BOŽORAČIC:^ Po Žumberku. Pod vtisom krasneea vereča. ki so »am ga priredili naši Jjublanski tovariši na svo.iem oovratku iz Beograda v Metli'ici. seni nastonil svoio oot v Žumberak. Vedno in vediiD rni ie bil ored očmi tnali Metličanček ki ea ie spravila tov. Saidar^va s svoio umetrjiško nrednašano Des¦nico oJezdec — strah« v tako zadreeo. da se je ves preplašen začel stiskati k svoJi mamici, boječ se, da ga ne bi hudi bav^av Tako osvoiiti otroško dušo zamore !e ^metnica in to o Sodarjevi lahko rečemo. ^evski zbor oa ie Diiboril Dod spretmo Juvančevo taktirko nar. Desrni pravi triumf. Pesmi. ki iih ie oel naš zbor. srao čifli že dostfKrat ali tako nrednašanih še ne in ?|3to ni čuda. da so zlezle eostoliubnim "*etl'.čanom nrav do srca. Za nas podeželske erešuike bi bil. take nočitniške nrireditve res nravi užitek. R.n.zširite zbor in ^oicjjite med svet! Žumbcrak ie vrlo zani^Uva pokrajina, ki pa je še zelo neznana m oolijjčrio še zelo /atiiotana. Vlečc se od Suhora no vrhti Gorlancev do Cateža ob Savi. Žumberak Ima svioife itnc do starem srradu Žumberku (Siche1iMirerV Koear /animaio oodrobniosti. nai vzarrs sneciialko v roke! PokTaiina obsesra 11 žumrii. med katerimi so tri rimokatoliške (Žnmberak KaBe. Oštrc). ostate (Sv. Nedelia, Kašta. Dra^a. Sošice Mrzlopolje, Pečno. Stojdraga in Grabar) so uniiatske. Do Mariie Tereziie so bili Žumberčani Dravoslavne vere. Šol ima Zumberak 8. Za časa kralia Ferdinanda 1. (1533.) so se naselili sem Srbi, ki so iih naz-ivali Uskoke. Kraniski stanovi pa niso skrbeli za Tr'e in v naivečii bedi so se dotikali okoli 3 Ieta nrprkio so se stalno naselili. O Žumberku ie izšla zanimiva knjisra iznod neresa prof. dr. Niko Zupaniča se nred voino v Beoeradu. Prvotno 90 bili ?umberčani samo vojaki, ki so jih uporabljali v bran proti tur^kim naDadom. Kasneie so odbirali nadariene dečke za voiaške šole:. iz katerih so prihaiaij kot častniki v armado. Tudi PelaT Preradovič ie Žumberčan. Gospodarstvo ie splošno pasivno. ker ie oremalo Dolia. Pač se nonašaio Gorianci s krasnimi šumami. ki se pa ne eVrsDloatiraio kakor bi bilo treba. Zato ti¦h tudi tod vse v Ameriko. Domače obrt' ne noznato razen //enskih ročnih del. Žal. da se ne naide Dodietne?a človeka. ki bi or_aniziral vez^ilie Tako krasne stvari naideio hitro kuDca. Žene so zelo soretne vezilje. Iz večine uporabljaio samo eno vezno tehniko (tkaničanie) ki zahteva zelo dobrih oči in spretne roke. V komponiram;u ornamentov so zete SDretne in imaio tudi or.cei obširno termiinolotfiK) kar ie zelo zanimivio in zelo redko. Tudi »metodično« ureieno imaio ornamente. Devoičice. ki se uče vezenia. začno narorej z »vo-dico« — to >e poševnemu križu podoben črtasti ornament. dalje imaio »okato vodico«. »trioko vodico«, «mulice, »ognjilca«, »sabljice«. »retka pera«, »zubljena pera«, »rešetare«. »brzovez«, »šavak«, »obraženi« in »buciički vez« ter »sklaoane erančice«. Vse naštete ornametite nahaiamo v raznih -riroacitah po dva skupai na eni orsni strani sraice. ki re vezena le z rdečo In modro nitio v sredi med obema omaTnentoma Da te nekaV^ meia. ki io delaio »rebrica«. To ie meandru Dodoben ornament in ie vedno enak. Grupiraio na vt. tako: na desno in levo orsnih rohov Drideio »oeniilca«. za niimi »rebrica«. za temi oa Ksabliice«. Prsni del ima torei navadno 6 ali bolte rečeno 3 Dare raznih ornamentov ki se ponavliaio od ovratnika do oasa Vsi ornamenti so peometrični razen onili. ki iih vezeio rimoikatolikinie. Te zaiemaio stiov tudi i/ rastlinstva. kakor sem to opazil v Kalju. Tudi barve ne uponibliaio rdečo-mod.re. atnnak rdeče-črno. Na nek.em otlraču sem zasledil tudi ornament, ki je dobro posnet po križu starih »tolariev-križevcev«. Noša Žumberčank uniiatk ie kai dtcnrosta vendar snažna. Zetie in devoike oblačiio dolgo srajco. ki sega do pet (košulja cijelača). Na prsih je vezana. Opasujejo se z rdečim suknenim pasom. ki se končuie v moder belokrižast trak in se ovne oreko Dasa o*koli života. Devoike nosifo na davi »kapice«. To so dalmatinskim čeniram r>odobna TK^krivala. ki so s srehrom boc^tto vezena. Omožene žene oa nosik) fcot vidni znak zakonske?a dostoianstva »Dremetačo«. To <te kakih 60 do 70 cm dolsr in kakih 25—30 cm širok pravokoten niatnen robec. okrašen na obeh ozkih robpli s kleklianimi čipkami. NavadJio ie tudi škrnban in listan. da leuše leži. Položi se taf<o na davo. da Dadata oba ozka roba r>o ramari pri ušesih se nriDtie z okrašenimi iPlanii za lase. Kita !e zvita in ne _leda i/Dod »oremetače«. Če ie Žumberčanka tudi že zavrela belo noša, vendar na nosi kot viden znak žum- beračkih žen §e »premetačo«. V Metliki ?ih vidiš ob semaniib dnevih. Mesto r>rednasnikov nosiio »nreffače« z dolcimi volnenimi resami. Barva iim ie zeletio-rdeča. dočim so boianske in triUrindolske oreeače črno-b-le in rdeče in obšite z vezenimi rn ziatimi bortami. Noša katoliškUi žen t>a ie skoro ravno taka kakor belokraniska. samo da so »kozice« (naramni del) bo_ateie vezene "•cot belokraniske. Zakonske žene nosiio ood robcem takoim-novani »faniak«. To 1e oodkvi oodobna nletena slamnata kita. ki ie «; olatnom obšita. Priveže se z moivozom okolj zvite kite. Vse skuoa. ie nodobno mačvanski »kondži«. ki sem io nrnenil ori opisu mačvanske no?;e v Srbiii. »Fanjak« dobi nevesta sa ženinovem domu kier ii snameio venec in to s fanikom »Dosnašiio«. SJič.en običai nahaiamo n-o vsem slovanskpm iu(?u kar ie tudi dokument nar. edinstva. Belokraniica ie dobila kot znak žene v Adlešičih >>ialbo«. na Vinici »clavni robec«. na Vrhu »iuglo«. na Preloki »zadavac« na bližniem Hrvatskem »poculice« ali »rubce«. v Mačvi >kondžo« itd. Za raziskavanie naselievania so tudi ^elo važni hišni oriimki (beiokranistco: vnrišvarki«). Zariim-vo ie. da nahaiamo v ?iimberku ravno take. kakor v AdleSičih. Boiarcih Fučkovcih in Marindolu. Tc so Grcatii. Perizi. .lurišini Kordiči. Stipanoviči itd. LeD imenski zaklad nam ie ohran.en tudi v živalskili imenih na vsem iužru. V Beli Kraimi in Žumberku kličeio ovce: Lika. Bela. Drdnička. Maca. Jaroda. Mrka Grašica. Pikuša. Rosra. Ribica. Tičlca. Ciba Sova Očica. Ničica. Buza, Kudra, Ruša Tita Senava. Krave: Srnava. Ruska. Lisava Čadava Rumava. Milava. Perava. Jelenka Perka. Svilka Laska. Trakica. Škooci (ovni): Bašo. Mulan. Beli. Macan. Zorko Kudran. Grašan. Krpan. Voli- Rumen. Jelen. Lise. Srne Peran. Dvoran Riiarj. Svilan. Bels. Čade. Rogec. Milan Vidran. Trakec. Kokoši: šarka. zorka žutka oofača. Psi: Vidra. Lisko. Mnrček. Vučko. ^ari. Capo. Pozor, Čuval Pri zbiraniu oasiih imen sem doživel epizodico, ki ie vredna sDomina. Iz kmeti^ke hiše se mi zapndi mala riava nasla mrcma nod noee. St^ašansko ie bevskalo sčene in oriklicalo ?osnodaria na orae Vorašam "'a: »Kako *e zove Vaše ščene?« »Fakti nimški cesar. ki te nosil ovake brkve!« se odreže mož in ookaže z obema kazaicema od nstnic nav7Pr.r nroti očem. In res ko sem zaklical deminutivum '>Velike$_a nemškeea«. ,e nomieala oasia zver s svoiini renom.