnik bitoljskega pešpolka in dejal: »Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! _ Bitoljci. prvi rekruti nekdanjega bitoljskega pešpolka, zbrani iz Prilepa. kraljeviča Marka, s Balnine in Prisapa, kjer je vedno jiokala junaška puška, iz junaškega Pareca, kjer nstaški plameni niso nikdar ugasnili, iz Ohrida, župana Grope, iz Devra Dušmanovih vojvod in iz mnčeniškega Bitolja samega, vedo boljše od vseh, kaj je svoboda, zna.10, kako sveta je naša današnja meja, ker imajo vsak dan pred seboj in pred svojimi očmi legendarni Kajmakčalan, čigar vrh .ie svet naše nacionalne zavesti in vsem našim vojnim junakom. Bitolj in njegova okolica sta se seznanila z vsemi strahotami vojne. Tu so divjali požari, uničevanje vsega. Tu je bilo veliko umiranje ne le horeev samih, temveč tudi njihovih žen in otrok. Prav radi tega, ker so položili največje žrtve na bojnih poljanah, na samih pragovih svojih domov, kjer je bil Pariz, 15. apr. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je dal rimski poročevalki »Newyork T-imesa«, gospe Mac Cornikovi, izjavo, v kateri pravim med druglim: Predsednik italijanske vlade odobrava stališče Francije v vprašanju jamstev, ki jih Francija zahteva, če naj podpiie bodoče konvencije o razorožitvi. „ ... . . , . • »Želim miru,« nadaljuje Mussolim v tej izjavi, »ker je mir Italiji nadvse potreben. Zato se bomo potrudili, da ga za vsako ceno ohranimo. Pravite, da vame polagajo mnogi velike nad«, da ms smatrajo za rešitelja miru. Te nade so upravičene. Italija želi manj kakor vsaka druga država, da izzove vojno. Toda to ni vse. Politika, ki jo rodi fašizem, j« pozitivna politika. Zato je ItaHja pripravljena sodslovati pri sodelovanju vseh vprašani, ki so na dnevnem redu.« Nato je ga. Mac Cornikova vprašala Mussolinija, kaj sodi o reviziji. Predsednik italijanske vlade je odgovoril, da smatra, da je treba zemljevid Evrope, ki ga je ustvarila versajska pogodba, nujno nekoliko izpremeniti, in sicer bodisi z mirnimi sredstvi ali z vojno, ln ker je to mogoče mirnim iotom, j« pristavil Mussolini, zakaj naj bi se to tako tudi ne izvršilo. Pariz, 15. aprila. AA. Današnji jutranjiki dokai ugodnn komentiralo orvi del izjave, ki io i« dal Bivši bojevniki Član glavnega odbora bivših bojevnikov, g. Stanislav Krakov, je nato po zastopniku bitoljskega pešpolka imel tale govor: Bojni tovariši! Naj naš neprijatelj odpre oči in vidi to vašo silno urejenost vojaških čet! Naj neprijatelj odpre ušesa in sliši te vaše moške, odločne besede vas vseh, ki ste zmerom bili naša moč. naš ponos, ki ste vredni svoje junaške čelaške, vstnške in vojaške prošlosti. — Bojni tovariši! Naj te vaše besedo kakor grom iz vaših list sliši vsa naša država in naj bodo balzam vsem tistim, ka-terih volja je bolna: naj bodo budilne za vse I i ki so nacionalno zaspani; naj bodo vzpodbuda vsem tistim, ki dvomijo; naj bodo nagrada listini, ki verujejo. — Naj sliši te vaše besede tudi Balkan 111 naj razmišlja, kaj pomenijo. Naj jih sliši Evropa in naj izve vnovič, da ste vi največji varuhi ne sumu našega, temveč tudi njenega miru. Naj jih sliši naš neprijatelj in naj 11111 bodo glas junakov z Vardara, z Bregalnice, z Hiarja, s Kosovega, izpod Kajmakčalaua kot krepak pozdrav 111 opomin.« * S tem so se današnje svečanosti zaključile, Množice prebivalstva, zbranega po ulicah, so začele burno vzklikati Nj. Vel. kralju, kraljevini Jugoslaviji, kraljevskemu domu in iuigu. Vse ulice s-o bile prepolne zbranega ljudstva Ob 12 40 so priredili skupni obed na prostem. Ljudje so veselo vrveli in navdušeno hiteli na dirkališče; zbralo sc jih je okoli 10.000. Okoli 17 se je ob nepopisnem navdušenju začela pomikati povorka gostov proti postaji, odkoder so sc z raznimi vlaki odpravljali bojevniki in gostje domov. Skoplje je danes v edinstveni svečanosti in ljubezni sprejelo svoje goste, obsijalo jih je s solnč-nimi žarki divnega južnega dneva. Danes je bil veličasten dan, ki bo ostal neizbrisno zajjisan v zgodovini legendarnega juga. Radostno razpoloženi gostje so se kar težko poslavljali od domačinov, povsod so bili predmet velike pozornosti in iskrene ljubezni. Po končanih svečanostih se je predsednik vlade g. Uzunovič s člani kraljevske vlade in drugimi odličniki izprehodil po sko,poljskih ulicah, kažoč veliko zanimanje za razvoj in napredek zgodovinskega mesta. Na iziprehodu so meščani spoznali predsednika vlade in mu priredili prisrčne ovacije. Kar smo že davno trdili . . . Heitmvehr snubi Nemce Gradec, lo. apr. b. O štajerskem Heimvvehru je bilo znauo, da je bil nacionalistično usmerjen in da nikdar ui odobraval prolihitlerjevsko gonje v v Avstriji, štajerska Ileiimvehr je na isti črti s tirolsko, o kateri je znano, da je strupena nasprotnica krščanskih socialcev iu se poteguje za spravo z Nemčijo. Isto je sedaj storila tudi štajerska Heiinvvehr. V okviru tukajšnje lieiiuvvehrovske organizacije se je ustanovil pododsek »Zveze alpskih bivših bojevnikov*, ki je začela razvijati veliko delavnost. Svoj program je zveza bojevnikov razvila v Leibnitzu (Upnici), kjer je njen voditelj poročnik Krahl (Kralj?) izjavil, da so si bojevniki drago kupili pravico, da rečejo svojo besedo, ko gre za obnovo domovine. »Narodno in domovinsko prepričanje. to nikakor nista dva nasprotujoča si pojma. temveč sc dopolnjujeta Mi nikakor ne moremo razumeti, da bi se ljudje, kot sta dr. Doiiliiss in Hitler, ne mogli sporazumeti in skupaj hoditi. Nemška kultura, nemški jezik, nemška zgodovinska preteklost, to so vendar iveze, ki jih nikdo nc more zanikati. Sicer so jo skušali pretrgati. L 1926 na primer, toda (rajno je to nemogoče. Avstrijski bojevniki hočejo biti posredovalci med vsemi Nem-ri dobre volje, kajti mi se moramo sporatiimeti, ker še le potem bodo zahtevo rodu. ki je prebil na bojnih poljanah, uresničene.« Te besede so povzročile ne samo na štajerskem, temveč v vsem Heimvvehru veliko pozornost. Heimwehr bo čistil Dunaj, 15. apr. b. Uradno glasilo »Heimwehra« piše danes, da bo Heimvvohr zahteval in izvedel splošno čiščenje v vseh javnih nameščencih, ki so še vedno člani režimu sovražnih organizacij ali političnih strank, čiščenje da bo najprej začelo na Dunaju in v okolici in ho izvedeno brezobzirno. Doslej smo postopali pri odpustitvah in vpokoji-tvali milostno in smo imeli razne obsire, tega bo sedaj konec in mi bomo brez usmiljenja vsakega odpustili ii službe brez pokojnine, če nm doka- žeino, da je režimu nasproten. Torej čisto hitler-jevske metodo! Ena stranka - dva voditelja Dunaj, 15. apr. TG. Uradno javljajo, da so pogajanja med zveznim kanclerjem in pa knezom Starhenbergom za združitev vseh domoljubnih po-kretov v eno »kupno organizacijo uspela. Sku.;ma organizacija se bo imenovala »Vaterlandische Front« in bo imela tri pododseke: 1. Brambna fronta |Wehrfront), ki bo združevala vse borbene po-krete (kot Heimvvehr, Ostmarkische Sturmscharen, Freiheitsbund), 2. Stanovska organizacija s svojimi stanovskimi pododseki in 3. Upravno-politična organizacija. Vrhovni vodja je zvezni kancler dr, Dollfuss in njegov stalni namestnik knez Starhem-berg. Velik kmečki tabor v Gradcu Graz, 15. aprila. TG. Danes se je vršilo v Gradcu ogromno zborovanje štajerskih kmetov, na katerem je govoril avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss. Kancler je v svojem govoru izjavil, da se avstrijska vlada predvsem opira na kmetski stan, ki ji je bil zvest od prvega |>očetka in ki je prvi spoznal, da sc, nekatere državne ustanove postale nemogoče in da je treba državi dati |>opoliioma novo vsebino, ker ima liopoluomn nove naloge. Današnji tabor je znamenje, da se avstrijski stanovi zavedajo novih nalog iu novih tcža^ in da hočejo z vsemi silami pripomagati k temu, da bi bila Avstrija res domovina srečnih ljudi. Kongresu jc prisostvovalo 75.000 kmetov. Na shodu je govoril tudi dolnjcavstrijski deželni predsednik dr. Reiter, ki je v svojem govoru apeliral na češkoslovaško vlado, da izroči avstrijskim oblastem dr. Bauerja in dr. Dcutscha, ki sta zdaj * Brnu, Izjava voditelja Slovakov ,Narodnih izdajalcev ne poznamoV Ohraniti hočemo narodno samobit in kupovati se ne pustimo Mussolini hoče vojno „Zemljevid Evrope je treba spremeniti z mirom ali z vojno" predsednik italijanske vlade Mussolini dopisniku »Newyork Timesa«. Tembolj pa odklanjajo drugi del te izjave. Tu govori Mussolini v smislu revi-zijonizma. »Pe-tit Parisien« piše o tem: V svoji izjavi je Mussolini omenil tudi neke izvrstne stvari. V Franciji jih bodo sprejeli z veseljem, kerr popolnoma odgovarjajo tistemu, kar misli velika večina Francozov. To velja zlasti za izjave, v katerih Mussolini odobrava francosko stališče o jamstvih in v katerih nagiaša italijansko voljo do miru. Na vprašanje o reviziji pa žal Mussolini ni izpustil prilike, da se vrne na U njemu toli dragi predmet. Ni dvo ma, da misli na morebitne izpremembe v Evropi ne le mirnim polom, temveč tudi s pomočjo političnih in gospodarskih kompenzacij. Ni pa tudi dvoma, da je že misel o takih možnostih v sedanjih razmerah nevarno za vojno, da razširja splošno nezaupanje in da sili prizadete narode, da zavzamejo nasprotno stališče drug proti drugemu. Ali je treba opozorili na tiste krasne in pravilne odgovore, ki so jih dali Titulescu. Jevtič in dr. Beneš na njegov zadnji govor o »razkosani Madjarski«? Ko žc govori, da želi lojalno sodelovati pri gospodarski obnovi Podonavia in pri okrepitvi miru v Evropi, zakaj tedaj Mussolimi lako uporno postavlja v ospredje vprašanja, ki so ne samo neus',varljiv a, temveč izzivajo celo mednarodne spore. Praga, 15. aprila. TG. »Češke Slovo« objavlja pismo, ki ga mu je poslal predsednik Slovaške ljudske stranke, pre-lat Hlinka, in v katerem med drugim beremo ludi tole: »Mi Slovaki svojega čisto slovaškega narodnega značaja nikoli nismo prodajali. Med mami v tem pogledu ni izdajalcev in nobenih političnih go ljulov. Dne 30. oktobra 1918 smo se odločili za sožitje s Čehi in že takrat smo rekli, da naš zakon z Madjari ni bil srečen, da se zato ločimo od nph za vedno. Zakon smo tudi ločili, ne da bi bih vedeli, kaj se je 28. oktobra 1918 v Pragi dogajalo. Vstopili smo s češkimi brati v skupno državo, a obdržali smo svojo narodno in kulturno samobit. To tudi danes še želimo in to je tudi vse, kar že Jevtič v Sofiji Sofija. 15. apr. m. Današnje -Utro- objavlja, da bo zunanji minister Jevtič v ponedeljek potoval skozi Sofijo na poti v Carigrad in Ankaro. V Sofiji se bo jevtfič zamudil eno uro. Na postaji v Dragomanu bo pozdravil našega zunanjega ministra tajnik bolgarskega zunanjega ministrstva Ge-orgijev. na sofijski železniški poslaji pa zastopnik predsednik vlade minister Girginov in glavni načelnik ministrstva Kadev. Pričakovali pa ga bodo tudi opolnomočeni ministri Jugoslavije, Grčije. Turčije in Romunije. Ni izključeno, da bo Jevtič eno uro svojega bivanja v Sofiji prebil kol gost Girginova ali pa jugoslovanskega poslanika Cin-cara Markoviča, ki se v soboto vrne v Sofijo. Hišni posestnihi tarnajo Belgrad, 15. aprila, m. Danes je bilo tukaj zborovanje hišnih posestnikov. Posamezni govorniki so poudarjali težak položaj, v katerem se nahajajo hišni jTosestniki. Sprejeta so bila nova pravila Društva in resolucija, v kateri hišni posestniki prosijo mero-dajne činitelje, naj jih zaščitijo, da bodo lahko izlirjali najemnino od svojih najemnikov pred njihovo izselitvijo iz stanovanj. Dalje prosijo, naj se odlože prodaje zaradi hipotekarnih dolgov pri DHB in ostalih hipotekarnih ustanovah v državi vse dotlej, dokler se ne bo rešilo vprašanje znižanja obrestne mere na b odstotkov, podaljšanja anuitetnih rokov na 50 lel in pretvoritve kratkoročnih posojil na dolgoročne. Gospod ban je službeno odpotoval v Belgrad in /nto ne snreiema strank. limo. Nikdar nismo zahtevali združitve s Poljsko ali pa z Madjarsko. Z ogorčenjem smo obsodili vsako misel na revizijo meja in ne dovolimo, da bi nas kdo kupoval. To, kar nam je prinesla vojna, more spremeniti samo vojna. Madjari naj pa dobro vedo, da se ne bodo vojskovali samo z nami, ampak z vsemi našimi zavezniki, Madjari bi radi začeli z revizijo na našem telesu. Jaz ne verjamem, da živi samo eden človek, ki bi si želel revizije. Pri nas so težavne prilike, toda na Madjarskem so še hujše, toda današnjih prilik mi ne gledamo več s predvojnimi očali. Tc smo razbili. Mi moramo iskati gospodarskih in socialnih stikov, to vemo, in ne duha vznemirljive revizije. To je osnova za boljšo bodočnost, ki v njo verujemo.« Drobne vesti Belgrad, 15. aprila, m. Danes je bil tukaj občni zbor tukajšnje Jugoslovansko-češkoslovaške lige. V novi upravni odbor sta bila izvoljena od Slovencev tukajšnja odvetnika dr. Zdravko Vigele in dr. Božo Ravnik, v nadzorni odbor pa dr. Ciril Žižek. Belgrad, 15. apr. 111. Danes ob 5 popoldne je umrl v svojem stanovanju bivši rektor tukajšnje univerze in profesor za cerkveno pravo dr. Čedo-mil Mitrovič. Belgrad, 15. apr. m. Danes popoldne je bil na grobu neznanega vojaka na Avali običajni rekvi-jern, ki se ga je udeležil zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik vojnega ministra ter zastopniki raznih civilnih oblasti. Havanna, 15. apr. b. Politični položaj na Kubi je zopet zelo napet. Policija je v stalni pripravljenosti. V mestu je eksplodiralo mnogo bomb. Rim, 15. apr. b. Na predlog Mussolinija je vlada sklenila, da bo zvišala samski davek za 50 odstotkov. Sofija, 15. apr. b. V tukajšnjih političnih krogih se trdi, da se bosta kmalu sestala bolgarski in romunski kralj, in sicer tokrat v Bolgariji, najbrž v Varni. Pariz, 15. apr. b. Poštni uradniki so stopili v stavko, odnosno v pasivno resistenco zaradi tega ker je vlada odpustila dva komunistična uradniki Bitolj, 15. apr. m. Tukajšnja mestna občina bo v kratkem pričela graditi monumenlalen spomenik padlim v svetovni vojni, ki ga jc projektiral znani slovenski kipar Lojze Dolina*. Od Soče čez Zil 99 Glasovali so odsotni in mrtvi" „La Liberta" o nasilstuih pri „volitvah" dne 25. marca O državnozborskih volitvah v Italiji, ki >o bile 25. marca, se pripoveduje mnogo zabavnega. Predvsem treba pribiti kot gotovo dejstvo. da so bile volitve javne, ne morda tajne. Kabine uli sploh ni bilo, ali pa se ui uporabljala. Večinoma so se volitve tako i/vršile, tla so volivci šli mimo predsednikove mize in pokazali legitimacijo, predsednik je vtaknil sam glasovnico s tritrdil-nim »si« v kuverto, tajnik pa zapisal volivno dejanje v zapisnik. Ponekod je predsednik vprašal volivca: »Ali hočete glasovnico za »si« ali za »not? Vsak je seveda rekel, da naj mu da tisto s »sic, kajti bolje tako kot biti tepen ali zaprt. Ali pa je predsednik vprašal kar tako: »'lorej vi noste glasovali za Duce-ja, kajne?« in mu kar potisnil v roke trobojno glasovnico. Smrten pogum je moral imeti, kdor je hotel glasovati zanikaiuo. Kjer je bilo to sploh možno, so pa seveda pogledali lahko skozi kuverto in če ni bilo opaziti sence trobojuice, so zapisali v zapisnik, da je ta in ta glasoval z »no«, kar pomeni, da mu je malo mar za ta svet. Zato je bil uspeli volitev naravnost madžarski, da sc tako izrazimo; z drugo besedo bi rekli: naravnost evropski. — Po deželi so pred volitvami ponekod razdeljevali med ljudstvo po par kilogramov moke. To je znana »farina del Duce«. Na dan volitev so ljudje s kake oddaljene vasi naložili na tovorni avto in jih peljali volit korporativno. Tako so n. pr. Križane pri Trstu naložili z godbo in jih peljali na Prosek. Pred Prosekom so vsi izstopili, se uvrstili v sprevod ter korakali z godbo na čelu do volišča. Podobno je bilo n. pr. v štandrežu pri Gorici: tam so možje in fantje porabili edino priliko eelegii petletja, da so brez kazni slovensko peli; zaokrožili so tisto primerno: »Ah ne joči. Ijubca moja!« — Ker se ni povsod predstavilo od vlade predpisanih 95% volivcev, so odsotne zastopali člani komisije in pridno polnili kuverte z glasovnicami v imenu izseljencev, ki so v Jugoslaviji, v Argentini, v večnosti... Geht ja alles. wenn man will. — Višek burke je pač v tem. da se v Evropi najdejo ljudje, ki jo vzamejo za res. V občini Hcrpelje-Klancc so obetali volivcem, da bodo zidali nove hiše tistim, ki imajo veliko otrok. V občini Jelšane so razdelili po 25 kg moke na hišno številko. Tam je županstvo tudi odredilo, da dobi na dan volitev vsak volivec pol litra vina na občinske stroške. Mno-pokod so naročevali možem in fantom, naj pridejo korporativno na volišče s harmoniko. Nekateri so ubogali, drugi pa ne. „La Liberta" poroča Pariz, 14. aprila. Protifašistično glasilo »I-a Liberta« objavlja v evoji zadnji številki poučno pismo iz Rima, ki prinaša pikantne podrobnosti o italijanskem plebiscitu dne 25. marca. »Plebiscit je bil pripravljen, piše list, z neznansko rafiniranostjo in z naravnost zločinskim terorizmom. OVRA, to je fašistična tajna policija, je delovala z vso silo po vsej Italiji. Tako jc bila v Turinu zaprtih cela vrsta izobražencev, ki »o osumljeni protifašističnega duha. V Milanu 6o agenti neprestano stikali po hišah političnih osum-liencev in grozili. Prav posebno brutalen teror pa jc vladal v Julijski Benečiji, kjer je OVRA spravila 5e pred plebiscitom pod ključ veliko število drugorodnih, to je slovarskih državljanov Italije, Id niso dobro zapisani. Nebroj hišnih preiskav, ši-kan brez primere, zmerjanj in groženj, to so bile priprave za enodušen plebiscit v teh krajih. V Gorico so poklicali cele trume ljudi na prefekturo, kjer so jib navduševali za Italijo, obenem Jim pa grozili s posledicami, da bodo morali plačevati večje davke, da jim bo premoženje odvzeto, da bodo internirani ali izgnani. Po vsej deželi so se pojavili listki z grožnjami, da bodo požgane h'še ▼sem onim, ki bi glasovali proti. Poleg tega so bili vsi črnosrajčniki lepo porazdeljeni po vsej pokrajini z nalogo, da trmaste pretepajo in da »zdravila podvojijo, če treba«. Na dan plebiscita pa so miličniki v avtomobilih »predelali« še enkrat vse kTaje prepevajoč povsodi bojne pesmi in troseč strah med prebivalstvo.« »Toda kljub enodušni zmagi se je vendar še našlo nekaj glasovnic z »ne«. Bilo jih je mnogo več, a uradi so jih uničili. V Milanu je ugotovljeno, da je bilo oddanih 25.000 glasovnic proti režimu, isto v Bologni in v Liguriji. Listki so bili uničeni. V Parmi je znan primer, da je bd »volilec«, ki je glasoval proti, takoj prijet in do smrti pretepen.« »Resto del Carlino« pa se sprašuje, kako je mogoče, da je v desetih letih fašističnega režima število volivcev v Italiji padlo za 2 milijona, medtem ko je prebivalstvo naraslo: več kot 12 milijonov leta 1924, manj kot deset v letu 1934. K temu je treba prišteti 1,250.000 brezpoklicnih, ki sploh ne smejo »voliti«. Vprašanje je tudi, č.. so brezposelni dobili sploh glasovnico. »Imamo tudi dokaze v rokah, da so »glasovali prisotni in odsotni, vsi iivl in vsi mrtvi«. V Veroni je dokazano, da je od 8000 vpisanih »voDvcev« bilo kar 1348 mrtvih! V Julijski Krajini so sedaj znani primeri, da je delodajalec sam glaaoval za vs« svoie delavce in da je kar župan oddal glasovnice za vse svoje občane. Živelo ljudsko glaaovanje.« Goriško deželo so spet osrečili z dvojno pridobitvijo. Poslali so laškega kateheta v Štan-drež pri Gorici in v Miren. Mirenski opravlja tudi Vrtojbo. Zdravko Kante, absolvirani realec iz. Celja, se je vrnil po dolgem času v domači kraj Volčji grad pri Komnu. Prišel je v Italijo, dn izpolni vojaško dolžno6t. Pa so gn karabinerji pred volitvami aretirali in odgnali v Gorico. Tako ravna majka Italija s svojimi državljani. V Trstu je umrl 2t. marca Franc Babuder, faktor Zadružne tiskarne (bivše Edinosti). Reški škof Santini je bil marca meseca v Rimu pri sv. očetu. V Povirju so veliki teden okradli župnika in dekana g. Mihaela Barbiča. Naredili so mu veliko škode. SUKNO TI OH AROV IC - prestolnica Podjune - - v;/ i • ' ,wiMmWTIIi»W| lil I '1 E Žila, Rož, Podjuna... ti simboli koroške misli in koroških pesuii, vrtovi slovenskih koroških vasic in jezer ostanejo v pripovedkah slovenskega ljudstva zabeleženi s posebno čustvenim spominom na borbene dni, ki so trpeli poltisočletja. Germanski škorenj, ki je z lahkoto tri in osvujal narode, je obstal ob Žili, Rožu in Pod-juni in z vsemi raznarodovalnimi sredstvi ni mogel preko slovenske zavesti slovenskih vasi, kmetov, hlapcev in dekel. Organizirani in visoko investirani narododušni val je na Koroškem zamrl ob kulturi slovenske kmetske vasi, ki je šeststo let.stala na braniku slovenstva. Dom slovenske knjige, slovenskih odrov in slovenske pesmi je koroška vas, kjer jc narodna zavest prepričana v naturi tako globoko, da ie s silo ne izreže nobeden duce niti val 70-mifi-jonskega naroda. Prepričani smo, da bo tudi takrat, ko bo v Celovcu zanimajo za svoj posel in ne gledajo neprestan* na uro.« *Vi sle biti snoči pri predavanju v klubu uri njakovf ,4/i sle kaj razumelif« »Nit! Pa to nit nc de, ker sem imel bresplal no vstopnico petja vajeni. Dobro [>a je vedel Nemec in vedel ie Dunaj, da himne ne rešujejo držav in vedel je, da se pcsein poje radi pesmi, poznal jc pesem Sv. Katarine... Podjuna pa se jc razhajala v svesti si svoje moralne nadmoči mimo Pribeldorfa v Pribloves mimo l'xl lin za v Kazaze, mimo Mittlerna v Metlovo, mimo Ruuia je znano, da v uradniški karijeri napredujejo le idioti. Vidiš to, kar govori za Doretovo mnenje. Dosedaj si imel 1000 Din na mesec, potem boš pa imel 1100 Din, pa ti bodo kot nadpoduradniku odlrgovali za poplavljence. za bolniške, pokoininske in druge fonde, tako, da boš imel še manj kakor do sedaj!« »To je res!« sem priznal, »toda čast je pa le častb »Pa si s častjo doma zabeli kosilo!« me je za vrnil Dore. »To šc ni dokaz za duševno manjvrednost,« je branil Janez sebe in mene, »ako se kdo ne siJozua na šport. Ni mogoče, da bi kdo vse vedel in bil v vsem podkovan. Vseznalci so izumrli že v srednjem veku. Prav tako bi jaz trdil, da sta vidva duševna revčka, ker se prav nič ne razumeta na poezijo! Stari grški športniki so bili visoko nad vami, po telesu in duhu. Športniki so v Grčiji tekmovali med seboj ne samo s tekom in metom diska, temveč tudi s pesmijo!« »Kolikor jaz vem,« je menil Marjan, »v Grčiji niso poznali nogometa, takrat Edison še ni iznašel gumija za dušo, ki je pri nogometu prva stvar. Tudi usnja še niso znali primerno obdelovati, da bi bil za plašče dober.« »Nisi dobro poučen,« je predaval Janez, »gumija ni iznašel Edison, gumi teče iz gumijevih dreves. Toda duše pa so imeli tudi stari Grki. Za dušo gumi sploh m potreben.« »Potreben pa je za dober in v sedanjih časih koristen značaj.« Tako sem modro jx>vedal jaz. »Značaj, ki ni iz gumija, sploh ni več značaj, ampak ujx>rništvo, malkontentstvo in subverzivno&t. Tudi vsako solidno prepričanje, kakšen značaj in kakšne duše,« se je zadri Dore, »duše za nogometno žogo misliva z Marjanom.« »Ah, tako!« se ie začudil Janez, »to so pa imenitne duše. Kaj so" te duše tudi neminljive kakor človeške?« se je rogal obema športnikoma. »Res škoda, da niso!« sta obžalovala. »Mnogo denarja zmečejo športni klubi za nove duše, še več za plašče!« »Spomladanske ali zimske, za lepo ali za deževno vreme?« sem povpraševal. Resno sem namreč hotel s tem izpopolniti svojo izobrazbo. »Usnjate, take, v katere devljemo duše, da je žoga potem kompletna.« tne jc poučil Dore. »Potem so pa vaše žoge take, kakor so bili med vojno avstrijski vojaki na fronti. Samo šc plašč in duša jih je bilo, človeka pa že nikjer več, tako so bili sestradani!« sem primerjaL Janez je pokimal. Takoj sta ga nahrulila Dore in Marjan: -Kaj kimaš, saj nisi občinski svetnik! Stvar je bolj resna, kakor misli tale.« Pokazal jc name z gesto, kakor so pokazali orožniki na Uršo kon.ianovo, ko so jo privedli v Novo mesto: »Ta je bila!« Merila sta me z očmi, nc vem. kaj sta si mislila. Previdno sem skril oba palca v dlan, nemara bosta še mislila, da izvira tisti odtis na krvavi sekiri od moje roke. V ozračju se je nekaj pletto. Stopil sem 4 oknu in ga odprl, da bi se malo ohladili. Tale debata o sjx>rtu me jc res ogrela, ludi Marjan in Dore, ki sta zopet načela debato o izidu nedeljske tekme, sta bila vroča. Le Janez je bil tilozofsko miren. Začel ie govoriti nekaj o gentlemenlstvu, ki bi ga bilo treba nekaj ladij naročiti na Angleškem in razdeliti po porcijah med naše six>rtnike. »Kakšna roba pa je to, gentlementstvo?« sta bila radovedna. Povedal sem jim, da je to tako izvrstna stvar, da bi se z njo navdušenje navijačev dvignilo najmanj za 100%. »Aha, (e imamo!« me je ]x>grunfal Marjan od Olimpa. »Ti si torej zadnjic sestavil tisti anonimni letak proti našemu klubu Ti snuješ klub navijačev za Arkadijo!« Jaz da ne in da ne! Tudi Dore, ki je bil takoj bolj prijazen do mene, imel me je menda res za Arkadijca, je potrdil, da Arkadija' gotovo ne bi dali sestavljati letakov taki šlevi; za to morajo biti že bolj trdni možje in čiste vesti. Potolažil sem oba, Doreta in Marjaua, in obljubil, da nedeljsko tekmo obiščem še jaz in da se bom ves teden krepko vežbal v tuljenju, tako, da bom soliden navijač. Tulil boni pa iz previdnosti za oba kluba. Samo znamenje mi bosta morala dajati, enkrat Dore, drugič pa Marjan, tako, da bosta oba kluba, Arkadija in Olimp, imela od mene korist. Nista bila zadovoljna ne Dore ne Marjan. Se roke mi nista dala, ko sta šla, le Janezu sta po-kimala in se mu prijxiročila za tisto angleško robo, kadar pride. Tako sedaj ne vem, ali naj obiščem v nedeljo tekmo ali ne! Bojim se zameriti, kaj bi bilo, če oba kluba naperita proti meni družabni bojkot, kakor je navada med soortniki! Prosim nasvetov! Nujno! NEDELJSKI ŠPORT Uspeh ilirijanskih rokoborcev SK Ilirija : SK Celje 3:2 (2:1) Liubljana. 15. aprila Danes je imela Ilirija v gosteh SK Celje, s ka-teTim je odigrala prvensiveno tekmo za prvenstvo LNP. Lepo pomladansko vreme ie privabilo okrog 500 gledalcev — število, ki ca pri tekmah s šibkejšimi nasprotniki v Ljubljani nismo vajeni videti. Naše sporlno občinstvo hoče enakovredne nasprotnike ali pa močnejše otl domačih, ker hoče pač lepe igre. Gledalci pa z današnjo tekmo niso bili zadovolji. Celje ie zaigralo tako kr>kor smo pričakovali in smo jih že večkrat videli. bc'o zeleni so nam pa ostali mnoro dolžni, osobito v drufrem polčasu, ko sta obe prvi dve liniii odpovedali. Posrečilo se jim je kljub temu in to v zadnji minuti, rešiti obe točki, vsled česar je do svojega cilja — do prvaka LNP — zopet za eno stopnjo bližja. Ob 15.30 sta se predstavili moštvi sodniku g. Ochsu iz Cel a v nasledniih postavah: Ilirija: Rožič — Luce, Unter — Bogme. Var-šek Sočan — Ice. Lah, Poro. Svetic R., Pfeifer. Olje: Pleteršek — Mikuš. Koprivšek — Vol-kar, 1 resineer I„ Presinper II. — Veble, Trifu-novič, Marič, Zupane, Ahtik. Igra je bila samo v prvi polovici zadovoljiva in še to samo, kar se ipralcev Ilirije tiče. dočim so igrali Celjani nesmiseln nogomet in docela podrejeno vlogo. Napravili so vtis, da za moštvo, kakršno je bilo ilirijansko v prvi polovici igre, še niso zreli. Belo-zeleni so v tem delu igre predvedli mestoma zelo zanimiv nogomet in so bili tudi vsi več ali manj na svojih mestih. Ne more se trditi, da bi bila kaka linija slabša od druge. Z elanom in voljo do zmage so zaigrali, toda tega niso mogli izraziti v rezultatu. Napad je tu nekoliko grešil, ker je premalo streljal. Skoda, ker je sicer pripravil mnogo, dokaj lepih in spretno zrelih situacij, le žoge ni spravil v mrežo. Nasprotno. Zgodilo se je celo, da so gostje vsled nesporazuma domačega vratarja in branilca zabili prvi gol, akoravno so prišli zelo redkokdaj pred gol belo-zelenih. Celjani so igrali — kakor že omenjeno — v prvem delu igre docela podrejeno vlogo. Bili so samo defenzivni in je imela ožja obramba polne roke posla. Halflinija, katere skoraj ni bilo videti, se je tu pa tam le še defenzivno poskušala uveljaviti. Napad, ki je že sam na sebi igral zelo raztrgano. spričo takega ozadja in močnega pritiska domačih ni mogel seveda nič opraviti. Situacija se je v drugem delu igre zelo spremenila. Kakor bi neka nevidna sila prešinila celotno moštvo Ilirije, tako so se spremenili ti fantje. Popustili so tako napadalci kakor krilci ter je izgledalo, da hočejo enako igrati kakor Celjani v prvi polovici. Ne more se sicer trditi, da so ž njimi zamenjali vlogo, ker so se Celjani samo znatno ziboljišali, vendar ie tak preokret in tako hitro, kot je bil to danes slučaj pri Iliriji, nekaj nepojmljivega. Če ne bi bila ožja obramba na mestu —-četudi je bila slabejša od prve polovice —, bi se kaj lahko zgodilo, da bi gostje odnesli obe točki, akoravno nezaslužcno. Boro, ki je tako lepo igral v prvi polovici, ga v drugem delu ni bilo spoznati. Šepali so tudi njeijovi kolegi v liniji in trojica za-dai Na kratko: Iliriia nam je predvedla v drugi p&!ovici nogomet, kakršen ne sme biti, če hočemo v tej športni panogi kam naprej, in če hočemo zadovoljiti prave prijatelje nogometne igre. Gostje so se .ia nasprotno popravili ter so mestoma prav spretno izrabljali popustljivost domačih. Postali so ofenzivni in se imaio samo obotavljanju svoje napadalne vrste zahvaliti, da niso odnesli vsai tn-i 'očke domov. Toliko šans, kot »o iih imeli, a niti ene niso izrabili, če izvzamemo Vebletovo hombo, ki se ie prvič odbila nazaj od golove prečke, ob ponovnem udarcu takoj nato pa obtičaia v m.eži. Igra je bila fair in je imel sodnik vsled discipliniranih moštev lahko stališče. Gole so zabili za Ilirijo: Pfeifer v 9. minuti prvega polčasa, Boro pa v 14. minuti prvega ter v 44. minuti drugega polčasa. Za Celje pa: Trifu-novič v 8. minuti prvega ter Veble v 23. minuti drugega polčasa. , Sodnik g. Ochs je bil objektiven in v ®plo4-tem dober. ILIRIJA (REZ.) : SLOVAN 8 : 0 (1: 0) V predtekmi je ilirijanska razerva odpravila Slovana s precejšnjim rezultatoma. Sodil jc g. Vidic. Hašk: Primorje 2:1 (1:0) Zagreb, 15. aprila, b. Na igrišču Haška v Maksimira so danes gostovali Primorjani iz Ljubljane. Medtem, ko se občinstvo doslej ni posebno zanimalo za slovenske nogometaše, se je po zadnjih uspehih Primorja to obrnilo. Primorje je bilo enakovreden nasprotnik Haška, tekma je bila tudi zelo zanimiva. Igralo se je posebno v prvem času zelo živahno. Primorje je igralo hitro in ostro, vendar pa niso igralci nikdar prestopili meje fairnesse. Vidi se, da se vadijo pod strogim nadzorstvom trenerja. Hašk je igral v glavnem dobro. Nosilca vseh napadov sta bila odlična krilca Petrak in Medanič. Igra je potekla v lahki premoči Haška. Zagreb: Hajduik : Coneordia 2:1 (0:1). Hazena Ilirija : Gorenjec 7: 0 (2 :0) Ljubljana, 13. aprila. Z današnjo prvenstveno tekmo sta otvorili družini Ilirije in Gorenjca hazensko sezono. H tekmi se je zbralo veliko število otbčms4va, kar priča, da je tudi pri nas zanimanje za to vrsto športa vedno večje. Tudi vreme je bilo izredno naklonjeno; saj smo imeli najlepši pomladanski dan, kar je prireditev le še dvignilo. Z zmago Ilirije se je že vnaprej računalo; vendar ni nihče pričakoval, da se bodo vrle Jeseničanke taiko dobro držal«. Igra je bila zelo zanimiva ter je mnogo pripomogla k propagandi te tako lepe in primerne športne panoge za naša dekleta. Ilirija je imela v obrambi najboljši del družine. Tudi napad je danes dobro igral, vendar je le prerad previsoko streljal, Z današnjim nastopom je napravila prav dober vtis in moremo biti z njeno igro, zlasti, če pomislimo, da smo šel« v začetku sezone, prav zadovoljni. Družina Gorenjca nas je prav prijetno itmena-dila. Beležiti ima velik napredek od lanskega leta. Kdor ni dobro poznal posameznih igralk, ta skoraj verjeti ne bi mogel, da so to jeseniška dekleta. Manjka jim edino potrebnega treninga, kar se je poznalo v drugem polčasu, ko niso vzdržale tempa. Tudi njena družina ima najjačje moči v obrambi, dočim se napadalke ne »najdejo pred go- lom in ne izrabijo pravega trenotka za strel. Gorenjec ima v svoji hazeni najboljšo družino v provinci in jo smemo prištevati najboljšim družinam v državi. S primernim treningom in večkratnimi tekmami s težjimi nasprotniki, bo postala prav nevarna vsem družinam v državi. Z današnjim svojim nastopom je napravila najboljši vtis in jo zopet kmalu želimo videti v Ljubljani. ISSK Maribor: 2SK Hermes 5:1 (3:1) Maribor, 15. aprila. V nadaljevanju prvenstva LNP sta sc danes popo'dne srečala na igrišču' v Ljudskem vrtu ISSK Maribor in 2SK Hermes iz Ljubljane. Današnja igra je nudila dober nogomet, zlsati če upoštevamo žalostne dogodke na tekmah zadnje nedelje. Današnja tekma je potekla fair in sta se oba nasprotnika odlikovala v disciplini. Ce hočemo točno opredeliti tekmo obeh moštev, moramo priznati, da so jim bili domačini v precejšnji nadinoči v igri na polju. Pred golom pa so si domačini pokvarili prav toliko šans. kolikor golov so dobili. Gostje pa so imeli v obrambi najboljši del svojega moštva. Za Maribor so dali gole, in sicer dva Količ, dva Starec in enega Dušan. Sodil je dobro g. Nemec V predtekmi sta sc srečali rezervi Maribora in Svoboda z rezultatom 3:1 (2:1). Dopoldne sta sc srečala na igrišču Svobode za prvenstvo mariborskega okrožja moštvi SK Svoboda : SK Drava Tekma je končala s 4:0 (2:0). Sodil je g Kopič. V predtekmi sta se srečali mladini AK Železničar : SK Svoboda. Rezultat 6:1 (3:1). Kolesarske dirke Danes popoldne so se vršile otvoritvene dirke Mariborske kolesarske podzveze. Štirje klubi so poslali svoje dirkače, in sicer SK Maraton, SK Železničar, SK Poštela in SK Edelvveiss. Glavna dirka senijorjev se je vršila na progi Maribor—Fala (30 km). 1. Josip Ditner (Maraton) 53:54, 2. Maks Ranftl (Poštela) 54:10.5, 3. Franc Ranftl (Poštela) 54:19. Proga juniorjev je bila dolga 20 km in so vozili na progi Maribor—Sevnica. 1. Bezjak (Pošlela) 35:14, 2. Erich Thiir (Edelvveiss) 36:17, 3. Ivo So.č (Maraton) 36:27. Novost današnjih tekem so bile tekme novincev, ki so že dosegli 14. leto, a niso prekoračili 17. Vozili so na progi 10 km, in sicer Maribor— Bres-sternica. 1. Vinko Cerič (Pobrežje 14:44, 2. Josip Korošec (Maribor) 16:48, 3. Ivan Nežmah (Radva-nje) 19.33. Cestne dirke SD »Sora« v DTavlfah so se vršile v najlepšem redu in je s tem navedeno društvo po daljšem odmoru zopet izvedlo prireditev in s tem otvorilo kolesarsko sezono v Ljubljani. — V glavni skupini na 22 km težki progi je prišel kot prvi Trtnik Ivan v času 55 min. 34 sek., drugi Berlič Aloiz, tretji Brauner Oto. Tekma novincev je vsled slabega vremena morala odpasti. Dirkačem se je pozmalo, da so šele v začetku sezone io še broz pravega treninga ter je vsled tega dosežen čas z ozirom na izredno slabo vreme in blatno cesto povoljen. Dirka se je izvršila v najlepšem redu ter smo overjeni, da bo športno društvo »Sora«, ki je v pretekli zimi pokazala lep napredek v smučarstvu, tudi v kolesarskem športu lepo napredovala. Izbirne tekme za evropsko prvenstvo Istočasno, ko so zmagdvali lahkoatleti SK Ilirije v Zagrebu v crosscountry-ju, so tudi njeni tež-koatleti na]časlneje zastopali belo-zelene barve svojega kluba in težke atletike med Slovenci sploh. Te tekme, ki je imela namen izbrali našo reprezentanco za evropsko prvenstvo, se je udeležilo 25 težkih atletov in sicer: v bantamu 4, v pero-lahki 4, v lahki 6, v vvelter 3, v srednji 5, v pol-težki nobeden ter v težki 3. Organizacija prireditve je bila prvovrstna ter razen par protestov radi presoje, ni bilo nikakega ugovora. Pripomnili bi tudi, da je skoraj pri vseh finalnih tekmah na splošno zadovoljstvo sodil g. Nered od SK Ilirije kot glavni sodnik. Kunaver je imel prvo borbo s Sariničem, drž. prvakom, ter je takoj v začetku dobil blesuro na rami, radi ečsar je ■uiagal njegov nasprotnik Sari-nič. V drugi borbi ie nastopil proti drž. prvaku Fischerju, katerega je po treh minutah gladko tu-širal ter je bil to najlepši tuš dneva. — Di Batti-sta jc imel za tekmeca večkratnega drž. prvaka Mogoljaka, ki je zasedel pri balkanski olimpijadi v Carigradu drugo mesto. Naš Ilirijan je izgubil proti temu »kanonu« samo po točkah, ima pa v bodočnosti mnogo izgledov, _ Bantamovec Jenko je imel ob tehtanju to smolo, da je tehtal razno en kilogram nad težo, vsled česar se je moral boriti v perolahki kategoriji, kjer pa ni bil kos prvovrstnim borcem v tej kategoriji. Precej je pridobil tudi Vetrih, ki mnogo obeta. Najlepši uspeh je dosegel Gorjanec v težki kategoriji, ki je zasedel prvo mesto ter se kvalificiral za državnega reprezentanta v evropskem prvenstvu, ki se vrši v Rimu. Poleg njega pride v reprezentanco najbrže tudi Kunaver, ki ie dosegel tako lepo zmago nad drž. prvakom Fischerjem. Lap napredek je beležiti v naši težki atletiki in moramo biti Iliriji, ki propagira ta šport, za njeno delo in uspehe zelo hvaležni. BASK : JUGOSLAVIJA 2 : 0 (2:0) Belgrad, 15. aprila, m Za današnjo prvenstveno tekmo za pokal tukajšnjih in zagrebških klubov je vladalo v vseh tukajšnjih športnih krogih veliko zanimanje. Zanimanje je bilo tem večje, ker sta si stala nasproti motna nasprotnika: Jugoslavija je na velikonočni tekmi premagala državnega prvaka BASK in je bila zadnje čase v dobri formi. BASK je bil zadnje čase tudi v odlični formi. Med4em, ko je Jugoslavija v svojih zadnjih tekmah podala res prvovrsten nogomet, je danes popolnoma odpovedala. BASK pa je nasprotno zelo dobro igral. Njegovo moštvo je pokazalo lepo kombinacijsko igro. Tekma je končala z rezultatom 2:0 (2:0). Oba gola za BASK je zabil v prvem polčasu Sekulič. Zmaga BASKa je popolnoma zaslužena. II. razredne prvenstvene tekme REKA : JADRAN 4 : 2 (4 :1) Reka je danes dopoldne v prvenstveni tekmi, ki se je vršila na ilirijanskem igrišču, zasluženo zmagala nad svojim nasprotnikom. Sodil je g. Ramovš. ★ London, Včeraj je pred 80.000 gledalci zmagala reprezentanca Anglije nad reprezentanco Škotske z rezultatom 3:0, Dunaj: Današnja prijateljska tekma med reprezentanco Avstrije io Madjarske je končala z veliko in nepričakovamo zmago Avstrije v razmerju 5:2 (2:2). Mariborski prevozniki i n hjanarji Kako bomo v bodočnosti kuhali in stanovali Pritisnil bom na gumb V hiši bo pomagalo 864 električnih sužnjev Elektrika dela čudeže. Že več desetletij pomaga znanosti in pretvarja utopistične ideje v resničnost. Bi li imeli danes radio, če ne bi bilo elektrike? Kako bi mogli danes poslušati, da skoro videti, kar se istočasno dogaja v neizmerni daljavi? Da se morata dva, eden na enem koncu sveta, drugi na drugem koncu, pogovarjati telefonično, se moramo zahvaliti samo električnemu toku. V najnovejšem ča6U so našli ultra-kratke radio-valove, ki delajo prave čudeže v medicini. Ti valovi morejo nadomestiti kirurgov nož in operirajo brez rane in krvi. Velikanski napredek terapije! In komu se moramo zahvaliti za vse to? Samo električni energiji! V navadnem dnevnem življenju ne vidimo, kaj vse nam elektrika dela. Pritisk na gumb ali prijem za zavor, in celo mesto se posveti v močni luči. Parne lokomotive postajajo odveč, ker ne morejo konkurirati z električnimi stroji. V domačem gospodarstvu ve vsakdo, koliko olajšanja in udobnosti nudi električna 6truja. Vrhu vsega tega pa še vedno niso izčrpane vse možnosti te čarobne energije. V Newyorku je razstava pod imenom »Električni dom bodočnosti«. Vsaki dan si na tisoče ljudi ogleduje to razstavo, domov se vračajo vsi začudeni in navdušeni. »Dom bodočnosti« bo za večino sedanjega človeštva še v bodoče samo sen. Električni račun po sedanji ceni toka predstavlja za vsako gospodarstvo vsoto, ki jo težko zmoremo. Razstava kaže zanimive primere, kako bo v bodočnosti mogoče gospodarstvo in gospodinjstvo voditi izključno z električnim tokom. Služkinje bodo nepotrebne, pa tudi gospodinjam se ne bo treba dosti mučiti z gospodinjstvom. Na stotine malih aparatov bo delalo kakor palčki, ali, da se izrazimo v tehniškem narečju, kakor mašinski ljudje, ki natančno izvrše vsako nalogo. V prvi vrsti v bodočem domu ne bo nobenih peči več, zato pa bo v podpritličju zgradbe poseben oddelek za vremenska vprašanja. V tem prostoru se bo v pravem |iomenu besede fobrici-ralo vreme, kakršnega si bomo želeli. Električni stroj, ki ni večji kakor radio aparat, filtrira in — Pri slabem počutju je naravna »Frani Josef« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno milo učinkovanje »Franz-Josei« vode. ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa, iti ' čisti zrak ter mu daje temperaturo, ki odgovarja letnemu času. Poleti hladi zrak, ustvarja prijetno temperaturo, pozimi pa greje zrak tako, da je v sobah udobno. Tam, kjer v bodočnosti ne bo peči, bodo izginile tudi svetilke. V vsakem prostoru bo reflektor in sicer v bližini velikega okna, vzidan v kotu tako spretno, da ga ne bo videti. Svetloba reflektorja pada na strop, od tam se pa odbija v sobo. Človeku se Maribor, 15. aprila. Danes dopoldne so se zbrali v salonu restavracije llalbvvjdl avtoizvoščki in prevozniki k protest-nemu in itiiorniativnemu sestanku, ki ga je vodil predsednik Združenja prevozniških obrti g. Sluga, releriral pa je tajnik g. Krejiek. Namen sestanka je bil predvsem protestirati proti novemu obdavčenj blagovnega prevoza. Po davčni noveli se f>o-bira v medmestnem blagovnem prometu s tovornimi prevoznimi avtomobili od vsakih 100 Din čiste prevoznine taksa 15 Din. Prevozniki morajo imeti posebne blagovne sprovodnice ter obračunavati takso vsak mesec pri davčnih uradih. Umevno je s tem prevozništvo liutlo prizadeto. Tajnik Krepek je ob-jasnil zbranim članom korake, ki jih je podvzelo Združenje v zaščito njihovih koristi ter prečital sporočilo finančnega ravnateljstva, da se pobira omenjena 15% laksa samo v medmestnem prometu, ne pa v krajevnem. — Za avtoizvoščke je važno, d« bodo dobili evidenčne tablice kljub zaostalim davkom. Obširnejša razprava se je vršila tudi o taksi za prekomerno uporabo cest, ki obremenjuje nekatera jxxljetja z občutnimi zneski. Znesek predpisujejo okrajni cestni odbori in banska uprava. Predsednik g. Sluga je priporočal, naj bi se mesto te dajatve [»višala cena bencina za nekaj par, ker bi bila potem razdelitev takse pravičnejša. Navzočo člani so živahno posegali v debato ter razpravljali še o drugih prevozniških skrbeh, nakar je predsednik sestanek zaključil. Mariborski drobiž Maribor, 15. aprila. Parmov poslovilni večer. Snoči so priredili Mariborska zimskosportna podzveza, Mariborski smučarski klub in Tujskoproinetna zveza poslovilni večer svojemu agilneinu predsedniku, odnosno odborniku Brunu Parmi, ki odhaja iz Maribora v Ljubljano. Uspela prireditev se je vršila v terasni dvorani »Orla« ter so se je udeležili poklicni m športni tovariši in sodelavci odhajajočega g. Parme v odličnem številu. Priznalne besede za njegovo vsestransko delovanje so mu izrekli predsed. zaruž. železniških uradnikov Evstahij Joštel okrajni glavar Makar, zastopnik mestne občine mag. ravnatelj Rodošek. za Tujsko prometno zvezo upokojeni držav, pravdnik dr. Ivan Jančič dr. Anton Jehart, za Aljažev klub ravnatelj v p. dr. Tominšek, Aliančič, Vetrih, Perhavec in znani planinski pesnik Lude Zor-zut, čigar veleduhoviti verzi so izzvali splošno priznanje in aplavz. V prisr6iih besedah se je slav-ljenec, s čigar odhodom iz Maribora bo v tukajšnjem športu nastala znatna vrzel, zahvalil za prelep večer in tople poslovilne besede. Opečeni ljudje. Žrtev neumestne šale je postal 20 letni dimnikarski pomočnik Štefan Pretkovič. Med čiščenjem dimnika so mu tovarniški delavci odprli vratca v spodnjem delu, kar je imelo za posledico občutne opekline, ki jih je dimnikar zadobil. — Petletnega železničarjevega sinčka Korena Zorana iz Wattove ulice so pripeljali v bolnišnico, ker se je po nesrečnem naključju polil s kuhanim katranom. Tudi je bilo pri tem opečenih več drugih otrok, ki se pa nahajajo v domači oskrbi. S stroja ie padel v kurilnici 42 letni železničar Just Matija. Pri čiščenju stroja mu je zdrsnilo ter je padel na tračnice in se tako pobil, da so ga nx> rab prepeljati v bolnišnico. zdi, kakor bi svetloba prihajala skozi okno ia kakor bi tudi ponoči svetila dnevna svetloba. Gospodinjo bo gotovo zanimalo, kako bo urejen električni dom. Ni treba posebei omenjati, da bo v kuhinji električni štedilnik, tam bo pa tudi električni nož za rezanje mesa, kruha itd., nadalje električni mlinček za kavo, drobtine, orehe itd. Gospodinji bo pomagalo v kuhinji nič manj kakor 50 aparatov, 50 električnih služkinj. Ker kuhinja ne bo v istem nadstropju kakor drugi prostori, bo na razpolago dvigalo, ki bo prenašalo jedi. Poseben aparat bo tudi za zračenje kuhinje in drugih prostorov. V spalnici in kojialnici bodo aparati za proizvajanje ultravioletnih žarkov. Pometali in prah brisali bodo električni aparati. Glavno pažnjo pa bodo morali posvetiti temu, da ne pride do kratkega stika, ker bi imel ta lahko Katastrofalne posledice in bi ustavil ves promet. Tak je elelctrični dom bodočnosti, ki je razstavljen v Newyorku. Skupno je v tem domu 864 malih in velikih naprav, 864 električnih sužnjev, električnih strojev-ljudi. No, nam se ni treba bati, da bi živeli v takih domovih, ker imamo premalo denarja. Ekspedicija z bombami in strojnicami V deželo ljudožrcev Na španskem pripravljajo eno najbolj skrivnostnih in romantičnih ekspedicij v nepoznano deželo, v področje največje reke na svetu Amazonke (Orinoko). Ekspedicijo bosta vodila dva aktivna španska letalska častnika, ka-petan Ascarraga in poročnik Reus, podpirata pa ekspedicijo španska in angleška vlada. Ekspedicija se bo mudila v omenjenih krajih dve leti. Kakšne so priprave, se vidi iz sledečega: Sedaj je dokončan prvi aeroplan, ki so ga zgradili nalašč za raziskovanje brazilskih pragozdov, če se bo pokazalo, da bo aparat pripraven, bodo zgradili še tri letala tega tipa. Poleg tega grade posebne motorne čolne, izdelujejo strojnice in bombe. Sploh bo dinamit glavno orožje te ekspcdiicje, ki bo štela 44 članov. Med njimi bodo piloti, mornariški častniki, inženjerji, zdravniki, antropologi, dva radio-operaterja, filmski operaterji, mehaniki in 12 mornarjev. V pragozdovih Brazilije bodo instalirali tri popolne oddajne postaje in tri postaje za sprejemanje radio-vesti, da bodo v stalni zvezi s civiliziranim svetom. Stroški ekspedicije bodo znašali okrog 200 milijonov Din. Kapetan Ascarraga je o svojih načrtih izjavil časnikarjem: »Prvič v zgodovini raziskova- nja področja Amazonke ie, da gre tja tako opremljena ekspedicija. Pripravljeni smo na vse. Sto in sto kilometrov bomo prehodili skozi pustinje, kamor še ni stopila noga belega človeka. Upamo, da bomo našli tisto zloglasno pleme Jibarosa, ki je daleč na okrog znano kot ka-nibnlsko. To so najnevarnejši ljudožrei na svetu. S pomočjo naših letal upamo, da bomo spoznali njihov način življenja. Na Amaz.onki tio-mo na velikem brodil uredili laboratorij z radio fiostajo. V tistih krajih divja zelo nevarna mrz-ica, zato bo glavna naloga zdravnikov pobijanje te bolezni. Poleg tega bomo preiskovali tudi posebne »trupe, ki se jih poslužujejo domačini. Bo to težka in nevarna naloga, zato bomo imeli na našem velikem brodu tri hitre motorne čolne s strojnicami in ogromnimi reflektorji. Mogoče nas domačini prvi hip ne bodo sprejeli sovražno, računati pa moramo s tem, da se lahko premislijo; zato je potrebna največja opreznost. Strojnica bo naša najboljša obramba proti premoči domačinov. Da si bomo lahko delali pot skozi pragozdove, nam bodo potrebne bombe. Naša glavna naloga se bo začela šele, ko bomo po Amazonki napravili pot kakih 5000 kilometrov. Tedaj se bodo dvignila letala in začelo se bo delo na vodi, na suhem in v zraku. Naši aero-plani so izdelani kot hidroplani, zato se bodo morali naši piloti v slučaju potrebe spuščati samo na vodi. Spuščanje na suhem bi pomenilo gotovo smrt. Upamo, da bomo kmalu odrinil'" na pot. Sedaj se vrše še zadnje priprave.« Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. V kavarni »Stritar« vsak večer koncerti Šport in zdravje v teoriji in praksi. Zdravnik (slabotnemu in bledemu pacijentu)l »Fi bi se morali zelo baviti s športom, dragi moj — kupite si knjigo