Hinku Bratužu - Okiju v spomin
Z neizmerno žalostjo v srcih smo v ponedeljek, dne 9. februarja pokopali plemenitega tovariša in prijatelja, ko-munista, mladinskega mentorja in par-tizanskega borca Hinka Bratoža-Okija. Bil je eden tistih ljudi širokega srca in pogledov, ki je znal dobro ločiti dobro od zla, tovarištvo od netovarištva in je bil vselej pripravljen pomagati Ijudem v stiski bodisi z direktnimi dejanji ali nasveti. Njegov bogati življenjski opus, ki si ga je pridobil v nenehnem revolu-cionarnem boju za boljše življenje de-lovnih Ijudi, mu je pridobi! sloves zgle-dnega humanista in predvsem velikega prijatelja naše mladine.
Kot borec in revolucionar je večino svojega življenja pbsvetil idealom naše-ga narodnoosvobodilnega boja in so-cialistične revolucije, pa naj je šlo za delo v republiškem sekretariatu za no-tranje zadeve, kjerje bilsicer zaposlen, ali za delo z mladino, na katero je z vsem žarom svojih organizacijskih in retoričnih sposobnosti prenašal zgodo-vino našega narodnoosvobodilnega boja.
Bil je eden od pobudnikov in več let zapored predsednik stalnega odbora borcevX. SNOUB »Ljubljanske«, kije v desetletju z vso odgovornostjo in pri-zadevnostjo zbral okoli sebe domala vse nekdanje borce v veliko družino sožitja, v kateri je in še vedno vlada resnično tovarištvo in volja, pomagati si med seboj in navzven, v duhu revolu-cionarnih izročil. Tovariš Oki je bil v pravem pomenu besede duša ožjega
odbora in širše-organizacije. Nanj so se obračali mnogi nekdanji borci in sobor-ke, svojci padlih in po vojni urnrlih partizanov, ki so v trenutkih nemoči potrebovali nesebično pomoč. Oki je 5/7 eden tistih tovarišev, ki ni nikoli odrekel resnično potrebne pomoči in je storil vse, da upravičena prošnja ne bi bila zaman.
Borci in borke X. SNOUB »Ljub-Ijanske« pa tudi VIII. in IX. brigade ne bodo nikoli pozabili do podrobnosti or-ganiziranih izletov, kombiniranih z uč-nimi ekskurzijami šolske in druge mla-dine v partizanske kraje in nekdanja bojišča širom Dolenjske, Bele in Suhe krajine, Notrpnjske ter Gorskega kota-ra. Tovariš Oki je bil s svoji živo in spretno besedo podajanja zgodovinskih dogodkov iz NOB vselej v središču po-zornosti in občudovanja. Skupaj s soto-variši in povojnimiprijatelji je Okizelo razširil krog predavanj na temo NOB po mnogih šolah in domovih: OŠ Preži-hov Voranc, OŠ Oskar Kovačič, OŠ Vič, »Dom Majde Šilc« iz Novega me-sta (nad katero ima X. SNOLJB »Ljub-Ijanska« patronat) in občasno tudi z drugimi šolami.
'Z dijaki, upravo in učnovzgojnim osebjem »Doma Majde Šilc« poteka že štirinajsto leto kar najbolj plodno sode-lovanje, ki Je tako po obliki kot po vsebini za sedaj menda edini tovrstni primer v Sloveniji. V veliki meri je to prav zasluga tovariša Okija. Poleg tega
je bil pobudnik zbiranja sredstev, s ka-terimi so se kupovala darila za odročne šole za izboljšanje tehničnega, učnovz-gojnega in športnega programa.
Med posebno humana dejanja je šte-ti pokojnemu Okiju tudi iniciativo in realizacijo obiskov in obdaritev mater padlih partizanov. Bil je živo zaintere-siran in prava gonilna sila pri zbiranju podatkov in izdelavi predlogov za po-delitev,odlikovanj tistim borcem, ki so bili v preteklosti po krivici spregledani ali pozabljeni.
S posebno pozornostjo in prizadeva-njem si je tovariš Oki zadajal tudi nalo-ge pri izboljšanju gospodarskega stanja nekdanjih partizanskih krajev. Tako je v mnogočem pomagal vasema Golo in Škrilje do električne in vodovodne na-peljave. Z angažiranjem nekdanjih borcev, krajevne skupnosti in nadvse požrtovalnih miličnikov-kadetov je bila izkopana v rekordnem času zahtevna trasa vodovoda, nad katero je marsikdo skoraj obupal.
Oki je bil eden tistih tovarišev, ki se je poleg vsestranske angažiranosti lotil tudi literarne obdelave dogodkov iz na-še revolucije. Na podlagi svojih spomi-nov in zapiskov iz vojnih dni nam je zapustil dela v dveh knjigah »Dnevnik partizana«, v katerem je skrbno opisal doživetja in spoznanja v enotah, V kate-rih se je boril. V njem je veliko prosto-ra pošvetil tudi življenju in bojem X. SNOUB »Ljubljanske«, ki mu je bila najbolj pri srcu, saj je bila to brigada njegovega rojstnega mesta.
V mirnem ozračju jasnega umirjajo-čega dne je skozi vejevje v bližini stoje-če smreke tonila tudi rdeča obla zaha-jajočega sonca, kot bi hotela z Okijem v grob. Tiho se je razšla množica, tih je postal grob, grob prezgodaj umrlega nekdanjega partizana, strtega od hude bolezni, ko mu še ni bilo niti 58 let.
SKUPNOST BORCEV X. SNOUB »LJUBUANSKE«