Št 130 V Ljubljani, ponedeljek dne 11. julija 1910. Leto 1. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1*50, Za inozemstvo celoletno K 28 —. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Slovanska telegrafska agentura. Že dolgo vrsto let govorimo in pišemo Slovani o ustrojenju vseslovanske telegrafske časnikarske službe, ali danes nismo mnogo napredovali od onih časov, ko je bila ideja pokrenjena in prvič v pretresu. Obširneje se je s tem vprašanjem bavil slovanski časnikarski kongres v Opa-tiji-Voloskem in kakor na vsakem bodočem, se je razpravljalo tudi v Ljubljani leta 1907 živahno o tem. Vidnih sadov ta posvetovanja do sedaj še niso rodila, ali z zadovoljstvom lahko konštatiramo, da smo se znatno približali osnutju velevažne telegrafske agenture. Danes je med slovanskimi žurnalisti že znatna vsota za to svrho na razpolago in za to moramo biti zahvalni največ Čehom, ravno tako, kakor za idejo samo, ki je niknila med njimi. Vsi slovanski žurnalisti pač živo čutimo potrebo take ustanove, ki bode tudi za ostali svet takega pomena, da bi bilo odveč še kaj o njej v tem oziru govoriti. Dovolj je pogledati razpreženo in plodovito delo takih agentur pri drugih narodih in dočim imajo ti enakih ustanov v izobilju v uporabi, razpolagajo svobodni slovanski narodi samo s tremi agenturami, odnosno tiskovnimi uradi, katerih delokrog je pa že sam po sebi ožji in poslovanje ovrto. Telegrafski časnikarski uradi v Petrogradu, Be-lemgradu in Sofiji so oficielni in zato ne morejo docela odgovarjati našim vseobčim potrebam. Naša bodoča agencija bode morala biti neoficijelna, neodvisna in bo morala imeti veliko širji delokrog, kajti sicer nam z njo ne bode veliko pomagano. Ona bode morala služiti vsakemu slovanskemu narodu posebe, vsem skupno, slovanski misli pa vobče. Polja za svoje delo ima še vse preveč, razven tega bo pa njena velika naloga, pa-ralizovati pogubno delo raznih tujih uradov, ki služijo germanskim težnjam in nakanam. Dovolj bo pač, če za sedaj pokažemo samo na uspehe znanih uradov na Dunaju, v Budimpešti in v Berolinu, katerim še pomagajo razne korespodence, ki nosijo, da bi imele več vpliva, prav po krivici naslove »slovanskih", »ruskih", »hrvatskih" in tako naprej. To so t. zv. slovanske korespodence pri katerih niti uredniki niso Slovani. Tem-le činiteljem se je po uspešnem večletnem delu posrečilo, zanesti med evropsko in izvenevropsko čitateljstvo čisto krive pojme o Slovanstvu. Z neprimerno preudarnostjo so trosili Nemci vztrajno laži o Slovanih med svet in njihov vpliv je danes že tak, da si še celo odločno slovanska žurnalistika velikokrat ne more kaj, da ne bi motrila sveta skoz zakajene očali Slovanom sovražnega poročila in pisala v skoro enakem smislu kakor Nemci. Saj tudi ni drugače mogoče, če so pa časnikarju na razpolago le tuji viri, ali pa k večjemu po vsakokratni potrebi prikrojeni in okrnjeni podatki kake vladne slovanske agencije . .. Res, da se ta nedostatek ne opaža tako zelo pri vprašanjih, ki se tikajo vseslovan-stva ali posameznih slovanskih narodov, ali od sile je, kako zelo z nemškega stališča so vajeni Slovani presojati vsak drug pojav. V Slovanom pravičnem smislu poročati in dogodke objasnjevati, bode morala glavna naloga bodoče agencije. Za nas bode dobro vodena agencija velikanskega pomena; kažemo le na pomenljive uspehe, ki so jih dosegli Romani potom svojih agencij z ozirom na propagando romanskega edinstva. O Angležih to in onostran oceana niti ne govorimo. — Ko bomo izprevideli, da je v vse sloje slovanskega naroda še vse premalo prodrla vzajemnost v vseh smereh, bodemo šele vedeli, kako velikansko korist bi imel celokupni slovanski rod od dobro urejene telegrafske agencije in videli, kako strahovito škodo nam je napravilo pred očmi civilizovanega sveta večno nemško sovražno zavijanje in izprevračanje včasih že itak ne vzpodbudnih dejstev. Na vseslovanskem kongresu, ki se še vrši sedaj v Sofiji, je ravnatelj belograj-skega tiskovnega urada Ivan Ivanič temeljito razglabljal o velepomembni bodoči slovanski časnikarski agenturi. Odveč bi bilo, če bi na tem mestu hoteli navesti vse posamezne lastnosti, ki bi jih morala imeti po strokovnjakovem znanju ustanovljena agentura, le to rečemo, da bode ona stala na višku modernosti, ker bode imela vse prednosti že obstoječim in ker jej bodo manjkale tradicijonalne neumestne in nepotrebne uredbe starih agencij. Prva najboljša njena lastnost pa bode, da bo neodvisna in slovanska. Upamo, da bode povzročila, da bode že čez par let tuji svet gledal drugače na nas, kakor gleda sedaj, po — zaslugi Nemcev. Iz slovenskih krajev. Kočevje. Slovenska trgovina. Na ta dopis v »Jutru" z dne 7. t. m. blagovolite sprejeti in priobčiti to-le pojasnilo. Očitanja proti »Kočevski posojilnici in trgovini" so popolnoma neosnovana. Posojilnica ni ukazala odstraniti napisa »slovenska trgovina", pač pa samo izbris prejšnje tvrdke in je celo dopisnik pri odstranitvi soudeležen, kar se je izvršilo brez vednosti iste. Popolnoma zlagano je pa, da mora spati kak pomočnik na kupu ovsa; ako pa hoče kdo izjemo, pa ide za kako urico lahko tudi — v go-lobnjak. Opomba uredništva. Obžalujemo, da moramo prinašati take popravke. Ne bomo preiskovali, kdo ima prav in kdo ne. O tem naj se pomenijo oboji dopisniki. Prvemu je dal drugi priložnost, da se do dobra dogovorijo. Ustanovitev Ciril-Metodove podružnice za Kočevje je izvršena. Dotična pravila, če smo prav poučeni, že leže pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu štirinajst dni. Pravila splošnega izobraževalnega društva se tudi takoj predlože vladi v potrjenje, ko se dobi oziroma spiše potrebnih izvodov. Gradec. Pobožen hlapec. Bogoljuben mož je hlapec Simon Liebl in pobožni vaščani v Raabu ga spoštujejo kot proroka in apostola. Liebl je bil dalje časa v službi pri kmetu Slavvetschu (Slavič) in tam je izvršil več, Raabljanom popolnoma neumljivih dejanj: Plazil se je po noči okrog in pri tem se je jako čudno obnašal. Kratko, Liebl je bil čudak. Pobožno ljudstvo v Raabu je Liebla visoko spoštovalo in ga je vedno iskalo, če je rabilo v verskih rečeh kakega tolmačenja. Slednjič je postal sveti hlapec že vseveden. Če je zbolelo vkje živinče, kdo bode pomagal? Liebl! Čevse je kaj izgubilo. Liebel bo že vedeli Če je bilo kaj ukradeno. Liebla vprašajmo 1 Pripetilo se je pa, da se je začelo po Raabu vse vprek krasti. Sedaj je izginilo Slaviču par čevljev, sedaj poročni prstan, sedaj zopet kaj drugega in konečno drugi par čevljev. Liebl, ki bi moral kot Slavičev hlapec in svetnik gotovo vedeti, kam so šle reči, ni imel o ničemur niti pojma. S časom so pa vendar pobožni Raabljani prišli do tatu. Popolnoma slučajno so namreč našli Liebla zopet nekoč pri tatvini. Svetniški soj je seveda takoj izginil iz njegove glave in v soboto bi se bil imel zagovarjati pred sodiščem v Gradcu. No, Liebla ni bilo, ali poslal je svoje apostolsko pismo, v katerem je zatrjeval, kako je nedolžen in pobožen. Za drugega tatu pa le ni vedel. Sodnik dr. Popelak mu nikakor ni hotel verovati. Kako tudi, ko pridejo v šolah fantje ob vero — pa je obsodil odsotnega hlapca v enomesečen zapor. Sedaj bode ubogi za-tiranec lahko premišljeval na samoti, kam dovede zaslepljenost posvetne oblasti, ki, ne poznavajoč Boga, preganjajo pravičnike. Splošni pregled. Židje v Galiciji. Židovski poslanci dr. Gold, dr. Lowen-stein in dr. Kolischer so se posvetovali z ministrskim predsednikom Bienerthom o celi vrsti vprašanj, dotikajočih se slabih gospodarskih razmer galiških Židov. Najprej so razmotrivali, kako bi se moglo priti v okom bedi mnogoterih rodovin, ki živijo sedaj v hudem pomanjkanju, ker jim ni LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [32] »Drugikrat, mojster, ste me prišli prosit, naj vas rešim onemoglosti, ki vas je polagoma, toda z gotovostjo tirala proti grobu . . . Poklicali ste bili zdravnikov iz Francije in Nemčije, in nihče njih vam ni mogel vrniti sil, ki ste jih bili izčrpali . . . Dala sem vam steklenico tekočine, ki me je stala dolgih noči, da sem jo sestavila za vas... Mesec dni kasneje ste bili čili in zdravi kakor v časih svoje mladosti . . . Deset let je od odtistihdobl" »Ti si zares čarovnica!" je vzkliknil gost, in dolgo je drhtel od groze. Starka se je nasmehnila, sklonila se čez tujca in nadaljevala: »Prvikrat, mojster, ste dejali, da vam je ime Štefano, drugikrat Giulio de Faenza, in danes — Lorenco Vitini . . . Dobro! Pa vam jaz povem strašno ime, ki ga nosite . . . ime, tako strašno, da se ga sami bojite 1“ Sklonila se je iznova in zamrmrala gostu to ime na uho. Ta pa je vztrepetal kakor davljen od železne pesti... »Kakor gotovo je Bog v nebesih, preveč ti je znanega, čarovnica . . Ti moraš umreti!" Z bliskovito kretnjo je položil pest na svoje bodalo. Toda starka je iztegnila roko in ga zadržala: »Ne bom umrla," je dejala s čudno slovesnostjo v glasu. »Ne boš me ubil ... Kajti moja ura še ni prišla ... in niti moja usoda niti tvoja še ni dopolnjena ... Ne boš me ubil, ker veš, da te nisem izdala... in da me še potrebuješ!" Neznani gost se je zdel za hip razburjen kakor od dveh nasprotnih misli; nato se je njegova vznemirjenost polegla. »Prav imaš, čarovnica; lahko bi me bila izdala, parne nisi . . . zaupam ti! Toda to ime . . . To ime, ki ti ga je razodela tvoja peklenska znanost ..." »Mojster," ga je prekinila Maga, »to ime je bolj varno v mojem srcu, kakor v vaši lastni duši . . .“ »Verjamem ti!“ »Torej, mojster," je zdaj povzela Maga, »ob svojem prvem prihodu ste me prosili smrti, ob svojem drugem prihodu — življenja . . . Česa zahtevate nocoj?" »Ljubezni! . . .“ je odgovoril človek zamolklo. Drget je stresel starko. Njen bledi obraz je postal še bolj mrtvaški. Ostri pogled se ji je zasvetil v čudnem plamenu. In bolest, neizmerna kakor trpljenje pogubljenih, ji je nekaj hipov izpačila opustošeno lice, dokler se mu ni polagoma vrnila njegova zagonetna brezgibnost. Tujec pa je nadaljeval s strastnim glasom: »Dala si mi moč, da morem moriti; dala si mi zdravilo, da morem živeti; o Maga, Maga, daj mi, da morem biti ljubljen! . . . Išči, delaj — zvari mi pijačo ljubezni... tisto božansko pijačo, ki ne bo samo razvnela zame njo, ki jo hočem imeti, marveč bo tudi razlila v moje žile potok strasti, žarečo lavo mesne sladkosti . . . Star sem, Maga, saj veš! Moja kri se je polagoma ohladila, toda še vedno me žeja poljubov in ljubezni . . . Ljubiti hočem, pa najsi bo samo še eno noč, najsi bo le eno uro ... in makar da ta ura namah upihne moje brleče življenje, kolikor mi ga še ostaja . . . Eno noč ljubezni, Maga, in zakladov nasujem k tvojim nogam ..." več dovoljena krčmarska obrt. Govorilo se je tudi o Židovih v državni službi in dejstvu, da jih v službah prezirajo in preten-rajo. Razpravljalo se je nadalje o pravovernih rabinih in slednjič so poslanci prosili ministra, da bi naj vplival, da se ne bi stavile več zapreke onim iz ritualnih zakonov izhajajočih Židov, ki si hočejo iz-premeniti ime. Ministrskega predsednika so te informacije zelo zanimale in je obljubil, da bode razmišljal o navedenih židovskih željah. t Špansko trgovstvo proti kongregacijam. Iz Madrida javljajo, da je predalo ta-mošnje trgovsko društvo ministrskemu predsedniku Canalejasu prošnjo, v kateri zahteva, da bi prepovedal umazano tekmovanje kongregacij, ki ne plačajo ne najemnine, ne davka, ne carine, ne mezde, pa vkljub temu oderuško trgujejo. Zahtevali so energično, da se stori konec temu početju. — Do sedaj so se premalo premišljevali gospodarski vzroki boja proti kongregacijam. In vendar je treba te posebno osvetliti. Protivljenje proti kongregacijam je z gospodarskega stališča popolnoma upravičeno, ker je njihova konkurenca res umazana. Da bi zadali svoji zahtevi več po-vdarka, bode sledilo prihodnjih dni obče zatvorjenje trgovin. In res, samostani udu-šujejo na Španskem obrt in trgovino. Zlasti ženski samostani so postali zavodi, kjer se dela vse, česar je treba za življenje. Ti samostani pritezajo vse k delu, kar more le gibati, sirote in največje reveže, samo da plačajo malenkostne mezde kar se da. Samostani nižajo plače in povzročajo nezadovoljnost med ljudmi; od tod tudi se mora tolmačiti velik odpor med narodom. Dernburgovo slovo. Dernburg, sloviti Dernburg, je šel. Odpuščen je bil iz službe, a ne v milosti, ampak tako očito nemilostno, da se mora mož smiliti. Zaklonil se je v privatno življenje in z žalostjo je uvidel, da ni dobil za slovo niti plemstva, ki je v Nemčiji toli zaželjeno. Tudi odslovilno avdijenco mu je cesar dovolil še le na nujno priporočilo; in ta je trajala samo pol minute. Cesar mu je rekel suho: Veseli me, da sem vas še enkrat videl. — Na vožnji v Kiel so vprašali Dernburga, če še misli zopet vstopiti v državno službo. Užaljeno je dejal: V življenju vsakega državnika je presledek. — To je konec Dernburgov, onega Dernburga, ki je igral v Nemčiji kot politik in kolonizator tako vlogo. Vojna nevarnost na Balkanu. Zadnje dni se Grška z mrzlično hitrostjo pripravlja na vojno. Na turško mejo vozijo vsak dan vlaki vojake in strelivo. Po celi Grški je ljudstvo jako razpoloženo za vojsko. Da tudi na Turškem ne drže rok križem je znak, da Turška enako pošilja Maga je zmajala z glavo. Gost je povesil roke, ki jih je bil iztegnil proti njej. »Ti ne maraš?" je vprašal trdo. »Vaših zakladov ne maram! Pijača, ki govorite o njej, je zame igrača . . . Ze jutri bodo pripravljene kapljice, ki vam imajo za nekaj ur vrniti mladost ..." »Toda pomisli," je povzel gost, »da mora tvoja pijača tudi storiti, da tista, ki sem si jo izbral, pozabi mojo starost ... da vzljubi tudi ona mene!" »Vedeti moram, kdo je!" je rekla starka z žalostnim vzdihljajem, ki ga ni mogla zatajiti. »Kdo je? ... Saj vem jedva jaz sam! Videl sem jo samo enkrat, danes šele prvikrat! Davi zarana še niti nisem vedel, da živi . . . Toda njena slika me je navdala z gorečo željo, da jo vidim . . . Bila je podobna angelu, Maga! . . . Toda kaj je mrtva podoba, naj bo še tako čudovita, v primeri z neizrekljivo lepoto živega modela!... Videl sem jo danes popoldne . . . Skritemu v neki loži pri Svetem Petru, mi je bilo dano, gledati jo dolgo časa in opazovati natanko njeno prečudesno krasoto . . . Nikoli, nikoli, v vsem svojem dolgem življenju še nisem čutil enakega čustva." »Nikoli I" ga je prekinila čarovnica s čudno turobnim glasom. »Ne, nikoli 1 . . .“ »In kako so dejali, da ji je ime?" »Uboga deklica je, iz preprostega ljudstva . . . forna-rina . . . kdo pa da je, in kakšnih ljudi, tega ne vč nihče ..." Starka se je zdrznila in si pritisnila roko na srce, kakor da bi hotela utešiti njegovo utripanje. (Dalje.) vojaštvo na mejo. Ko so 8. julija prikorakali prvi naborniki iz Albanije, 800 po številu, jih je na ulici zbrana množica burno pozdravljala. Tolpe so spremljale Albance v vojašnice in med potjo so se nepretrgoma slišali klici: »Kreta ali smrt!“ Čeprav so došle vesti, da se otvori na Kreti skupščina, katere se smejo udeležiti tudi Mohamedanci, ne prenehajo vojaški transporti na nobeni strani. Dnevne vesti. Kedaj bodo sankcijonirani sklepi In zakonski načrti klerikalne večine deželnega zbora? Ljudje se vprašujejo, kedaj dobi dežela 10 milijonsko posojilo od vlade dovoljeno, zakone sankcijonirane i. dr. Če vprašaš kakega klerikalnega deželnega poslanca o tem, ti pa odgovori: „Se nam nič ne mudi. Božji mlini meljejo počasi pa — gotovo!" To je tolažba za — potrpežljive klerikalce! Vlada neče klerikalnih sklepov v sankcijo predložiti cesarju, ker se neče blamirati in sodeležna biti buda-losti! To je odgovor! Klerikalce pa ta blamaža hudo peče, ker kmetje poslance povprašujejo, kdaj bo cesar tiste postave potrdil 1" Slovenska zavednost? Končale so se šole najrazličnejših kategorij in napraviti je treba bilanco. Toda ta bilanca je jako pisana in žalostno zrcalo naše narodne zavednosti. Obširno bi se morali pečati s temi razmerami, ker smatramo za našo dolžnost, da grajamo vse, kar bi bilo na telesu našega naroda napačnega, pa to brez ozira na osebo ali stranko. Za danes hočemo omeniti le en zavod. Dočim so celo hudi nemškutarji skrili svoje izključno nemške napise, so nekateri predrzni naši nasprotniki ostali pri samonemških napisih računajoč na našo nezavednost. Take vrste človek je vodja nemške šulferajnske šole Weinlich, ki ima na Erjavčevi cesti svoj trgovski tečaj označen s samonemškim napisom „Handelskurs\ Toda tako izzivanje ne moti naših dobrih Slovencev, da ne bi pošiljali v to ponemčevalnico svojih hčera. Y preteklem šolskem letu (1909—10) je imel ta nemški zavod nad 50 gojenk, izmed teh 97% Slovenk! Mi vpijemo, da naj nam da vlada slovenskih šol, sami pa pošiljamo svoje otroke v zavode šulferajskih učiteljev! In ko bi se našim hčeram v nemškem trg. tečaju nudilo več kakor pa v slovenskih, ne bi se čudili, ako bi šolanje morebiti stalo tu manj. Oboje pa ni res, le oglejmo si pouk. Matematika, eden najvažnejših predmetov trgov, vede, se baje uči samo po en četrt urel Stenografija se poučuje samo nemška, slovenski se ne poučuje noben predmet! Kam naj pridejo dekleta, ko so se izšolale na tem zavodu? Kar je Nemk, jih bodo že vzele nemške tvrdke, Slovenke naj pa lepo doma čakajo brez službe. Sedaj, ko imamo Slovenci v Ljubljani dva izborna trgovska tečaja, ki stojita pod strokovnim nadzorstvom, in sicer : Trgovski tečaj na mestni višji dekliški šoli in I. slovenski zasebni trgovski tečaj naTurja-škemtrgu, nam pač ni treba pošiljati svojih hčera v tuje nemške zavode. Radovedni smo, ako se bo prihodnje leto zopet kak Slovenec spozabil, pošten narodnjak ne bo svojih otrok n i kamor dru gam vpisoval kot v slovenske zavode! Kam bo šel denar, kar ga bodo ljudje vplačali za »Slov. Stražo"? Odgovor: Za klerikalne namene: za politično agitacijo, za društva, ki uganjajo hinavstvo in za namene, ki nosijo firme »v varstvo vere" in »krščanska vzgoja* 1 Saj klerikalci že pripovedujejo ljudem okoli: Mi ne bomo šol zidali za slovenske otroke, to naj izvršuje le družba sv. Cirila in Metoda, naša »Slov. Straža* bo samo »stražila* naše ljudstvo in mladinol . . . Ali veste vi kratkovidni ljudje zdaj, kaj je sleparija? 1 Ljudstvo, to neumno ljudstvo bo plačevalo, denar bo pa šel v duhovsko bisago. Ampak motite se, »Stražarji*. Če ne boste položili o prejetem denarju in porabi istega javnih računov, vam garantiramo, da bo tako zagrmelo, da se vam bodo tla tresla pod nogami! v., ,, , Jože Gostinčar In hrvaški klerikalci. Zelo neradi se sicer spodtikamo ob tega moža, ki je unicum v zgodovini preporoda slovenskega naroda, toda ker so ga pričeli sedaj tudi Hrvati kovati v deseta nebesa, hočemo izpregovoriti tudi mi par besed. »Glas Naroda", glasilo hrvaške klerikalne stranke pravi, da se more s takim možem, kakor je Gostinčar, po vsej pravici ponašati ves slovenski narod. Hvala lepa za tak poklon slovenskemu narodu. Ne poznamo sicer duševnega obzorja hrvaških klerikalcev, toda iz teh besed lahko čisto hladnokrvno sklepamo, da v njih možganih ni vse dobro v redu. Ti revčki so menda prvič slišali ime Jože Gostinčar za časa obstrukcijskih dni v avstrijskem državnem zboru. Dalje poživlja ta zakotni hrvaški listič hrvatske poslance, naj si vzamejo Jožeta Gostinčarja za vzgled vzornega po- slanca. V tem oziru mu v polni meri vse potrdimo, samo s tem pristavkom, da je Jože Gostinčar vzoren poslanec, kakršnih nikjer ne potrebujejo. Pobožen romar. Splošno je že znano, da dandanes romarji ne hodijo več iz pobožnosti na božje poti, ampak le iz zabave. Med romarji je ravno največ uzmovičev, katerim je seveda na božji poti kmalu vse odpuščeno. Kakšni so dandnnes ti pobožni romarji nam priča naslednji dogodek: Ivan Štuhec iz ljutomerskega okraja se je namenil oditi na božjo pot v Jeruzalem. Toda ker mu je za potovanje primanjkovalo^ denarja in je hotel na vsak način videti kraje, kjer je trpel naš Izveličar, je poskusil z božjim blagoslovom svojo srečo. Ponaredil je par podpisov našega Prevzvi-šenega in se obrnil do različnih dušnih pastirjev s prošnjo, da bi mu posodili nekaj denarja, da mu bo tako omogočena pot v Jeruzalem. Toda pobožnemu romarju se vkljub božjemu blagoslovu ta lumparija ni posrečila, kajti pri njegovem delu so ga zasledili in oddali deželnemu sodišču. Pa naj še kdo reče, da niso romarji v resnici pobožni! Domači obrtniki in tuji židovski konfekcijonarji. Mali domači obrtniki se zadnji čas popolnoma upravičeno pritožujejo nad usiljivo židovsko konkurenco, ki izvira iz židovskih konfekcij — ljubljanskih in dunajskih. Ali, tem obrtnikom ne v gre na roko ne obrtna oblast ne občinstvo. Čim večji je judovski »pofel* za par kronic, tem slastneje sega naše nerazsodno občinstvo po njem. Kaj se pa briga naš človek za firmo na zidu — je-li nemška ali židovska, da vidi le »pofelj" v izložbi po — »7 K* celo obleko! Čudno nerazsodni in lahko-mišljeni so naši ljudje! Za lepo in trpežno stvar jim ni, dovolj mu je, če nosi na sebi — celo obleko za 7, 10 ali 15 K! Mali naš obrtnik pa propada! Kaj zato, saj jih je itak preveč — krojačev, čevljarjev in kramarjev, godrnja naš mestni napol izobražen človek. Na južnem kolodvoru pa izstopajo krivonosi judovski šmoki. Potem se pa čudi kdo, če ima Ljubljana vsako leto par judovskih gnezd več pod svojo streho! Tak napredek naj pa le vrag vzame! Niti besedice ni črhnil noben slovenski klerikalni list, ko je »Krainische Sparkasse* vrgla slovensko realko na cesto. Sedaj je bil čas, da bi bili razložili slovenskemu ljudstvu kaj je »Krainische Sparkasse". Ker je pa tak molk, smo popolnoma prepričani, da imajo naši klerikalci zamašena usta z bankovci »Krainische Sparkasse". Heil! Tako se govorLV odgovor na to, da je »Krainische Sparkasse* postavila slovenski učni zavod pod kap, je 8. t. m. dvignilo slovensko ljudstvo nad milijon kron in jih naložilo v slovenskih zavodih. Prav! Nemčurska nesramnost. Na Mestnem trgu živi neka precej rajhovsko navdahnjena družina. Ker svoje ljubezni in hrepenenja do nemške države ne more uto-lažiti, klaviri in kruli razne nemške izzivalne pesmi kot »Deutschland liber alles*, „Die Wacht am Rhein* i. dr. To huronsko vpitje in razbijanje po klavirju traja včasih do pozne noči. Slavna policija stori svoje korake! Preganjanje »Svobodne šole* v Avstriji. Najbolj nazadnjaška država v Evropi je gotovo Avstrija. Med tem, ko se sedaj na Španskem, nekdaj najbolj klerikalni državi na svetu, bije velik kulturni boj s cerkvijo, hoče naša vlada zatreti vsak moderni, kulturni pojav v Avstriji. Po dolgem in trudapolnem delu ustanovilo se je tudi v naši državi krvavo potrebno društvo »Svobodna šola*, ki ima namen ustanavljati različne učne zavode, čisto neodvisne od cerkvenih oblasti. Seveda klerikalcem to, kar že samoobsebi zahteva duh časa, nikakor ni bilo po godu in vlada je lansko leto vse te v resnici kulturne šole pustila zapreti. Šele na intervencijo naprednih poslancev v avstrijskem parlamentu je naučni minister dovolil ustanavljanje teh šol, toda samo pod tem pogojem, da smejo poučevati verouk samo zato od cerkvenih obla-stij potrjeni kateheti. Vlada je dobro vedela, da vodstvo »Svobodne šole* nikakor ne bo s tem zadovoljno in v resnici se je društvo proti temu nasilstvu pritožilo na upravno sodišče. Sodišče je, kar je v ljubi Avstriji že samo ob sebi umevno, pritožbo zavrnilo kot »neopravičeno*. S tem so ho teli zadati »Švobodni šoli" smrtni udarec. Toda zmotili so se. »Svobodna šola" bo tudi v Avstriji še nadalje eksistirala, če ne kot javna, pa kot privatna šola. Prišel pa bode že še čas. ko bode tudi za Avstrijo veljal pregovor: Tempora mutantur, et nos mutamur in illis. Polom v nemški krščansko socljalnl stranki. Kot prva žrtev krščansko socijalne stranke je padel poslanec Axmann, mož, ki je bil eden najstarejših članov stranke, obenem pa deležen tudi največ dobrot. Hraba je dobil s tem najboljše zadoščenje. Mož, ki je stal skoro vedno v ministrski kandidatni listi, je bil sedaj prisiljen odložiti vsa svoja mastna mesta in izstopiti iz stranke, da jo tako reši gotovega Ipogina. Danes je gospodar cele situacije v krščanskosocialni stranki prej tako grozno obrekovani Hraba in nihče drugi. On je takorekoč glas v nebo vpijočega v puščavi, pred katerim se tresejo vsi klerikalni prvaki, kakor pred šibo božjo. Toda z istopom Axmanna še ni vsa zadeva rešena. Na vrsto bodo prišli še drugi poštenjaki, ki se sedaj z vsemi močmi skušajo še obdržati na krmilu, potem pa joj! Poziv CMD! Ker je pri včerajšnjem ustanovnem shodu obeh ljubljanskih podružnic »Slovenske Straže" v Unionu izrazil dr. Pegan svoje prepričanje, da je dober del dohodkov tivolske veselice v proslavo 25 letnice obstoja CMD šel v žepe nekaterih, in da sicer ne ve, koliko je prejela družba, smo pač upravičeni, prositi vodstvo družbe, da položi račune v posameznih postavkah, da vidimo, kaj je na tem. Dobro bi tudi bilo, da obračunajo vsi oni gospodje in dame, ki so imeli z denarjem opraviti. To je klevetanje, ki se mora primerno kvitirati. Žrtje in pitje en gros. Na debelo se je jedlo in pilo v Tivoli, je povedal dr. Pegan včeraj v Unionu. Klerikalci tega seveda ne bodo nikoli delali, zato jih je povabil za včerajšnji popoldan na »skromne, domače in priproste veselice" na Vič in v Šiško. Da se ne bode jedlo in pilo en gros, že verjamemo, saj bi si bili število udeležencev ustanovnega zbora večno mislili. — Srečni Pegan, ki se je tako hitro odvadil jedi in pitja en gros. Ohr kje so tista leta, ko je bil v Celju med najhujšimi pijanci. Le njegov odhod ga je morda rešil ponorelosti in prezgodnje smrti, kateri je zapadlo več drugov, ki so osteklenelih oči in golih mladostnih lobanj s kravjimi požirki vlekli štajerska vina. Nepričakovana nasprotja. Dr. Korošec je kot slavnostni govornik pri včerajšnjih klerikalnih ustanovitvah govoril nepričakovano zmerno, česar oni, ki ga poznajo, niso opazili. Govoril je docela stvarno, brez napadov na neenako misleče Slovence, a neprijetno se je opažalo slabo govorjenje sicer izbornega govornika ter splošna zmedenost in nesmotrenost v govoru. Pravo nasprotje je tvoril Štefe, ki se je takoj spravil nad liberalce in jim obljubil, da klerikalci ne bodo samo meje verovali in je prerodili v Kristu-bogu, da se bodo spravili tudi na Ljubljano. Torej, ta je že skvaril vse, kar je Korošec tako lepo povedal. Kajpak, za klerikalizem gre. Kakor na vrvici. Ko je dir. Pegan začel včeraj predlagati listo moških in ženskih odbornikov, so začeli mnogi zborovalci mrmrati in kazati, da z njo niso zadovoljni. No, ko jim je jel dokazovati, da to ne more biti drugače, saj so izbrani zastopniki vseh slojev in poklicov so se drug za drugim vdali in mnogo jih je dvignilo roko. Proti glasovati pa ni pustil. Torej, tudi tu ni edinosti. Saj smo pravili. Kolikokrat smo trdili, da hočemo predvsem ohraniti svojemu narodu jezik s šolami in izobrazbo, klerikalci pa so vedno pobijali naše stremljenje in trdili, da nič ne delamo. Včeraj pa je Korošec zanosno povedal, da je »Straža" dosegla svoj namen, če je le ohranila narodu jezik in če tudi ne bi mogla drugega nič storiti. — Mi pri tem seveda ne kanimo ostati, ampak prvo nam je to delo. Veselica Sokola II. Klerikalno tolovajstvo. Atentat na »Jutro". Nocoj ponoči so izvršili klerikalni banditje na „Jutro" tolovajski napad. Kakor znano je bila v Hribarjevem gaju veselica Sokola II. ob najobilnejši udeležbi. Vse občinstvo je občudovalo spretnost vrlih Sokolov ob njihovih najtežavnejših vajah. Posebno odlikoval se je sokolski naraščaj. Po javni telovadbi se je razvila jaho živahna zabava, ki je trajala pozno v noč. Že ta čas so se začenjale prikazovati med veseličnimi gosti sumljive fiziognomije. Gosti so se tiščali za žepe in navzoči stražniki in tajni redarji so pazljivo upirali oči. Okrog polnoči pase ie za g. urednika Jelenca ki je sedel s svojo družbo pri veselični kavarni, nenadoma splazil klerikalen bandit in mu izpodnesel stol. Nastalo je kratko vznemirjenje, ki pa mu nihče ni pripisoval resnega pomena. Toda na povratku iz Hribarjevega loga je g. Jelenca in g. Levstika ter njuno družbo zavratno napadla večja banda klerikalcev ter jih vzlic obrambi v nekaj trenotkih poškodovala. Značilno pri vsej aferi je, da je mestna policija ljubljanska po svoji trnovski podružnici pokazala najgorečnejše simpatije do teh banditov. Stražnik v trnovskem uradu je namreč metal g. Jelenca po tleh in ga celo aretiral, a ga je moral na zahtevanje glavne stražnice nemudoma izpustiti. Kakor čujemo, bo imela vsa zadeva še dalekosežne posledice. Opozarjamo pa slavno državno pravdništvo, mestno policijo in vse klerikalne bandite, da bo od današnjega dne hodilo vse osobje »Jutrovega" uredništva oboroženo z browningovimi pištolami, da se zavaruj e proti zasebnim in uradnim atentatom! Uredništvo „Jutra* prosi vse one ki vedo kaj o napadu po sokolsk veselici, da naj se zglase v ured ništvu v svrho pričevanja. Morilec brata obsojen na smrt. 51- letni kmet Martin Limunovich iz okolice sv. Vincencija je živel več let v sporu s svojim bratom. 2. januarja t. 1. sta se na polju zopet nekaj pričkala. Martin v jezi jotegne nož in zabode svojega brata, kateri na mestu umre. Morilec je bil sedaj pred porotnim sodiščem v Rovinju obsojen na smrt. Bager, ta angleški velikan, že zopet aridno koplje poleg železničnega mosta v Gruberjevem kanalu. Naprava betonskih sten tudi hitro napreduje. Tirov je s struge zdaj za vse potrebe dovolj položenih, le delavcev manjka povsod. Vreme ne ovira del. Poštena najditeljica. Predsinočnjem e v Kolodvorski ulici neki branjevec izgu-jil 200 kron, katere je našla postrežnica ''leža Gomilškova ter jih takoj oddala na joliciji. Adijo, adijo ljubi brat! Predvčerajšnjem je pobegnil iz' Vinice pri Sodražici od svojih starišev llletni Ivan Pucelj ter se napotil v »daljni svet". Primahal jo je do Ljubljane, kjer ga je na Dolenjski cesti dohitela usoda. Srečala sta se namreč s stražnikom. Dečko je spesnil pri odhodu sledeče verze: »Slovo*. Adijo, adijo ljubi brat, zdaj še zadnjikrat, potujem v daljni svet, za sveto vero vnet. — Adijo, adijo, )rijatelji vi, in vi preljubi stariši, potujem v daljni svet, za sveto vero vnet. Ivan Pucelj." — Poslali ga bodo nazaj starišem, cjer bode lahko zopet nadalje pesnikoval. Društvene vesti. Drugi občni zbor »Mizarske zadruge" za Vič, Spodnjo Šiško in Moste, s sedežem v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je vršil občni zbor »Mizarske zadruge v Ljubljani.* Načelnik Ferdo Primožič pozdravi vse navzoče člane, zastopnike časopisov in magi-stratnega svetnika Šeška, kot zastopnika obrtne oblasti. Povdarja, da vlada za zadrugo premalo zanimanja, manjka pa tudi stanovskega ponosa in strokovne izobrazbe. konca 1. 1909 47 članov, 112 pomočnikov in 55 vajencev. Pri proračunu za 1. 1910 se' določi, da ostane tudi letos naklada, in sicer za člane 2 K, za pomočnike 50’ v;. Pri slučajnostih se oglasi k besedi’ Ptimožič in povdarja veliko potrebo strokovnega lista, ki bi ga morala izdajati »Deželna zveza", katere članica je tudi ta zadtuga. Svetnik Šešek povdarja, da bi se morali člani pospeševalnega obrtnega urada obračati v svojih zadevah naravnost na zadruge. Končno se še določi 11. avgust kot termin za vajenske preizkušnje, nakar predsednik občni zbor zaključi. ___________ Narodno gospodarstvo. Ponudbeni razpis. C. in kr. skladišče za artilerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava potom javne konkurence oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, tkanin, pletenin, vrvarskega blaga, orodja, papirja, potrebščin za razsvetljavo in drugih različnih tvarin. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 22. julija t. 1. Ravnotam se dobe proti plačilu pripomočki za sestavljanje ponudb. Dobave za turško vojno upravo. Tvrdke, ki se zanimajo za dobavo za turško vojno upravo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važna zaupna pojasnila. Vinogradnikom v pouk. Vsled neprestanega deževanja so se pojavili na trti razni škodljivci, med temi pa s posebno silo njen najhujši sovražnik peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen je poleg listja začela napadati tudi zarod (grozdje) s tako silo, da nam lahko ves letošnji pridelek uniči. Pa tudi če bi nam uničila samo listje, je že to zadosti, ker ne more potem ne grozdje, ne les trte dozoreti. Treba je torej, da se z vso vnemo popri-memo izkušenega in zanesljivega sredstva proti tej bolezni, to je pravilnega in zadostnega škropljenja trt z zmesjo modre galice z apnom ali z vodo. Dočim v suhem vremenu zadostuje navadno že 1 kg galice na 100 litrov vode, je treba letos vzeti l1'* do 2 kg. Na vsak kilogram galice vzamemo 1 kg neugašenega (živega) ali pa 2 kg ugašenega, dobrega, mastnega apna ali pa 1 */* kg navadne sode, ki se jo rabi za pranje perila. Galico m apno je ■vsako zase raztopiti in šele neposredno pred škropljenjem pomešati, ker več dni stara zmes ne učinkuje. Škropiti je treba v kratkih presledkih, to je vsakih 10 do 14 dni do srede meseca avgusta. Pri tem je treba imeti škropilnico, ki galico na fino razpršuje. Najprvo se poškropi trta čez in čez, potem pa se gre še enkrat skozi vinograd in se škropi samo grozdje. Ker je grozdje skrito pod listjem, je za to škropljenje posebno pripravna Nechvilova rhipna zatvornica, ki omogočuje, da je pri škropljenju leva roka popolnoma prosta, s katero se lahko razgrne grozdje zakrivajoče listje. Posebno pripravna za to se mi vidi Nechvilova škropilnica „hidrolina“, potem seveda tudi „avtomata“ in »Avstrija". Ko-nečno naj še omenimo, da pospešuje razvoj peronospore še posebno vlažen zrak. Za to povzročuje peronospora v težki zemlji, v nizki legi, pri gosti saditvi, v nepovezanem in ne opletenem vinogradu največ škode. Povežite torej trte, ampak le na rahlo in jih omandajte, to se pravi odstranite vse, kar je na njih nepotrebnega, zlasti nepotrebne poganjke, zalistnike itd., na šparonih (napnenčih) pa prikrajšajte vse mladike za 3. ali 4. tim peresom nad zadnjim grozdom. — Vinarski nadzornik Skalicky. Razne vesti. * Rešitev parnika „Trieste“. Z velikansko radostjo je bila sprejeta v Trstu vest, da je parnik „Trieste“ rešen. Kakor znano, je parnik odplul 25. maja iz Trsta proti Bombayu. Due 14. junija je zapustil Aden in vzel smer proti Bombayu, kamor bi moral dospeti 21. junija. Nekako 400 milj od Adena se odlomi parniku vsled razburkanega morja vijakova os in ga naredi popolnoma nezmožnega klubovati vetru in valovom. Rešitev bi bila edino v jadrih; ker pa Lloydovi parniki nimajo več jader, razen takozvanih „jader sreče" so vpora-bili vsa pregrinjala in plahte, katere so izdelane iz juhte, da naredijo vsaj jadra za silo. Po trudapolnem naporu se je posrečilo mornarjem navezati pomožna jadra, in parnik se je pričel pomikati z brzino 7 milj na uro. — Prepluli so srečno 900 milj. Zadnji dan pa zapazijo na svojo grozo, da . so zašli v nepravi tok, ki jih je začel s pomočjo nasprotnega vetra gnati proti Lo-; kodskim otokom. Vsi napori, da bi dobili zopet pravo smer, so bili brezuspešni. V skrajni sili zagledajo mornarji na obzorji ■ angleški parnik „Lowther Range", ki je plul iz Kardifa. Moštvo angleškega parnika, videč v kaki stiski se nahaja „Trieste“, se pripravi takoj na rešilno akcijo. Vsled razburkanega morja se angleški parnik ni mogel več ur približati parniku „Trieste“. Več rešilnih poskusov se je ponesrečilo. Končno se je pa posrečilo po 6 dnevnem naporu zjediniti z vrvjo oba parnika. Vsaka nevarnost se je smatrala že za odstranjeno, ko škratu v bližini Bombaya (20 milj od svetilnika) naenkrat vsled prehudega viharja poči jeklena vrv. Konec vrvi je priletel s tako silo na glavo drugega inženerja na angleškem parniku, da ga je na mestu ubil, več mornarjev pa ranil. Ker sta se oba parnika nahajala že čisto blizu Bombaya, pridejo še trije parniki na pomoč in tem se posreči poškodovano „Trieste“ spraviti v luko. Poškodbe na parniku so jako znatne, zato bo moral ostati najmanj 20 dni Bombayu, radi razkladanja blaga in poprave poškodb. Škoda znaša okoli 300.000 kron katera je pa deloma krita z zavarovalnino * Proces ■ Colpi. Kakor znano so se izvršile koncem avgusta preteklega leta velike defravdacije pri italjanski banki v Trientu. i Potom defravdacije so oblasti prišle baje na sled veleizdaji, za katero se je porabi .denar, ki zmanjkalv banki. Povod temu je bilo nebroj aretacij po južnem Tirolskem, v celo zadevo so zapletene tudi razne odlične osebe. Veleizdajniški proces proti obtoženim Italjanom se bo to jesen vršil pret dunajsko poroto. V sredo se je pričela obravnava proti defravdacije osumljenemu Colpiju. Zaslišanih je bilo nebroj prič, izmed katerih so nekatere jako obteževalno izpovedale za obtoženega. Mnogo prič je videlo obtoženega v kritičnem času iti s težkim nahrbtnikom od preje omenjene banke. Na vprašanje sodnikovo, zakaj je pisal svoji sestri, naj spravi nahrbtnik iz hiše, je odgovoril, da je zvedel, da je njegov bivši prijatelj Greco ukradel de.nar P.r‘ banki in ga spravil v njegovi hiši. Dalje so prišli Colpiju tudi na sled, da je utiho-tapljal pisma iz preiskovalnega zapora. Poskus, da bi stopil z zaprtim anarhistom Bertejem v zvezo, se je ponesrečil. Pismo Berteju namenjeno, je prišlo v roke preiskO' valnega sodnika. Pismo je vsebovalo po jasnila kako naj se slednji izpove, da zvali krivdo z obtoženega. Pismo je bilo podpisano z „R. T. a. f.“ (Re- tiranni alla forca! kralje tirane na vislice!) Priči Ettore Scotoniju je obtoženi dal pismo, da ga pošlje njegovim znancem, ker se boji, da bi bil obsojen radi veleizdaje in špijonaže. Ko mu je predsednik rekel, da je dobil od italjanske vlade 60.000 lir za špijonažo v Avstriji, je obtoženi temu odločno protestiral in je rekel, da za tako delo on ne vzame nobenega denarja. Obravnava bo trajala več dni. Kakor se poroča se je v soboto poskušal Colpi usmrtiti s tem, da si je zabodel iglo v prsa. Poškodoval se je lahko. * Ljubimska drama. Na Dunaju v 3uchsbaumgasse se je odigrala krvava drama. 191etni kancelist F. Poschling je imel že dalje časa ljubavno razmerje z 28-etno M. Pichler. Oče Pichlerjeve pa je prisilil svojo hčer, da se vrne domov v Li-'ienfeld in zapusti svojega ljubimca, s ka- erim je skupaj stanovala. Ko je Pčschling o celi stvari izvedel, je pregovarjal Pichler-jevo, da ostane na Dunaju. Njegove prošnje pa so ostale brezuspešne. Zato je potegnil revolver in ustrelil svojo ljubico v glavo, da je bila na mestu mrtva. Nato je stopil na okno in se ustrelil v usta. * Drama v AHensteinu. Državno pravdništvo je na temelju vseh onih sumljivih momentov, ki so se pojavili v pravdi proti gospe Schčnebeck-Weberovi radi pomoči pri umoru, odredilo, da ga morajo obvestiti prej, nego pošljejo ženo v blaznico, da zamore poskrbeti za nadaljne varnostne odredbe. * Krvavo klanje zaradi športa. Kako vneti športniki so Amerikanci, je vsem dovolj znano; toda posledice boksnega matcha med črnim mojstrom Johnsonom in belim Jeffreisom prekašajo vse pojme, ki jih imamo Evropci o Ameriki. Obadva mojstra sta slavnoznana tudi preko mej svojega kontinenta; zato je vsa ameriška javnost z napetostjo čakala izida njune borbe, ki se je vršila dne 4. julija v Renu. Po trdem boju je zamorec premagal svojega nasprotnika. Ta izid pa je sprejelo vse, kar je v Ameriki belih ljudi — s strašnim ogorčenjem kot smrtno razžalitev bele pasme. Skoraj po vseh mestih je sledilo grozovito pobijanje zamorcev, zlasti v Mound Dupyju, Pittsburgu, Filadelfiji in Newyorku, kjer so beli zapalili celo hišo, ki je bila polna zamorcev. Natančno število žrtev še zdaj ni znano! — Vsaka doba ima svoje posebne svetinje, da se zaradi njih pobijajo nedolžni ljudje; toda v temnem srednjem veku so se godile takšne reči kvečjemu zaradi rimske cerkve. In vročekrvnim Yankeejem bi gotovo bolj koristilo, če bi naperili takšne izbruhe športnega navdušenja proti žoltim Kitajcem in Japoncem, ki jih je vsa Amerika polna in ki so nji kakor vsemu kulturnemu svetu večna škoda in nevarnost, perila ne menja nikoli, česa se nikdar, umiva tudi ne, nohtov si ne reže in tako je danes v hujšem stanju nego najbolj ogavna žival. Soba strašno smrdi in je polna nesnage. Lasje so razpuljeni in polni uši; lice je umazano in ni več človeškemu podobno. Krog oči nosi velike kolobarje strnelega gnoja, a nohti so par centimetrov dolgi. Ženska ni več podobna človeškemu bitju, nego nekemu še ne videnemu strašilu. Njen mož, delavec zahaja vsak večer domu, ji prinese iz gostilne kaj za jesti, potem pa se vleže v isti sobi. Zgodba je do besede resnična. Že meseca marca je izvedel redarstveni zdravnik za razmere, ali tedaj se ni nikdo brigal, da bi jo spravili v bolnišnico. Tako je ležala zanikarna ženska dve leti čisto zdrava v največjem smradu, a sedaj so jo od tam odpravili. * Petkraten umor In samomor. Železniški uslužbenec Chauvin iz Nancya (Francosko) je iz obupa, ker ga je zapustila žena, ubil s sekiro svojih 5 otrok, nato pa se obesil. * Prebivalstvo Prage. Praga je imela 1. julija 1910. s predmestji 497.905 prebivalcev. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Proračun za leto 1911. Dunaj, 10. julija. Avstrijski ministri se pečajo sedaj s sestavo proračuna za prihodnje leto. Proti koncu tega meseca bode proračun predložen finančnemu ministri), nakar se bodo vršile razprave referentov. Splošno se sodi, da bodo pri sestavi proračuna zadeli na velike težkoče, posebno ker zahteva finančni minister popolno pokritje eventualnega deficita. Colpi obsojen. Dunaj, 10. julija. Po šestdnevni porotni obravnavi je bil Colpi v soboto zvečer od porotnega sodišča obsojen na šest let težke ječe. Porotniki so vprašanje, ali je Colpi kriv tatvine enoglasno potrdili, zanikali pa vprašanje, ali je izvršil svoje dejanje s posebno premetenostjo. Nesreča ruskega parnika. Kerzon, 10. julija. Danes dopoldne je neki iz Odese došli parnik trčil s parnikom „Howkji“, katerega parni kotel je takoj eksplodiral, nakar se je parnik potopil. Utonilo je več ljudi. Trgovinska pogodba s Srbijo. Bel grad, 10. julija. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo je skoro že sklenjena. Težavo dela le še vprašanje o izvozu živine iz Srbije v Avstrijo. Prihodnja seja obeh delegacij bo takoj, ko pride odgovor Srbije na zadnje predloge Srbije. Dalai Lama se vrne v Tibet. Petrograd, 10. julija. Kakor poroča „Novoje Vremja" je zastopnik Dalai Lame ) nenadoma odpotoval od tu in sicer najbrže v Darjeeling k Dalai Lami, ki se sedaj pogaja s Kitajsko vlado zaradi povratka v Lhasso. Grof Spanochi zapustil svoje mesto. Petrograd, 10. julija. Tukajšni av-strijsko-ogrski vojaški ataše grof Spanochi je zapustil svoje mesto. Njegov odhod je najbrže v zvezi z afero barona Ungern-Sternberga, kar pa do sedaj še ni dokazano. Protiklerikalno gibanje na Španskem. Madrid, 10. julija. Ministrski predsednik Canalejas je v parlamentu prebral nov zakon, ki prepoveduje vsako naseljevanje novih duhovniških organizacij v Španiji, dokler ne bo spor s cerkvijo rešen. Krečanska narodna skupščina. Kanea, 10. julija. Danes ob 5. popoldne se je vršila javna seja krečanske narodne skupščine. — Navzočih je bilo 59 članov, ki so v s i kr is tj a n i. Predlog, da se pripuste k skupščini tudi mohame-danci, je bil sprejet s 55 glasovi. Narodna skupščina se je odgodila nato za štiri mesece. Protest Turčije proti vmešanju Grške. Carigrad, 10. julija. Minister za vnanje zadeve je danes pri velevlastih protestiral proti vmešanju grškega kralja Jurija v krečanske razmere. Kar se tiče vojnega oboroževanje Grške, je vlada odgovorila, da gre samo za navadne vojaške vaje. Boromejska enciklika in Nizozemska. Haag, 10. julija. Papež je vzel z obžalovanjem napačno razlaganje boromejske enciklike in obenem izjavil, da v encikliki nikakor ni mislil žaliti kraljice niti njenih prednikov. Zopet parnik pogrešan, Reka, 10. julija. Tukajšnji agentMa tej Bolič je dobil danes iz Londona poročila, da je dohitela parnik „Federico“ v bližini Rdečega morja velikanska nevihta, zaradi česar se je parnik tako zakasnil. „Federico“ bo šele danes v stanu prepluti sueški prekop. Boj med ogrskimi poljskimi delavci. Budapešta, 10. julija. Kakor poročajo budapeški listi, je prišlo na nekem posestvu na južnem Ogrskem med tamkajšnjimi delavci do krvavih izgredov. Ena skupina je zaraditega, ker je druga delala hitreje, isto napadla, nakar je nastal splošen napad. Mnogo delavcev je mrtvih, več pa nevarno ranjenih. Samomor Dunajčanke v Meranu. Me ran, 10, julija. Včeraj popoldne so tukaj potegnili iz vode neko žensko, katero so takoj spoznali kot soprogo finančnega svetnika P. iz Dunaja, ki je iz obupa zaradi nevarne obolelosti svojega sina izvršila samomor. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko holinsho kavino primes, ker je res najboljša. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna' v Ljubljani. v za slabokrvn« in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuj najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4-—. Ur. Novakovič, Ljubljana. ? I ? I K 0 ? 0 ? Kuč Mali oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki Iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta ih se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. — Zaključek malih oglasov ob 6. url zTeAer. Skoraj noTe glinaste peči se zaradi preureditve stanovanj ceno prodajo Vprašanja Spod. Šiška 243. 130/3-3 104—5 Pran Krapeš. TopoloTe ploh« suhe, debele, široke proda Cvek v Mostah' pri Ljubljani. 116/4^-3 Proda se OTalna, raztezna miza iz trdega lesa za 12 oseb. Poizvedbe na inserathi blVo .Jutra*. 117/3—3 Sprejme se osem gospodor na boljšo domačo hrano do 17. t. m. alf do 1. avgusta. Vprašanja na Inseratnl biro .Jutra*. 119/5—4 PoliifitTO se proda na Rimski cesti št. 2, II. nad., vrata ti 129/3—2 Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše. Leopold Grošelj Spod. Šiška št. 88. stavbeno in umetno ključavničarstvo se priporoča cenj. občinstvu za izdelovanje žičnih mrež, ograj na grobeh, železnih svetilk, balkonov, verand, štedilnikov, držal za firme in vseh v to stroko spadajočih del Zaloga, izposojevanje in popravljanje feoJes, - - - - Delo solidno, cene primernč. - - - * 0 ~ Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Kongresni trg St. 13 izdeluje prave gorske In telov. čevlje. '0 so zopet odprte. Slav. občinstvu se vljudno priporoča Kavarna „Prešeren“. Triumf kuharske umetnosti! Kri! daje samo dr. pl. Trnk6czy-ja — sladni čaj, imenovan „Sla- Tirnn I d i n “! Dobi se pri vsakem trgovcu, zavojček 7< kg a 50 Zdravih vinarjev. Zavoj po pošti ” v glavni zalogi lekarne 50°|o prihranka! pl^Iunb1Sv Najboljši zajtrk! s£a"f°>. narjev, katere se pošlje v znamkah. Naprodaj sta dve jako lepi, novi — Model lOlO. — Edino zastopstvo znamke lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. iščem do 10.000 kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo „Jutra“. z lepim vrtom v Ljubljani. Plačilni po goji najugodnejši.. Kje, pove upravništvo „Jiitfa\ Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch-koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena izvršitev. - K. ČAMERNIK, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. - - - - Ceniki na željo brezplačno. - - - - M"ajTrečja, zaloga čevljev domačega izdelka. I. KEBER, 3Llja.na., Stari trg- štev. O. Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzord na zahtevanje. Oglejte si največjo zalogo polj edelskf h stroj ev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: Pozor kolesarji! Zaloga Puch-koles in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov. Nova kolesa od K 120-— naprej. Izposojevanje koles. Rabljena kolesa imam vedno v zalogi. Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti. ANA GOREČ Ljubljana, Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider & Verovšek. Zaloga najfinejših pneumatik. WV YWU;UW Y W W *Wipj Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. TEODOR KORE poprej HENRIK KORN pokrivalec streh. in. klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Stari trg 9. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kle-\1P&P? parskih del ter pokrivanje streh ' J?r z angleškim, francoskim in tu- zemskim škriljem, z asbest-cementnim škriljem <. (Eteruit) patent Hatscliek, z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko. fVsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. trgovec s pohištvom JI |||| Ljubljana Sv. Petra c. 19 izdeluje in popravlja raznovrstno pohištvo po II a j a i * j i 1* ce : Telefon štev. 135. : Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 : K 160.000. : : Poštne hranilnice št. 49.086. : Giro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 . K 3,700.000. : Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke — ter slamnike in čepice — 701» ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 GLAVNA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Rezervni fond K 450.000.