v Trstu« v 1921 Posamezna številka 20 stofitiK letnIK XLVI Uhai* — Izveemši ponedeljek — vsak dao sjrnj. — UređaUhro: uliea sv. rrmćift« As«5ke^ štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj te poSUjaJo ured- nlšivu. — Ne frank irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in od^ovrni urednik Štefan O od ina — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk "tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 7.—, pol let« L 32.— in ceo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave fitev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stoti ufc. — Oglasi se računajo v ftrokosti ene kolone (72 mn). — Ojlasi tr^ov^e/ In obrtnikov /«.•« [»d 10 sto t. osmrtnice, zahvale, poslanica in vaMIs po L 1.—, oglasi dena.nii zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stat bes^ia, najmanj pa L 2. — Oiflat' naročnica ln reklamacije seosSiUilo Izldiu&i3 naravi Edin i rti. v Tr3tti, uit s« sv Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Teiefoo areinlStva in uprave 11 -571 Teika preizkušnja Splošna stavka na Primorskem je zapustila v javnosti zelo mučne vtise. Delavstvo se je vdalo premoči industriaicev in vzelo nase žrtev znižanih delavskih plač. Življenjske razmere delavskih družin« njihovih otrok in žena se navzlic rastoči draginji poslabšajo. Neznosni gospodarski položaj nase pokrajine bodo čutili delavni stanovi pri kosilu in večerji, pri nakupovanju obleke, čevljev, perila, ob vsa'u priliki vsakdanjega življenja. Kratkovidna in krivična je torej misel, da je nastalo mezdno gibanje na Primorskem iz sovraštva do države. Kdor trdi, da je izbruhnila pri nas stavka zgolj iz zle volje, iz neupravičene politične upornosti, ta dokazuje, da nima najmanjšega vpogleda v gospodarske razmere prebivalstva. Ali ni naravno, razumljivo, človeško nujno, da se delavstvo postavi po robu poskusom, ki hočejo poslabšati njegov gospodarski položaj? Kje na božjem svetu živi delavstvo, ki si da meni nič tebi nič skrajšati mezdo za par sto lir na mesec? Nasprotniki delavstva lahko oporekajo, da je bila splošna stavka neumestna, lahko trde, da bi se bile dale delavske koristi v danem slučaju ščititi po dru£i poti, vendar nikakor ne morejo upravičeno trditi, da je bilo to elementarno mezdno gibanje politična pobuna. Priznati pa je treba, da zaključena splošna stavka ni bila modro organizirana. Voditelji mezdnega gibanja so pokazali, da niso kos položaju. Morali smo se čuditi, kako malo realno in točno so poznali voditelji gospodarske razmere naše dežele. Položaj, v katerem se nahaja danes kapitalizem, je namreč vse prej kakor normalen. Stavke, ki so bile vselej najbolj ostro crožje delavstva proti podjetnikom, orožje, pred katerim so kapitalisti vselej trepetali, fe kapitalistom v današnjem položaju skoro dobrodošla. Zamisliti se moramo v neverjetno brezposelnost, ki vlada v Italiji. Na stotisoče delavcev čaka že mesece in mesece na službo, se bori z vsemi silami za obstanek svojih družin, strada, išče pomoči in ne vidi nikjer izhoda. Delavstvo, ki živi mesece in mesece v takih razmerah, mora omagati, beda in skrb za življenje, nestalnost obstanka morajo končno rušiti njegove moralne sile. Tako delavstvo se ne rnore dolgo in vztrajno braniti pred stavkolomom. Saj so pri zadnji siloviti stavki delavske organizacije trpele radi stavkolomov brezposelnih. V Liverpoolu se slavka mornarjev ni mogla izvesti, ker so v najkrajšem času začeli nadomeščati stavkujoče nakladače sestradani, brezposelni delvci. To se je dogodilo v državi najbolj bogatih, najbolj discipliniranih, naj- bolj silnih delavskih organizacij! Nagom samoohrane so bili močnejši od stanovske samozavesti. Delavci so priznavali, da se stevkolom ne da spraviti v sklad z delavsko častjo, a sila bede jih je prisilila, da so dali prednost želji po obstanku. Ce je bil položaj na Angleškem tako težaven, potem si lahko mislimo, kakšne upe si lahko delamo o splošni stavki v drugih deželah. Nastal je skratka v zadnjem času položaj, v katerem si kapitalisti smejo stavke skoro želeti. Stavke so zanje prilika, da z brezposelnimi lomijo moč in ugled delavskih organizacij. Zato so se delavski voditelji zavedli, da je proti kapitalizmu treba v danem položaju uporabljati nov način boja. Ta važna sprememba v gospodarskih razmerah delavstva je šla neopaženo mimo organizatorjev te stavke. Saj je bilo že pri predzadnji stavki na Primorskem za vsakega delavca jasno, da je bil že tedaj uspeh zelo dvomljiv. Celo tedaj, ko so slala na strani stavkujočih čustva vse javnosti, začetkoma celo simpatije fašistov in vlade, delavstvo ni prodrlo s svojimi zahtevami, kajti če bi se bila tedaj stavka končala z uspehom delavstva, bi sc bile priznale njihove mezdne zahteve, spor bi bil rešen in nova splošna stavka bi se sploh ne bila vršila. Vendar je pri tej stavki delavstvo rešilo svojo čast in vsakdo je pričakoval, da bodo voditelji delavstva iz tega izkustva črpali koristno spoznanje. Mislili smo, da bo prva splošna stavka možem, ki stoje na čelu delavstva in nosijo odgovornost za njegovo usodo, prikazala položaj tak, kakrSen je in obstaja. Druga splošna stavka nas je prepričala, da smo bili v zmoti. In tako se je zgodilo, da se je pričela stavka brez prave premišljenosti in brez poznavanja resničnih razmer. V pokrajini največje brezposelnosti, ki jo pozna Italija, je začelo gibanje, katero je kazalo že prvi dan, da ne more uspeti. Cele kategorije so odpovedale sodelovanje, brezposelni so zasedali mesta stavkujočih, obrati se čestokrat sploh niso zaprli, temveč delali dalje. Uspeh gibanja je bil velika moralna škoda. Proletariat je izgubil zaupanje v trdnost svoje organizacije, njegova vera v voditelje se je zmanjšala, lotevala se ga je nezadovoljnost in vzburjenost, denarne zgube, ki so bile s stavko združene, so bile brezuspešne, in to spoznanje je zelo kvarno vplivalo na njegovo stanovsko zavest. Mislimo, da je potek stavke eden najhujših udarcev, ki je padel na delavstvo Primorskega. Treba bo precej časa, da se škoda poravna in nastane v delavskih organizacijah tisto ravnotežje, ki je predpogoj uspešnih bojev. Kralj Aleksander bo prišel v Zagreb BELGRAD, 30. V političnih krogih govore, da odpotuje Nj. Ve!, kralj Aleksander v drugi polovici decembra v Zagreb. Bansko palačo bodo adaptirali kot kraljevi konak. Kralj bo ostal v Zagrebu delj časa. Politična situacija BELGRAD, 30. Tekom današnjega dneva se bo izvedla rekonstrukcija Pašičeve-ga kabineta. Včeraj je pričel demokratski klub načelno debato o rekonstrukciji vlade. Potek včerajšnjih razprav da upati, da bo prišlo med radikalci in demokrati do povoljnega sporazuma glede sprememb v kabinetu. Dr, Kumanudi o jugoslovenskih financah BELGRAD, 30. Na predvčerajšnji seji demokratskega kluba je finančni minister dr. Kosta Kumanudi podal zelo zanimiv ekspoze o jugoslovanski finančni politiki. Njegov ekspoze je bil stvaren in nepristranski. Finančni minister je navajal vse najvažnejše vzroke, ki ovirajo razmah države na gospodarskem polju, zlasti one vzroke, ki tišče jugoslovensko \-aluto k tlom. Najprej je finančni minister razpravljal o budgetu. Vsled nestabilnosti valute je ravnotežje v budgetu težko dosegljivo in je največja ona postavka za nepredvidene stroške. Dalje je navajal nekatere postavke, tako je za invalide določenih 360 mi-ljonov. Vprašanje diplomatskih zastopstev še ni popolnoma organizirano. Za diplomatsko službo izdaja država primeroma malenkosten znesek 35 miljonov, dočim izdaja v ta namen Čehoslovaška republika nad eno miljardo čsl. kron in more beležiti lepe uspehe. Finančni minister je omenjal za tem glavne vzroke, ki povzročajo padanje ju-gcslovenske valute. Ti vzroki so: Neobičajno visoki uvoz, zavlačevanje plačil v inozemstvu s strani trgovcev, veliko povpraševanje po tujih valutah, mini-malnost izvoza, nezadostnost železniškega prometa, politična nestabilnost, mobilizacija in ofenziva v Albaniji in slednjič špekulacija s tujimi valutami. Kakor je dokazano, so nekatere banke iztihotapile velikanske množine zlata. Na jugoslovensko finančno politiko pa zelo vpliva tudi vojska. Vojsko bo morala država zelo znižati in tako bo prihranila velikanske izdatke za vojaštvo. Vsak vojak stane državo okoli 10.000 dinarjev. Dalje je finančni minister naglašal, da je treba temeljito organizirati uradništvo in reformirati upravo. Govoreč o uspehih notranjega posojila je finančni minister naglašal, da notranje posojilo zaznamuje lepe uspehe, čeprav je glede tega posojila vladalo v bančnih krogih pesimistično razpoloženje. Zaključujoč svoj govor je finančni minister izjavil, da kljub težki finančni krizi gleda z velikim optimizmom na boljšo bodočnost države. Demokratski klub je vzel ekspoze finančnega ministra s soglasnim odobrenjem na znanje. fehoslovaSka Nov sestanek med Masarykom in Hainischem PRAGA, 29. Sredi decembra se sestane ta v Lan y-ju predsednik čehosfovaške republike Masaryk in predsednik avstrijske republike Hainisch. Pri tej priložnosti bosta imela ministrski predsednik Beneš in kancelar Schober važna gospodarska posvetovanja. Rusija Rusija ne priznava aneksije Besarabije RIGA, 29. Moskovska «Izvestia», uradno glasilo sovjetske vlade, so objavila uradno noto ruske vlade o Besarabiji. čičerin izjavlja v tej noti, da Rusija nikdar ni in tudi nikoli ne bo priznala priključitve Besarabije k Romunski Sklepi moldavanske narodne skupščine kakor tudi sklepi zavezniških držav nikakor ne morejo vezati Rusije. Nedavna konferenca o plovba po Dnjestru se ne more tolmačiti, da se je Rusija odrekla svojim pravicam do Besarabije. Šlo je le za to, da se določi demarkacijska črta med Romunijo in Rusijo, dočim se stalna meja more določiti le na formalni mirovni konferenci Romunska vlada je odgovorila na to noto rekoč, da smatra Besarabijo za sestaven del Romunije. ■talila Vladna notranja politika pred zbornico. Hudi socialistični napadi na vlado in fašizem RIM, 30. Včeraj se je začela v zbornici razprava o vladni notranji politiki, ki je zelo slaba stran sedanje vlade. Govor socialističnega poslanca Ferrija je bil obenem obtožnica vlade in fašizma. Vladi je očital socialistični poslanec, da si je nadela sicer kot glavno nalogo vzpostavitev zakona in državne avtoritete, da pa še nadalje podpira, če že ne pomaga a svojimi izvršilnimi in sodnimi organi organizacije oboroženih tolp, ki nastopajo z naši nimi sredstvi proti svobodi proleiariata in njegovi pravici do življenja. Mnenje so- cialistične stranke je, da je postala notranja politika v tem letu najbolj važno in najbolj kočljivo vprašanje, od katerega je odvisno državno življenje in ki ima tudi velik vpliv na mednarodno politiko. Giolit-tijeva vlada je padla samo navidezno zaradi vnanje politike, v resnici pa zaradi svoje notranje politike. Bonomijeva vlada je nastopila s programom, v katerem je zavzemala prvo mesto točka o vzpostavitvi državne avtoritete nad bojujočimi se strankami. Toda dogodki so dokazali, da se notranjepolitični položaj ni izpremenil na boljše, temveč da se je le še poslabšal. Sedanja vlada se nahaja pred fašistov-skim pojavom, ki je zanimiv s psihološkega in političnega stališča. Vojna je pomnožila revolucionarno razpoloženje ne samo v Italiji, temveč po vsej Evropi. Fašizem je vstal kot reakcija proti revolucionarnemu gibanju, ko se je to že nagibalo navzdol. Toda fašizem predstavlja tudi obliko obrambe vladajočih slojev. Socialisti so sicer prepričani, da bo meščanski kulturi sledila socialistična, vendar pa ne morejo odrekati meščanskim slojem pravice do obrambe svojih koristi, le Če ta obramba ostane v kulturnih mejah. Po dogodkih v Rimu, katere bi bila vlada lahko preprečila, se je fašistovska organizacija izpremenila v politično stranko, toda socialistična skupina dvomi, da bodo vsled tega prenehala nasilstva, kajti osrednje vodstvo fašistovske stranke je izjavilo že v svojem proglasu na narod, da .bodo fašisti še nadalje vojaški organizirani in da bodo nastopali namesto države ali pa proti nji, ko bi ta ne postopala, kakor se zdi njim primerno. Spričo tako pomanjkljivega delovanja vlade v notranji politiki izraža socialistična skupina nezaupanje Bonomijevi vladi. Socialističnemu poslancu je odgovoril nacionalistični poslanec Rocco, ki je predvsem pozival vlado, naj bolj odločno in izdatno zajamči redno poslovanje v javnih uradih. Socialiste, ki zahtevajo vzpostavitev državne avtoritete, vpraša, čemu delajo na tem, da se država razsuje in da se uniči zakoniti red. Prej so bili tudi med socialisti ljudje, ki niso nastopali proti neupravičenosti stavke v javnih uradih. Še le v času od L 1919.-21. so se razmere iz-premenile. Odpor države je začel pešati. Tedaj se je stedi splošnega razsula dvignila struja, ki je dala narodni zavesti nov razmah in omogočila Giolittiju uspešen nastop proii stavkajočim uradnikom a Bo-nomiju uporabo čl. ,56. proti stavkajočim železničarjem. In priznati se mora, da je fašizem v kljub vsem svojim napakam vendar vzbudil to narodno zavest. Stavka proti državi je vstaja, ki se mora na vsak način potlačiti. Tudi socialističn poslanec Dugoni je dokazoval, da fašizem ni upravičena reakcija proti komunizmu, ker nastopa tudi proti reformistom in zadrugam. Tudi on je poudarjal, da mora država vzpostaviti svojo avtoriteto, ker dežela stoji pred razpotjem: na eni strani je rešitev v družabnem pomirjenju, na drugi poguba v meščanski vojni. Po odobritvi nekaterih zakonskih odlokov se je seja zaključila. Strahovit pretep v pokrajinskem svetu v Run« RIM, 30. Včeraj je prišlo tekom seje pokrajinskega zbora do strahovitega pretepa med socialističnimi svetniki in fašisti, ki so se nahajali med občinstvom. Povod pretepu je dal govor nekega socalističnega svetnika o pogrebu žrtev zadnjih izgredov v Rimu. Bilo je aretiranih nekoliko fašistov. Francija Wells proti Franciji PARIZ, 29. «Daily Mai!» (pariška izdaja) javlja, da ne bo več priobčeval dopisov znanega angleškega pisatelja Wellsa, ker so preveč protifrancoski. List omenja, da je Wells zelo naklonjen Nemčiji in Rusiji, dočim je zelo sovražno razpoložen nasproti Franciji. Francija in vabljenj« Nemčije in Rusije PARIZ, 29. Listom poročajo iz Washing-tona, da namerava predsednik Harding, ako se sedanja konferenca uspešno konča, predlagati, naj bi se povabile tudi druge države, da odobrijo storjene sklepe. Med povabljenimi bi bila morda tudi Nemčija. Dalje bi se določilo, da se bodo vršile od časa do časa nove mednarodne konference, na katerih bodo države skupno razpravljale o mednarodnih vprašanjih. Državni urad za zunanje zadeve se že dogovarja o tej zadevi s posameznimi državami in dosedanji odgovori kažejo, da se bo ta načrt dal lahko izvesti. Po zatrjevanju tukajšnjih listov je Francija proti temu, da bi se povabila tudi Nemčija. Viviani je izjavil, da se bodo Francozi pogajali z Nemci kot z enakimi le tedaj, ko bodo s precej dolgo odkritosrčnostjo dokazali, da se kesajo svojega zločina nad pravico in nad človeštvom. Francosko-angleški spor radi bližnjega vzhoda. Pred posredovanjem zaveznikov t grško-furskesn spora. PARIZ, 30. Angleška vlada je poslala Franciji novo noto ram sporazuma med Francijo in turškimi kemalisti. Nota je sestavljena v zelo prijaznem glasu, dasi kljub temu angleška vlada odločno vztraja pri svojem stališča. Lord Curzon naglasa v tej noti, da bi bilo vsako nadaljnje razpravljanje o tem vprašanju brez vsake koristi. Radi tega se francoska vlada poziva, naj pokaže z dejanji, da hoče sporazumno postopati z ostalimi zavezniki glede vseh vprašanj, ki se tičejo bližnjega vzhoda. Kar se tiče varnosti Mezopotamije, pravi nota, da upa angleška vlada, da Francija nikakor ne bo dovolila kemalistom, ako bi napadli Mezopotamijo, da bi pri tem rabili bagdadsko železnico. Ob koncu poziva nota francosko vlado, naj naznani, kako bi njen posebni sporazum s kemalisti bil koristen za vzpostavitev splošnega miru na vzhodu. PARIZ, 29. Lblom poročajo iz Londona: Angleška vlada je poslala zaveznikom noto o posredovanju zaveznikov v grško-turškem sporu. V tej noti se angleška vlada sklicuje na pogovore z grškim ministrskim predsednikom Gunarisom, o katerih sta že poučeni tudi rimska in pariška vlada. Zatrjuje se, da so imela Gunarisova prizadevanja v Londonu precej klavern uspeh. Zraven tega smatrajo zavezniški diplomatični krogi položaj Grkov v Mali Aziji za zelo kočljiv. Francoska vlada stoji na stališču, da je posredovanje mogoče le pod pogojem, da Grki popolnoma izpraznijo Malo Azijo. Anglija Simons in Rathenau v Londonu LONDON, 29. Javlja se, da sta Simons in Rathenau prispela semkaj. Lloyd George pride v Washington? PARIZ, 29. Reutcrjeva agencija pravi, da se mora vest o pripravah Lloyda Ge-orgea na potovanje v Washington sprejeti s pridržki." Angleška vlada namerava odgovoriti na amerikansko vabilo na nedvoumen način in sodelovati ž njo na vse načine, da se osvobodi svet nevarnosti nove vojne. Vkljub veliki želji ministrskega predsednika, da bi šel v Washington, se ne more reči, ali bo res šel, preden se reši irsko vprašanje. Vprašanje isedzavezniških dolgov. — Amerika za njih delno brisanje. LONDON, 29. Tukajšnji politični lcrogi se nahajajo pod vtisom vesti iz \Vashingtona, ki pravijo, da imajo Zedinjene države namen brisati en del tirjatev, ki jim jih dolguje Anglija, da bi se tako omogočila obnovitev svetovne trgovine. Pravijo, da bi se Zedinjene države odrekle 50% svojih tirjatev toda pod pogojem, da se Anglija s svoje strani odreče 50% svojih tirjatev, ki jih ima pri svojih dolžnikih. Dasi ni debila angleška vlada nikakega uradnega potrdila o kakem takem namenu Zedinjenih držav ,se ta možnost kljub temu že resno jemlje v pretres ter se obenem naglasa, da Anglija takega predloga s strani Zedinjenih držav ne bo odklonila, temveč da ga bo vestno proučila, dasi je slej ko prej pripravljena plačati svoje dolgove. Londonski listi pravijo, da bo v začetku prihodnjega leta sklicana v Washington posebna finančna konferenca, ki bo posvečena edino temu vprašanju. Gospodarska pogajanja med Anglijo in Nemčijo. LONDON, 30. Par dni potem ko je von Stinnes, ki se je mudil teden dni na Angleškem zapustil London, sta prišla v London nemški finančni minister Rathenau in bivši minister von Simons. Njunemu obisku v Londonu se pripisuje velika gospodarska važnost. PARIZ, 30. Dopisnik lista «Journal» poroča iz Londona, da sta imela Rathenau in von Simons že včeraj važna posvetovanja z angleškimi uradnimi osebami. V finančnem ministr-stvu so ju sprejeli finančni minister Robert Horne, Sir Bredburg, Lord Daberman in razni finančni izvedenci iz Londona. Imeia sta pogovor tudi z Robertom Kinderley-em, ki jc ravnatelj angleške državne banke. Sir Robert Horne je vzel nemške predloge na znanje in jih bo zagovarjal na posebni seji ministrskega sveta, ki bo sklican z namenom, da se bodo proučili predlogi nemške viade, ki sta jih prinesla v London Rathnau in von Simons. la seja se bo vršila v par dnevih. Pri teh angleško-nemških pogajanjih gre za to, da se pripravijo tla za sklenitev posebne pogodbe o moratorju, ki naj bi se dovolil Nemčiji. Gotovo pa je, da angleška vlada ni še izrekla svojega končnega mnenja o tej zadevi in da ni dala Nemčiji nikakih posebnih obljub. Sploh je po obvestilih, kijih je dobil dopisnik omenjenega lista, angleška vlada zelo previdna, ker se boji, da bi bilo javno mnenje proti nadaljnjemu popuščanju nasproti Nemčiji in ker se tudi plaši, da bi znala napraviti slabo kupčijo. Neki strokovnjak v finančnih vprašanjih je izjavil cJournal«-ovemu dopisniku, da bi bilo napačno, ako bi se Nemčiji dalje pripuščalo. Nemčija se obnaša ravno tako kakor tisti, ki noče plačati, sicer bi ne trošila državnega denarja za nerazumljive podpore in bi ne namenoma slabšala svoje valute, ki je padla tako nizko, kakor se ni moglo nikakor pričakovati. Dopisnik zaključuje rekoč, da Anglija ne bo storila nobenega končnoveljav-nega koraka, ne da bi prej obvestila reparacij-sko komisijo in da bi se prej prepričala, da bo Francija odobrila njene načrte. Angleška vojna ladja pred Mersino. LONDON, 30. Angleški admiralat je poslal v Mersino, važno pristanišče v Cilicijo. vojno ladjo radi zaščite angleških interesov. Uradni j krogi naglašajo, da ni smeti videti v tem ko-iraku nikake demonstracije proti Franciji, ker ■ je bila francoska vlada o namenu Anglije pra-»vočasno obveščena. Vesti, da Anglija zbira ' čete na otoku Cipru z namenom, da jih izkrca v Ciliciji, se uradno zanikujejo. Amerika Waslungtonska konferenca. — Za ustanovitev nove zveze narodov. WASHINGTON. 29. V krggih vvashington-ske konference se sedaj mnogo bavijo z načrtom predsednika Hardinga za ustanovitev nove zveze narodov. Mnogi mislijo, da bi ta nova zveza narodov mogla popolnoma nadomestiti dosedanjo Zvezo narodov, ako se pokaže, da je mogoča. Predsednik Harding ni še predložil podrobnega načrta, ker še ni gotov, toma znano je, da se v državnem tajništvu za zunanje zadeve pridno dela za sestavo pravil. Odposlanstvo posameznih držav na splošno odobravajo Hardingovo idejo. Angleži pa menijo, da bi predsednik Harding, preden predloži svoj načrt, moral poskrbeti, da ga odobri ameriški senat. Dasi je Anglija pripravljena sodelovati pri vsakem poskusu, ki gre za tem. da se ohrani mir — tako se zagotavlja v kro. gih angleškega odposlanstva — je treba vendar imeti pred očmi dejstvo, da ameriški senat svoj čas ni hotel odobriti Wilsonovega načrta za sedanjo' Zvezo narodov. Vsled tega ostane Anglija tudi nadalje v dosedanji Zvezi narodov, dasi nikakor ne odklanja ustanovitve nove, ki bi bila boljšJT- Nemiija Protest nemške vlade proti Briandovemu govoru BERLIN, 29. Nemška vlada je sestavila protestno noto proti Briandovemu govoru na washingtonski konferenci. Nota je bila izročena ameriškemu zastopniku v Berlinu g. Dreselu in je naslovljena na državnega tajnika Hughesa. Nemška vlada protestira v tej noti proti Briandovi trditvi, da se v Nemčiji nahajajo tajne vojaške organizacije. Nemčija in vprašanje mednarodnih dolgov. BERLIN, 29. Vest, da nameravajo Zedinjene države sklicati v začetku prihodnjega leta posebno finančno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o delnem brisanju mednarodnih dolgov, je vzbudila v Nemčiji silno zanimanje. Berlinski listi se s tem vprašanjem obširno bavijo ter izražajo upanje, da bo k tej konferenci povabljena tudi Nemčija. Pri tem se sklicujejo na pisanje londonskega lista cDaily Chroni-cle,» ki je poluradno glasilo angleške vlade in ki je pisal te dni: «Ako Nemčija redno plača obroke, ki zapadejo v mesecu januarju, tedaj bo tudi ona lahko povabljena, da se udeleži v/ashingtonske finančne konfercnce.* Nekateri listi delajo že račun o tem, kake koristi bi imela Nemčija od te konference. «Bcrliner Tageblatt*> pravi, da dolgujejo zavezniki Zedi-njenim državam okoli 10 miljard dolarjev ali 42 miljard mark v zlatu, dočim dolgujejo zavezniki Angliji okoji 25 miljard mark v zlatu. Ako se sprejme omenjeni načrt predsednika Hardinga za polovično brisanje mednarodnih dolgov, tedaj bi bili zavezniki dolžni Angliji samo še 12 miljard in pol mark v zlatu. cBerliner Tageblatt» zaključuje: « Sedanji nemški dclg za odškodnine znaša 131 miljard mark v zlatu. V slučaju pa, da se namen Zedinjenih držav uresniči, se nemški dolg skrči na 97 miljard in pol mark v zlatu,» DaBJS3i Mzh&šl Prestolonaslednik Hirohito prevzel regentstvo na Japonskem TOKIO, 29. Vsled naglega shujšanja bolezni japonskega cesarja je prevzel vladne posle prestolonaslednik Hirohito. Pismo iz Jugoslaulle Ljubljana. 24. novembra 1921. (Radi stavke nekoliko zakasnelo.) Neuradna vladna kriza, v kateri iSem Vam poročal v zadnjih dveh pismih, je na vrhuncu, a upati je, da se reši tako ali tako še ta teden."') Najbrže ostane na krmilu radikalno-demokratska koalicija s starim Pašičera na čelu in pride to pot le do nekaterih osebnih izprememb, nakar bo vodila ta vlada svoje posle tja do pomladi. Potem pa pridejo volitve in nato najbrže temeljita sprememba vse notranje in zunanje politike. Jasno je, da počiva vsled te vladne krize do malega vse parlamentarno delo, čeprav leže na poslanskih mizah celi kupi prevažnih in nujnih zakonskih načrtov. Ker vas zakon o centralni upravi, ki je eden najnujnejših, najbrže ne bo posebno zanimal, pridem takoj k zakonu o upravni razdelitvi države. Ustava pravi namreč v svojem členu 95., da «se uprava izvršuje po oblasteh, okrožjih, okrajih in občinah®. Izrečno določuje ustava tudi, da ne sme imeti nobena oblast več kot 800.000 prebivalcev. V smislu teh določb bo torej treba sedaj državo upravno parcelirati in tozadevni zakonski načrt predvideva za vso državo 26 oblasti. Slovenija bi bila razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. In baš te določbe so naletele pri vsej opoziciji na najhujši odpor. Doslej je bila država razdeljena na pokrajine še po prejšnji politični razdelitvi, to je v Slovenijo, Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno, Vojvodino, Črno goro in Srbijo. Do malega vsa opozicija (in celo vladni mu-silmani) zahteva, naj tvorijo tudi temelj bodoči upravni razdelitvi prejšnje pokrajine z nekaterimi neobhodno potrebnimi spremembami seveda, kajti jasno je n. pr. da spada Zemun k Belgradu in ne k Zagrebu. Zlasti pri nas v Sloveniji je naletel vladni predlog na precejšnji odpor, ker nihče ne uvideva potrebe po razdelitvi Slovenije zopet v prejšnje Kranjce in Štajerce. Proti taki parcelaciji je nastopila vsa slovenska opozicija, tiho so jo pa branile vladne stranke. Zadnje dni se je pa izvršil celo med temi senzacionalen oo-okret, kajti «Slov. Narod, (glasilo starejšega dr. Tavčarjevega in dr. Triilerje-vega krila demokratske stranke, ki bo najbrže prešlo v doglednem času k radi-kalcem) je prinesel uvodnik svojega šef-urednika R. Pustolemška, ki se r>ror.cj odločno izreka za nedeljeno Slovenijo. Kaj in kako bo obveljalo, je pđč težko prorokavati, vse pa kaže, da se bo končna rešitev teh načelnih vprašanj zavlekla do — novih volitev in te bodo odločile. Pač pa bodeta še sedanja vlada in sedanjf parlament rešila več raznih socialno političnih vprašanj in sicer v res zelo moder- *) Vladna kriza je med tem že rešena. Pi« smo dokazuje, kako točno je presodil naš do* pisnik parlamentarni položaj v Jugoslaviji. Ur. DL -tniah -EDINOST« "T Trstu, ttK t. dccemBva 1921. nem smislu. Tako sta v zakonodajnem 'odboru zakon o invalidih in zakon o de* lavskem varstvu, ki obsega določbe o delavskih zbornicah, delavskem zavarovanju, delavskem nadzorstvu, posredovanju dela itd. To so vse stvari, za katere so se zaman borili delavci v stari Avstriji de-setleja in desetletja, medtem, ko so jih izbojevali v Jugoslaviji razmeroma prav lahko. Sploh se socialno politična zakonodaja gradi pri nas precej vidno, pri čemer sodelujemo iniciativno in preccj odločilno zlasti mi Slovenci, Torej gradi in dela in urejuje se povsod, sicer ne tako hitro, kot bi si nekateri navdušeni ne-strpneži želeli, a misliti je treba na ogromne težkoče, ki so večje kakor pa v katerikoli novo nastali državi, kajti v sedanji Jugoslaviji so v veljavi se zakoni iz pol ducata prejšnjih držav in državic. Da je v taki pravni zmedi unifikacijsko in konsolidacijsko delo izredno težko in počasno, je več kot jasno, kajti vsak konservativec trdi, da je to najboljše, kar je veljalo doslej pod njegovim zvonom. Vsak pa mora priznati, da se dela in da bomo imeli v nekaj letih prav dobro urejeno in na zunaj — zelo, zelo močno državo. Mnogo pozornosti vzbujajo zadnje čase tudi gospodarska vprašanja. Naš dinar je zadnje tedne v inozemstvu rapidno padal, tako da smo s skrbjo začeli iskati vzrokov in.odpomoči. Jasno je, da so mnogo pripomogli k temu padanju naši in tuji valutni špekulantje (ki so mednarodna prikazen, ali bolje rečeno golazen), mnogo smo pa krivi tudi sami. Izmed vzrokov, ki jih moramo iskati doma, sta zlasti odločilna dva. in to je še neorganizirana davčna uprava, ki je mnogo kriva naše pasivne državne bilance, in neurejeni promet. Davčna uprava je sicer vzorno organizirana v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Bosni, ni pa še v Črni gori, Srbiji in Vojvodini. Ob prevratu je bil v Vojvodini ves upravni ustroj v rokah Madžarov in najzagrizenejših Madiaronov. Jasno je, da so ti na vso moč sabotirali vso, zlasti pa redno davčno upravo, a pretežne večine jih nismo mogli pognali preko meje, ker nismo imeli zanje nadomestila. Redno se vzgaja in nastavlja naš naraščaj in kolikor bolj zasedamo vsa mesta z lastnim urad-ništvom, toliko bolje tudi vse funkcionira. Nekako isto je v Srbiji in Črni gori. Obe deželi sta bili pozorišče najsrditejših bojev, preko njih so opetovano drvele, naprej in nazaj, tuje in domače vojske. Kdo se more tedaj čuditi, če se je pri tem zrušila prav vsa upravna organizacija, če ro se uničile in porazgubile vse knjige itd. Vsled velikih izgub moškega prebivalstva v Srbiji, vsega lega ni mogoče nadomestiti čez noč in posledica tega je, da nima kdo pobirali davkov, da dotične pokrajine ne prispevajo toliko, kakor bi lahko, da je proračun bolj rastren, kot bi bilo treba. A tudi v tem oziru se obrača vzdržema vse na bolje in upati je, da bodo v 3-4 le lih vzpostavljeni kolikor toliko normalni odnošaji. Najležje je pa s prometom. Ne glede na to, da smo dobili razbit in uničen vozovni park ter zanemarjene in deloma uničene proge, je tudi sedanje železniško omrežje prilagođeno Dunaju in Budimpešti, ne pa Jugosla\ iji. Imamo prav lene zveze s Trstom, Dunajem, Pešto itd. nimamo jih pa z našim Beljfradcm in z našimi lu-karni. Glavna prometna žila Jittfoslavije na kopnem je danes pro^ T " ^ana-Za-greb - Eelgrad - Ni? - Solun, o do malega vsa ta proga je bila zgrajena kot — malo boljša lokalna proga. Še slabša je zveza z morjem in to občufimo d^n^c bridko vsi, zato je tudi vsa noša pozornost obrnjena sedaj na to, da si zgradimo najnujnejše in najpotrebnejše železniško omrežje. V to svrho smo najeli letošnje notranje josojilo v znesku 2 miljard kron in baš ;edaj iščemo še večje oosojilo. ; katerim bomo krili popolno pre-lovljene proge Ljubljana - Belgrad - So-un, potem zvezo Belgrada z morjem, Izgraditev ene večje trgovske luke in zidavo nekaterih manjših prog in zvez. ka-ior zvez Užice - Višehrad, Ljubljana-Reka (Kočevje - Delnice), Lendava - Murska Sobota itd. Jasno je, da bo trajalo to delo mnogo, mnogo let še, a boljšalo se bo le vsak dan in ko dovršimo vse to, potem bo pa tudi naš dinar lahko tekmoval z marsikako drugo denarno edinico, kajti vse težkoče so vendarle samo tehničnega značaja, med tem ko leže v naši zemlji naravni zakladi, s kakršnimi razpolaga le malo držav. X-to naše delo za odstranitev tehničnih te? koč ter naše naravno bogastvo jamčijo naši državi še važno mesto v Evropi, čeprav upajo nekateri naši sosedi, da bodo tudi v bodoče še pometali z nami, kakor pometajo danes. vlada primeren materijelen čas, da se lafc-ko pripravijo sa delo in zadostijo svoji dolžnosti. To se za nove pokrajine ni zgodilo. Medtem ko je bil odlokr ki odreja ljudske štetje za staro Italijo, objavljen že dne 7. septembra 1921 in so imele občine v stari Italiji skoraj tri mesece časa, da se pripravijo na to, je bil odlok, ki odreja ljudsko štetje pri nas, objavljen, kakor rečeno, Šc - le 15. novembra; v tem poslednjem odloku se šele obljubljajo posebna navodila, na podlagi katerih se ima ljudsko štetje izvršiti, in teh navodil še danes nimamo v roki objavljenih na zakonit način. Le vsled večkratnih nujnih vprašanj s strani različnih občin, predvsem naše tržaške, so dobile občine nekak iztis navodil. In take imajo danes občine in široke mase ljudstva nalogo, da obavijo popolnoma nepiirr avl jene velevažno znanstvene delo, ki bo gotovo skrajno pomanjkljivo v pr* i vrsti vsled nemarnosti rimske vLide. Zadnji štrajk, ki je onemogočil primeren pouk potom listov, je k temu doprinesel 5e svoje. Podajamo v naslednjem glavna navodila za naše ljudstvo, kako naj izpolnijo popisne družinske pole: Pred vsem resno opozarjamo naše ljudi, da so pred zakonom odgovorni za io# da bo pola pravilno, točno in jasno izpolnjena ter oddana uradniku za ljudsko štetje, ko bo prišel po njo. Zakon predvideva kazni za one, ki tej svoji dolžnosti Ee bi zadostili. a o $ Ljudsko štetje V Italiji se bo izvršilo VI. obče ljudsko štetje danes, dne 1. decembra 1921. Zakon, ki odreja ljudsko šteije, se je raztegnil z objavo dne 15. novembra t. 1. tudi fta novo priklopljene pokrajine, tako da se bo stelje tudi pri nas obavilo dne 1. decembra. Objavljena so končno tudi pc-štetje izvršilo pri nas. Očitalo se nam bo, štetje izvršilo pri nas. Očitalo se nam bo smo principijelno nasprotni vsemu, kar prihaja iz Rima, toda način, kako so me-roaajni faktorji v Rimu odrejali ljudsko štetje za nove pokrajine, je, da rabimo milo besedo, tako lahkomiseln, da ne moremo preko njega brez kritike. Ljudsko štetje zahteva od vsakega posameznega družinskega glavarja in posebno pa od občinskih uprav toliko dela in toliko odgovornosti, da imajo občine in posamezniki res pravico, da pričakujejo, da bi iim dala Vsak družinski glavar (capofamiglia) dobi od občine dve popisni družinski poli (foglio di famiglia), kateri mora izpolniti ter podpisati. Kdor ne zna nicati, si da lahko izpolniti poli od druge osebe. Družinska pola ima dva dela. V gornjem delu, zaznamovanem s črko A se vpišejo vsi oni člani družine, ki so dne 1. decembra 1921 prisotni v družini. V spodnjem delu, zaznamovanem z B, se zapišejo vsi oni člani družine, ki so dne 1. decembra odsotni od družine. Odsotni se lahko nahajajo v isti občini, v kaki drugi občini Italije ali pa v inozemstvu. Način izpolnjevanja posameznih rubrik (predalov) družinske pole: Kot prvi se vpiše družinski glavar, nato njegova žena, otroci, stariši, bratje, drugi sorodniki, gostje, služinčad. V rubriko 1 se vpiše: Priimek in ime. N. pr. Ferluga Ana rojena Macarol. Pri vdovi se vpiše najprej priimek, ki ga je Imela, predno se je poročila, nato priimek njenega pokojnega moža. N. pr. Macarol Ana vdova Ferluga. Rubrika 2. Vpiše se očetovo ime. Rubrika 3. Tu se vpiše rodbinsko razmerje posameznih članov družine napram družinskemu glavarja- N. pr. žena, sin, brat, mati, gost, služkinja. Družinski glavar sam napiše .-družinski glavar» (capofamiglia). Rubrika 4: Za moške se napiše «M», za ženske «F». Rubrika 5; Rojstni dan, mesec m leto. N. pr. 5, VI. 1880. Kjer se ne ve točno za rojstni dan, naj se napiše vsaj, koliko let ima dotični. . Rubrika 6: Rojstni kraj: Kdor se je rodil v Trstu, napiše «Trst». V drugih slučajih napiše rojstni kraj in pokrajino. N. pr. Tolmin, Goriška. Za inozemstvo se napiše država in rojstni kraj. N. pr. Juogslavija, Maribor, Rubrika 7; Bivališče. Tu se piše « stalno* (abituale) ali «začasno» (teraporaoea). Stalno bivališče ima oni. ki veči del leta prebiva v občini, a začasno oni, ki se nahaja v občini le mimogrede radi opravkov, na obisku itd. Rubrika 8: Piše se: neoženjen, oženjen, vdovec, ločen. Rubrika 9; Kdor zna čitati, piše «da», kdor ne zna, «ne». Rubrike 10, 11 in 12: Poklic ali zanimanje: Ta rubrika se izpolni samo za one, ki imajo nad 10 let. Poklic je treba označiti po stroki: n. pr. v rubriki 10 {specie - vrsta glavnega poklica): uradnik, trgovec, poljedelec i. t. d, V rubriki 11 {posizione neila professione) se na to označi strokovna kakovost poklica, n. pr. za gornje slučaje: (uradnik) pri železnici, (trgovec) z vinom, (poljedelec) samostojen. Pri kmetovalcih je treba posebej napisati, če so samostojni, ali dninarji, ali pa koloni i. t. d. V rubriko 12 se zabeleži postranski poklic, t. j. tisti poklic, ki ga dotičnik smatra za postranskega. N. pr. kmet, ki je tudi zidar, vrtnar, ribič i. t. d. Kdor je brezposeln, zapiše kljub temu svoj poklic, a pridene v oklepajih «brez-poseln». Rubrika 13: Tu se popišejo oni, ki ne izvršujejo kakega stalnega poklica, ampak žive od pokojnine, v kakem sirotišču, v ječi i. t. d. N. pr. vpokojenec, dijak, jetnik i. t. d. Ženske navedejo tudi svoj poklic, ako ga imajo. N. pr. šivilja. Rubrika 14 m 15: Kdor poseduje nepremičnine in plačuje davek zanje, napiše *da» in sicer v rubriko 14 za zemljišča, v rubriko 15 za poslopja. V rubriko 16: se vpiše ime občine, v kateri se ima domovinska pravica. V rubriko 17: se napiše «da», ako je ta domovinska pravica pridobljena pred 24. majem 1915; v nasprotnem slučaju «ne». Rubrika 18: Kdor je zadobil svojo pristojnost vsled rojstva, piše «rojstvo». Kdor jo je zadobil vsled prošnje, piše »sprejem vsled prošnjeŽene bodo pisale navadno « Poroka ». Rubrika 19: Napiše se ime občine, v kateri se je imela eventuelno prej domovinska pravica. Rubrika 20: Kdor je rojen in pristojen v Italijo, napiše «da», t. j. da je pridobil italijansko državljanstvo brez drugega. V rubriko 21: napiše «da» oni, ki je pridobil državljanstvo na podlagi opcije, a v rubriko 22; oni, ki ga je pridobil na Dodlali pročuje. to 23: izpolni oni, ki je optiral, a ni dobil še rešitve. Rabriko 24: izpolnijo tuji državljani. Za odsotne se vpiiefo v posamezne rubrike oddelka B isti podatki, kakor v oddelku A. Le rubrike 12, 13, 14 in 15 tega oddelka se izpolnijo na sledeči način: V rabriko 12 se piše «da» za one, ki so odsotni od hiše, a se nahajajo v isti občini; v rabriko 13, oni, ki se nahajajo v kaki drugi občini Italije; y rabriko 14 in 15 se vpišejo končno oni, ki so v inozemstvu, in sicer se napiše v rubriko 14 država, vk ateri se nahajajo, a v rubriko 15 se napiše «si», če je pričakovati, da se tekom leta 1922 vrnejo domov; v nasprotnem slučaju pa se piše «ne». Kar se Liče občevalnega jezika, določa zakon, da ima občinski uradnik (Ufficiale di censimento), tedaj, ko pride k posameznim družinskim glavarjem dvignit izpolnjene družinske pole, kar se mora po zakonu izvršiti dne 2., 3. in 4. decembra, vprašati gospodarja, katerega jezika se poslužuje on (gospodar) ter čiani njegove družine, kot občevalnega. Uradnik vpiše nato gospodarjeve izjave na poseben list (scheda), katerega nosi s seboj in katerega družinski glavar re dobi v nikakem slučaju v roke. V ta posebni list bo vpisal uradnik (Ufficiale di censimento) ob če valni jezik, n. pr. slovenski, hrvatski, nadalje število članov družine, ki imajo ta jezik kot občevalni, n. pr. 5, ter končno število onih družinskih članov, ki niso italijanske narodnosti, a poznajo dovoljno italijanski jezik ali pa kako italijansko narečje; na pr.: 3. Nadalje je dolžnost omenjenega občinskega uradnika, da zaznamuje v družinski poli ob strani z rudečim znakom one družinske člane, ki nimajo italijanskega občevalnega jezika, razen tega, da podčrta v družinski poli one člane družine s slovenskim ali hrvatskim obče valnim jezikom, ki znajo italijanski jezik ali kak italijanski dijalekt (narečje). Opozarjamo, - da predpisuje zakon vsakemu družinskemu glavarju, da mora odgovarjati na vprašanja občinskega uradnika ter mu dati vsa zaželjena pojasnila. Shod v Posteini Priob čujemo podrobno poročilo o shodu poslancev drja Wilfana in Josipa Lavren-čiča v Postojni, Shod je otvoril kot sklicatelj posl. Lavrenčič in predlagal, da se izvoli predsednik shoda. _ Na predlog Fr. Kutina se je izvolil Fr. Arko soglasno za predsednika. Fr. Arko sprejme predsedstvo, se zahvali za izkazano čast, priporoči, naj se zborovanje vrši v redu, postavi za zapisnikarja dr. Fr. Penkota, predstavi navzoča poslanca ter da besedo posl. Lavrenčiču, ki je izvajal približno sledeče: Častiti volilci! Meseca junija t. 1. je preteklo 7 let, ko sem zadnjikrat stal pred Vami na tem mestu, ko sem imel nehvaležno nalogo zagovarjati mestno gospodarstvo pred neupravičenimi napadi. Kmalu potem je nastala svetovna vojna, ki je prinesla mnogo zla in gorja, ki je premenila popolnoma položaj Evrope, ki je izbrisala iz zemljevida starodavno Avstrijo, nas pa potisnila v okrilje države, v kateri se danes nahajamo. In to dejstvo, častiti volilci, nam je dalo povod, da smo bojno kopje, ki smo ga rabili v boju med seboj, vrgli v koruzo, si podali roko v slogi in zasnovali združeno jugoslovensko narodno stranko. In kot kandidati te stranke smo bili to leto od Vas v rimski parlament voljeni in kot taka se vam danes tudi predstaviva s tovarišem g. dr. Wilfanom. Poročati bi Vam imel o svojem delovanju v Rimu, a to ppuščam, ker je bilo zadnje zasedanje jako kratko. Prišli smo v zbornico, ki nam je bila čisto nova in naleteli smo na nam tuje ljudi; na tuje šege in navade, na katere se moramo še privaditi. Do sedaj pa je uspešno delovanje pač težavno. Poročal bi Vam lahko o položaju, kakšnega smo našli v Rimu, ko smo tja prišli in kak je bil položaj, ko smo Rim zapustili. O tem sem poročal obširno na shodih v Vipavi in v Idriji. Danes se hočem pečati z dejanskim položajem našega naroda špecijelno v našem okraju. Ponavljam danes, da smo pri adresni debati v zbornici po tovarišu poslancu g, dr. Wilfanu podali 3 izjave, katerih je bila najvažnejša ona, da hočemo biti sicer zvesti državljani, da hočemo spoštovati zakone da pa hočemo ostati tudi zvesti svojim idealom. Druga izjava je bila, da se hočemo posluževati v zbornici od slučaja do slučaja svojega maternega jezika, kar je naletelo na odpor. Utemeljevali smo to našo zahtevo s tem, da § 62 Savojskega statuta dopušča Francozom, ki so pripadali ali še pripadajo Italiji, da se smejo v zbornici posluževati svojega jezika. Ponavljam prvo našo izjavo, da hočemo biti sicer zvesti državljani da hočemo spoštovati zakone, da pa hočemo ostati tudi zvesti svojim idealom«. To se pravi, da smo italijanski državljani, hočemo spoštovati zakone. hočemo pa tudi ostati zvesti svojemu narodu, hočemo ostati Slovenci, kakor nas je majka rodila in se hočemo bojevati za pravice našega naroda, ki mu po božjem in človeškem pravu gredo. Plačujemo davke, odrajtovati bodemo morali tudi krvni davek. Ako imamo dolžnosti, imeti moramo tudi pravice. Imamo lepo politično in gospodarsko organizacijo, kar znači, da smo inteligenten narod, ki nima analfabe-tov, smo najmanj tako izobraženi kakor naši sodržavljani italijanske narodnosti. Za to se pa nam ne morejo odrekati tiste pravice, ki jih ti uživajo, za katere jih ne zavidamo in katere za se unravičeno za- htevamo. Država ima dolžnosti proti svojim državljanom; ker jo ti vzdržujejo, je njena dolžnost, da skrbi za njihovo kulturno in gospodarsko izobrazbo. Le izobražen narod in gmotno podprt je velika podpora vsaki državi. Za to naj nam da država šole v našem narodnem jeziku, naj se uvede naš jezik v našem področju v urade, odnosno naj bode enakopraven z italijanskim jezikom. V lastnem področju bodimo svoji gospodarji, za to naj se nam podeli avtononvja vsaj taka, kakoršno smo pod Avstrij uživali. Reaktivirajo naj se naši krajni in okrajni šolski sveti, cestni odbori, kjer naj odločuje ljudstvo, ker posameznik ne more nositi sam odgovornosti za posle teh korporacij, posebno če se tiče naklad, katere moramo plačevati. Dejansko pa tega ne uživamo, te pravice se nam kratijo. Na javna mesta, kakor n. pr. pri železnici se nastavljajo skoraj izključno italijanski uradniki, ki našega jezika ne poznajo. Naši ljudje se pa zapostavljajo. Postopanje okupacijske oblasti je bilo kruto, ki pa je izviralo v prvi vrsti iz dejstva, da nam niso zaupali. Koliko naših ljudi je moralo v ulico Tigor v Trst, kjer so presedeli tedne in mesece a naposled so jih pa izpustili, ker se je izkazala njih nedolžnost. Ob početku zasedanja naše zemlje po italijanski vojski, so izšli plakati, s katerimi se nam je obljubovalo vse polno dobrot. Rešili so nas avstrijskega jarma, spoštovati hočejo naše pravice, naš jezik v šoli in uradu. Izšla je tudi brošu-rica: «Tukaj smo in tukaj ostanemo^, v kateri se je pisalo o bogastvu Italije in kaj dobrega nas še čaka. Pa kako presenečenje. Ukazali so županstvom, da morajo imeti italijanske pečate in da se naj poslužujejo v občevanju s oblastnijami italijanskega jezika, izdajali so se samo italijanski odloki. Kasneje se je to v toliko popravilo, da so se pričeli izdajati dvojezični odloki. Zgodi se pa še dandanes, da vrne komisariat slovensko vlogo in da zahteva, da se predloži tudi italijanski prevod, čeprav je izšla naredba, da se morajo slovenske vloge sprejemati in čeprav se nahajajo pri komisariatu uradniki, ki so vešči obeh jezikov in bi si komisariat tedaj lahko preskrbel prestavo dotične vloge. Končno so vendar uradniki za ljudstvo, nikakor pa ne ljudstvo za uradnike. Dostikrat stranka v uradu podpiše listine, ki jih ne razume. Ali se s takim postopanjem dvigne zaupanje ljudstva? Mislim, da ne. Neprestano slišimo, da je Italija najbolj liberalna država. Te besede smo čuli v Rimu tudi od meščanov, ki ne poznajo naših razmer in se zastran tega nismo hoteli spuščati v tozadevne razgovore. Saj je tudi res liberalna država, oziroma je bila do sedaj, ko je bila še enojezična; sedaj pa, ko je z aneksijo Jugoslovanov in Nemcev postala mnogojezična, pa ji tega naslova ne moremo priznati, dokler se ne postavi na podlago pravičnosti in ne da narodom, kar je vsakemu narodu za njegov razvoj potrebno. Proč z raznarodo-valno politiko! V prosvitljenem 20. stoletju se ne dajo več narodi zbrisati iz zemljevida, sedaj ko so prodrle Wilsonove točke o zaščiti manjšin, katere je tudi Italija r odpisala. Ako hočemo, da bo vlada naš jezik upoštevala, se moramo tudi sami posluževati svojega jezika v občevanju z uradi. Potem se ne bo mogla vlada sklicevati na to, da sami želimo italijansko uradovanje. Pri sodiščih vlagajmo vedno slovenske spise; tudi tedaj, ko bi bil nasprotnik Italijan. Znan mi je slučaj, da je naša stranka vložila italijansko tožbo, ker je bil nasprotnik Italijan. Tako postopanje je vse graje vredno. Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti. V nasprotnem slučaju Italijan gotovo ne bi vložil slovenske tožbe. Ko so po rapalski pogodbi naše oblasti zapustile Logatec in okolico, ki pripadata Jugoslaviji, so se zvršili v Postojni vse obsodbe vredni incidenti. S trditvijo, da so bili Italijani pri odhodu iz Logatca od Jugoslovenov insultirani, je začela gruča mladeničev odstranjevati takoj drugi dan po tem dogodku pri nas slovenske napise, razbile so se table in odnesel se je grb iz mestne hiše. Ne vemo, kaj se je vse v Logatcu takrat godilo, vendar ne gre, da bi radi dogodkov v Logatcu trpelo naše prebivalstvo, ki ni imelo nikakega stika z vso zadevo. Nasilstva so se še nadaljevala, posebno ob času volitve pod patro-nanco vlade, ki ni mezinca ganila, da bi te izgrede preprečila. S tem gotovo ni svojega ugleda povzdignila, pa tudi zaupanja prebivalstva ne. Trpela pa je zelo avtoriteta vlade. . (Konec jutri.) Dnevne vesti ljudsko štetje. Vsa potrebna navodila za izpolnjevanje popisnih pol dobite pri PoL družim * Edinost > Via S. Francesco 20. Po mogočnosti se bodo izpolnjevale pole tistim, ki tega sami ne zmorejo. ___ Osrednja posvetovalna komisija. Ministrski predsednik je podpisal kr. odlok, s katerim so bili imenovani člani osrednje posvetovalne komisije za nove pokrajine. Razen 8 oseb, ki so člani te komisije Že po svoji lastnosti (sen. Salata, dr. Pettarin, predsednik goriškega deželnega odbora, odposlanec tržaškega mesta dr. Pittacco itd), so bili imenovani vanjo še sledeči gospodje: 1. senator Barzilai iz Rima, 2. senator Bennati iz Kopra, 3. senator Bom-big iz Gorice, 4. senator Mayer iz Trsta, 5. poslanec Banelli iz Trsta, 6. poslanec De Berti iz Pule, 7. poslanec De Gasperi iz Tridenta, 8. poslanec Grofi iz Tridenta, 9. poslanec Kre-kich iz Zadra, 10. poslanec Podgornik iz Gorice, 11. poslanec Stanger z Voioskega-Opa-iija, 12. poslanec Pogatschnig iz Poreča, 13. poslanec Suvich iz Trsta ,14. poslanec Tinzl iz Bccena, 15. poslanec Toggenburg iz Bcce-na ,16. odvetnik AdcSf De Bertolini iz Tridenta. 17. tfrof Piero Foscari iz Benetk, 18. dr. Al- bert Moscheni iz Trst, 19. odvetnik Edmuncf. Puecher iz Trsta in 20. odvetnik Dante Veronl iz Rima. Raajarjenost republikancev. Primorski republikanci sc tekom splošne stavke stali odločno na strani stavkujočih. Sedaj po končanem gibanju so začeli ljuto napadati Mosconija in fasiste. Postavili so trditev, da je Mciconi odgovoren za umor Miillerja in zahtevajo, da se postavi vodstvo fašistov in gen. civilni komisar na zatožno klop. Ta napad, čigar oslrosl in neverjetna Ijutost nas preseneča, spada gotovo med najbolj hude besede, ki so bile na Primorskem v zadnjih letih izrečene. izpad republikancev, ki utegne postati odločilne važnosti za upravno dobo Mosconiia, slove: «Senator Mosccni, ki je dovolil fašistovskim komitašein, da drvijo — oboroženi s puškami, bombami in samokresi — v tovornem avtomobilu po tržaških ulicah, je ustvaril dejansko stanje, katero je omogočilo, da se je izvršil ob belem dnevu en umor in en poiskušen umor na osebah tiskarjev Mullerja in Giraldija. Ce v Trstu obstoja kak zakon — italijanski ali avstrijski zahtevamo, da se stavijo pod sodbo celo fašitovsko vodstvo, celi odbor za civilno organizacijo, kateri je dal na razpolago tovorne avtomobile in plačal najete morilce — kakor tudi sam senator Mosconi, in sicer kot organizatorji, naročilci in sokrivci hudodelstev premišljenega umora, poizkušenega umora, ropa oseb in grožnje s smrtjo. Zakon — italijanski ali avstrijski — kaznuje ne samo izvršilce zločina, temveč tudi vse naročilce in sokrivce. In sokrivci in naročilci umora tiskarja Miilier-ja so skupno fašislovsko vodstvo, odbor za civilno organizacijo in senator Mosconi, ki so organizirali, plačali, oziroma dovolili morilsko podjetje. Če obstoja kak zakon — italijanski, avstrijski ali zulukafrski — se mora uporabi ti.» Radovedni smo, kako se bo stvar dalje razvijala. Naznanitev štirinogačev, vozil in opreme Tržaški municipij objavlja: V smislu odredbe generalnega civilnega komisarja la za Julijsko ienečijo od 31. okt. 1921. štev. VII-741/3309 se pozivajo vsi posestniki konj, mezgov, oslov in vprežnih volov, da jih čim prej in najkasneje do 15. decembra t. 1. naznanijo municipiju (trg Unita 4, I, vrata 22) od 9. do poldne. Obenem se imajo naznaniti tudi vozila in oprema V okolici se ima izvršiti naznanilo pr okrajnih načelništvih na Opčinah in na Prošeku. — Trst, 29. novembra 1921. Davki. Uprava davkov v Trstu I. objavlja: S 1. decembrom 1921. se morajo pri tukajšnjem davčnem uri'.du (trg Chiesa Evangelica štev. 2, L) plačati: 1. obrok za zadnje Četrtletje od hišno-najemninskega davka oziroma 5% cd najemnine same; 2. obrok za drugo polletje od rentnega davka in obrok na rente, za katere sc je izdal plačilni nalog, kakor lud: obrok za drugo polletje od davka na višje pre jemke. — Trst, 29. novembra 1921. * Izpiti za sprejem v pripravnico oziroma v 1. razred učiteljišča s hrvatskim učnim jezikom v Arbanasih. Predsedstvo izpraševalne komisije objavlja: Naučno ministrstvo je odredilo, da se imajo vršiti v prvi polovici meseca decembra t. 1. izredni izpiti za sprejem v pripravnico oziroma v 1. razred učiteljišča s hrvatskim učnim jezikom v Arbanasih. — Kandidati morajc? predložiti predsedništvu realne gimnazije v Pazinu Čim prej prošnjo na z 2 lirami kolekovanem papirju; prošnji morajo priložiti: rojstni list, zadnje šolsko izpričevale in zdravniško izpričevalo. Izpiti se bodo pričeli v sredo, 6. decembra t. 1. ob 8. uri, in sicer na realni gimnaziji v Pazinu. — Za morebitne nujne informacije se kandidati lahko obrnejo pismeno na predsednika izpraševalne komisije drja Edvarda Ciubelli-ja v Opatiji (kr. realka ^Dante Alighieriz-). Izseljeniški vlak odide iz tukajšnjega ozemlja v Jugoslavijo meseca decembra t. L, in sicer je to zadnji vlak te vrste. Oni državni uslužbenci, ki so primorani se izseliti oziroma ki so se že izselili, imajo pa še tu svojo opravo, se opozarajjo, da morajo, ako želijo odpraviti svoje stvari z omenjenim vlakom, dostaviti čim prej uradno potrdilo, da so služili na tem ozemlju. Pcirdilo naj se pošlje na uaslov: Anton Podbršček, Trst, ulica Torre bianca 39. Začetni zbor «Zveze=> učiteljskih društev ima pevske vaje v Skednju v četrtek 1. decembra ob 4J4 popoldne za ženske in v petek 2. decembra ob isti uri skupno vajo mešanega zbora. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedelja 4. t. m. izlet na (>ven. Odhod iz Trsta ob 6. uri zjutraj od kolodvora pri Sv. Andreju do postaje Kamnje, kamor prispe vlak ob 8'i8; od tam peš na Čaven. Na vrhu odmor in kosilo, katero naj si vsak izletnik prinese s seboj. Po odmoru povratek v Sv.^ Knž-Cesto, odkoder se odpotuje z vlakom ob 4'45 proti Trstu, Prihod v Trst ob 9*15 zvečer. Ker je izlet na Čaven ena izmed najlepših zimskih tur, pričakujemo od planincev, prijateljev in znancev, da se ga udeleže. Knjige ^Goriške matice^ so prispele v Trst Dobe se danes in v soboto od 16—18, v-nedeljo pa od 10.—12. ure. Poštni stroški za vse tri knjige stanejo 25 stotink. — Na razpolago je še nekaj izvodov knjig ^Goriške matice* za nenarerčnike. Iz tržaškega žtoiisnSa Aretiranci v zaporu Coroneo opustili stavko z lakoto. Kakor znano, je bilo za časa sedemdnevne splošne slavke aretiranih v raznih delih mesta več sto oseb. Ta osebe so bile aretirane bodisi iz ozirov javne varnosti ali pa radi tega, ker se je našlo pri njih orožje brez dovoljenja. Oni aretiranci, ki so bili aretirani iz ozirov javne varnosti, so bil zpuičeni takoj, ko^ sc je končala stavka, ostale so pa obdržali v zaporu. Izročeni bodo sodišču. Med tctnl aretiranci, pri katerih sc je bilo našlo orožje ali pa ki so bili aretirani radi sumljivega vedenja, je izbrubnla v ponedeljek v zaporu Coroneo stavka z lakoto. Aretiranci so stopili v stavko, da protestirajo proti aretaciji. V zapor je šla včeraj preiskovalna komisija, ki je zagotovila aretirancem, da se bodo čim prej uvedle preiskave. Aretiranci so se pomirili in opustili nadaljnje stavkanje z lakote. V snu je govoril... Anton Capelli je kolovrati! do pozno v noč po mestu. Kaj je iskal? Revež ni imel prenočišča. Zalo je šel v vrt pri južnem kolodvoru, kjer so poleti spali na lesenih klopicah taki ljudje, ki niso imeli prenočišča. Tam je legel na mrzlo klop. Toda zaspati ni mogel na noben način, ker ga je preveč zeblo. Vstal je V Trstu, dM i, drabra 1921. »EDINOST« Sitan M. s trdega in mrzlega ležišča ter sc odpravil v mesto — iskat pripravnega ležišča. Dolgo ga je iskal, a ga ni našel... Tedaj se je cdpravil na pomol Sartorio. Tam je bil zasidran motorni čoln policije. Možakar ni dolgo premišljeval, kaj naj ukrene: vstopil je v čoln, si postlal v toplem kotu in sladko zaspal. oK je bil v trdnem spanju, je začel na glas hvaliti čedno prenočišče. Toda to hvaljenje je slišal neki policijski agent, ki je prišel slučajno mimo Čolna. Vstopil ej v čoln, zbudil moža in ga odpeljal v zapor Coroneo, kjer je lahko nadaljeval prej moteno spanje. Vesti z Goriškega Gergorčičev večer v Štaadrežu. V torek 15. t. m. se je vršil v Štandrežu za društvene člane endotnega društva Gregorčičev večer, ki je nad vse pričakovanje dobro uspel. Dvorana je bila natlačeno polna domaČega občinstva, ki je s svojo revno in poštene p~iredi-tvijo dokazalo, da ima res zmisel in razumevanje za pomen tega večera, ki ga je tako lepo opisal domači govornik in podal besedo Francetu Bevku, ki je v kratkem predavanju orisal pesnikovo življenje, njegovo pesniško delo in njega pomen za Slovence, in posebej še za nas Goričane. Po predavanju smo čuli neštevilno pesmi iz ženskih in iz moških grl, po večini so bile naše lepe stare in pomenljive pesmi, ki so že pred mnogo leti navduševale Slovence in jih budile iz spanja. Dva tamburaška zbora sta udarjala drug za drugim lepe komade in krajšala ure. Le prekmalu se je bilo treba ločiti. Štandrežci zlepa ne pozabijo lega večera. Mnogo lepše in koristnejše so take zabave kot pa plesi, ki jih moramo iztrebiti iz našega ljudstva. Pohvalno je tudi, da so navzoči cb tej priliki nabrali 110 lir za slovenske sirote. Lepše niso mogli počastiti Gregorčičevega spomina kot s tem dejanjem, storjenim Čisto v Gregorčičevem duhu: «Siro-tam olajšaj gorje U Vlomilec prijet. Poročali smo že o vlomu in tatvini v cerkvi v Mariji Celju nad Kanalom. Zdaj so zločinca prijeli, ko sla prodajala neko kravo in telico, ukradene v Rut i h in sta kazala revolver, bahaječ se, da se nikogar ne bojita. Še sta imela pogum, da sta nato mirno spala v hlevu; po noči je prišel orožnik in ju zbudil, a se je vnel pravi boj na življenje in smrt. Eden izmed zločincev je bil že zvezan, a je ubežai, drugega pa so odpeljali v ječo. Zvezanega begunca so oprostili neki delavci pod Sv. Goro, ki so že naznanjeni. Prvi tat je neki Mezej iz Logatca, drugi pa neki Vovk iz Trnovega, če moremo verejti podatkom, ki so jih dali tatovi sami. Drugi je baje še na poti o kradel neko žensko zopet za 3000 L. V Medte i ▼ Brdih se je vršila dne 15. t. m. slavnost v spomin Gregorčičeve smrti. Predavala sla učitelja Toroš in Škarabot ter g. kurat Milonič, Deklamirali sc več pesen. Občinstvo je vzporedu z zanimanjem sledilo in lahke rečemo, da je omenjeni večer za Meda-no in njeno društvo prav časino končal. Imena goriških porotnikov so sledeča: 1. Visintin Giacomo fu Giacomo, 2. Mauer En-rico. 3. Pontoni Cesare, 4. Cumar Guiseppe, 5. Chebat Mario, 6. Zorzon Cesare fu Giov. Batta, 7. Fillak dettor Livio, 8. Pallich Arlurc, 9. Demarcbi Ernesto, 10. Cumar Francesco, 11. Ribi Federico, 12. Barzellini Francesco, 13. Bodigoj Auguslo fu Pietro, 14. Lutman Pielro, 15. Pelca de Giovanni, 16. Colledani Arturo, 17. Bello Harfo fu Antonio, 18. Romano Antonio, 19. Cicuxa Paolo fu Antcnio, 20. jMischou Bortolo, 21. Fornasari de Gius. fu Giuseppe, 22. Prandi ete Gino fu Giaccuno, 23. Hebat Angelo, 24. Moiar Giuseppe, 25. Grinover Guido, 26. Malner Luigi, 27. Cancfus-si Francesco fu Giuseppe, 28. Finetti de Die-go, 29. Menon Antonio fu Giov. Batta, 30. Darbo Rcdolfo, 31. Gaier Leone, 32. Boraacini Domenico, 33. Mian Domenico, 34. Zanolla Valentino, 35. Ballerini Umberto, 36. Persa Oreste. Nadomesini porotniki so: 1. Pecile Mario, 2. Toffoli Vittoric, 3. Fuchs Oiovanni, 4. iMer-luzzi Giovanni, 5, Barnaba Umberto, 6. Bat-tig Rcdclfo, 7. Cociancig Alessaadro, 8. Orzan 3uglieImo, 9. Cravos Giovanni. Iz Šebrelj poročajo, da je trrak. izobraževalno društvo dne 30. okt. prvič priredile vcs»-lico z dvema igrekazoma (*Ne kliči vraga* in Ne v dajmo se!») pod vodstvom g. učitelja Močnika. Občinstva je bilo mnogo z vseh strani. — Dne 11. nov. jc pogorela posestniku Tomažu Čemilogarju hiša z vsem. Nastanek ognja ni znan. Pri tem se je hudo opekla gospodarjeva mati in drugi dan umrla. Dve nesreči ob enem. Žalostno! Sv .Lucija. V nedeljo popoldne ob 414 smo imeli pri nas kcmcert. Igrala sta naša priljubljena dva umetnika Mirko Logar in Srečko Kumar, dobra nam znanca že od prej, posebno od onega fatalnega večera. Chopin, Beethoven, Malliere, Vas, Mirk so nas vodili po skrivnostnih poteh bujne fantazije. Čuli smo recitiranje g. Alberta Široka. Čital n?m je Gregorčičevo »Pepelnično sredo^ in Cankarjevega »Stotnika Smrts. Skromni o-braz Gregorčičev je vstal pred nami v svoji nesmrtni slavi. Ako živiš v naših gorah, čuješ komaj porojen krotek studenec, ki pelje do potoka, ta se v divjem Šumu spušča Čez strmo skalo in drvi divje peneč do Soče in v morje. To je naše gore sin: krotek, miren, toda njegova duševna moč je silna in hrepenenje njegovo je kakor silna reka. In Ivan Cankar! Umetnik je tisti, ki ga zna čitati in umetnik oni, ki ga razume. G. Širok nam je prečilal lepo povest o * Stotniku Smrti* s tako spretnostjo, da se nisi zavedal niti belega papirja, niti črnila črk na njem, temveč si videl vizijo kakor apokalipso. Slika cvetoče mladosti, ki prehaja v vesoljnost brez onega praga, ki ga človek tako močno občuti; gfobočina, ki sta jo občutila Dostojevski in Ivan Cankar. Dobro je, da vidi naše ljudstvo veliko u-metnost, toda jaz nezadevoljnež bi si želel, da bi k takemu lepemu koncertu dostavili Se kako lepo pevsko točko, kak pevski zbor naj bi se žrtvoval. Ljudstvo je zamaknjeno sledilo sporedu. Videlo se je več naših izbornih narodnih delavcev, ki orjejo ledino na šolskem polju, posebno gospodična K. iz Tolmina. Na svidenje v MikuŽevi dvorani. Iz Zgoaika. V četrtek 24. t. m. je minilo 15 let, ko je nehalo biti srce našemu pesniku Simonu Gregorčiču. — Ostal bo za vedno ohranjen v slovenskih srcih. S svojimi deli si je zagotovil trajen spomin med narodom, ki v njegovih prisrčnih pesmih vidi pred seboj svo-|o tužno zgodovino in iz njih zajemlje tolažbo, bodrila in tudi moči. Gregorčič je bil pravi ljudski pesnik, ker v njegovihpesmih ni nič se do je zapel najlepše domoljuba« pesmi, katere mu jc narekovalo iskreno sočutje do zatiranih in siromakov. Tudi v Zgoniku smo se spomnili 151etnice smrti našega pesnika in proslavljali v nedeljo dne 20. t. m. njegov spomin. Proslavo je otvoril govornik, kateri nam je podal življenjepis pokojnega pesnika in pomen proslave. Združeni pevski zbori iz Zgoni- ka in Saleža so zapeli več Gregorčičevih pesmi, kakor «Dcmovini», «Soii», «Ti veselo poj» in dr. Nastopile so tudi deklamovalke s pesmimi: «Naš narodni dom», «Kmetski hiši3> in «Znamenje». Med posameznimi točkami je pa igral zgoaiški tamburaški zbor. Udeleženci prireditve so prostovoljno zbrali med seboj 265 L. Nabrano svoto so prireditelji proslave naklonili v dobrodelne namene, in sicer 110 L «Sirotišču:> v Gorici in 155 L šolski knjižnici v Zgcniku. Vesti z Notranjskega Katol. del. družba ▼ Idriji je priredila «Lc~ gijonarje» v našem gledišču. V soboto in nedeljo se je igralo in obakrat nabito polno gledišče, da si so bili ob istem času na dveh kraijh plesi. Bilo je pa vse tako dovršeno, da je tudi strogi kritik moral priznati, koliko se trudi orkester, igralci, kako spreten je slikar, kij^^ «Grobni spomenik nam za igro kar novo in primerno ozadje na- ~ pravi. V torek na večer pa je pevski in godbeni odsek iste družbe praznoval god svoje patrone sv. Cicilije v Didičevi dvorani z lepim kcncerinim programom. Pelo je 45 pevk in večjega pesnika Prešerna pevcev v zboru, sedaj za samo ženske glaso- boko poznal in cenil. Sploh se je Gregor-ve, zopet moški zbor, potem skupno; največja na gimnaziji silno zanimal za vse tere* ^zžko^r^ri)^?^i^fS^*'■slovenske Miževne pojave, domačo li- gočncT je donelo v šesteroglasnem zboru 'e _ Pa j Sf^drLJio s premije vanje celega orkestra. ki ga je ohranil Gregorčič celo svoje ži-\ljjgnje. Planinska loga domaće vasi: nad njo sivi Krn, pod njo bistra in deroča Soča z bližnjim slapom — je kaj dobro vplivala na Gregorčiča. Naravne lepote rojstnega kraja so se tako vtisnile v njegovo mehko dušo, da jih ni mogla nobena moč izbrisati. V najkrasnejsih njegovih pesmih se spominja s tihim hrepenenjem svojih.do-mačih krajev. Prvi pouk je užival naš Simon pri ta-mošjnjem vikarju Bevku. Za njim ga je poučeval njegov daljni sorodnik, vikar AnL Gregorčič. Ta je spoznal izredni talent mladega Simona. Pregovoril je očeta, da je poslal nadarjenega sina v Gorico v šole. Po dobro dovršeni normalki je vstopil Simon v jeseni 1. 1856. v gimnazijo. Radi svoje pridnosti in ubožnosti je bil sprejet L 1858. v malo desko semenišče. V malem semenišču je imel med svojimi tovariši več dobrih prijateljev. Med temi mu je bU najljubši in najdražji duhoviti in idealni Ivan Stres, kateremu je posvetil ob njegovi smrti «Grobni spomenik prijatelju«. S Stresom in drugimi ožjimi tovariši je prebiral Gregorčič duševne velikane tujih na-lodov, učil se je srbščine in češčine; z velikim užitkom pa je prebiral našega naj- ki ga je glo- estra. oploft se je — —® ... t*i ' tudi letos reklo, da je bil ta večer najkra-! vcepil svojim učencem plemeniti prot. Ivan snejši v celem letu. Koncert je trajal ravno 3 šolar, pozneje šolski nadzornik v Dalma-ure, a se noben ganil ni iz dvorane, ne iz ve-'ciji. Prof. Šolar je navduševal svoje učen-rande ne z galerije. ! ce ^ slovenščino, vzpodbujal jih je k na- iz Slavine na PivkL V nedeljo, 20. t. m., je roesmi, ki « Slovenski nišče prenapolnjeno; sprejet jc bil nato v veliko semenišče, kjer se mu je godilo bolje. Leta 1864. je napravil maturo z —-------------. _ , , J_ je pošiljal v Janežičev na pok. Čepar darujejo sosede 35 L, JNachti- j Glasnik*. (1858-1868). Ko je stopil Gre-gal 10 L, Posega 10 L, Fran Dekleva Slavina, ... , . ^ malo seme_ 25 L, Gabrijel Kenda, Cerkno 5 L, Ana De-mark. Ricmanje 10 L, M. Gaberscek, Kobarid 10 L, G. J. župnik, 10 L, Ig. Saunig, Gorica 5 L, Barkovljan 20 L, Vincenc Lapanja,--- Slap, 10 L, N. N. iz Nabrežine 15 L, Marcel j odliko. Rutter, mesto kolača 50 L, dr. Bilek, Trnovo, I p0 maturi je nekoliko ugibal, ali naj se 30 L, Benedikt Poniž, Ajdovščina 10_L. 'posveti bogoslovju ali pa klasičnemu jezi- — V počeščenje spomina pok. Emanuela , kosl - ^ katero ;e ^i poscbno veselje Schrev. darovali zbrani P*^1™*™™*? in mnogo zmožnosti. OdločU se je za prvo JBtt IctftnZ KS voguh in vstopil v goriško duhovsko semenišče. ,:Tot v Trstu. A P°Ie£ teologije se je vedno še bavil s _ V poča'slitev spomina Sim. Gregorčiča klasičnimi jeziki; grško in latinsko slov- nabrali so nepovabljeni udeležniki S. Gregorčičevega večera v Ajdovščini dne 19. t- _m„ ker sc zasedli mizo. ki je bila baje namenjena za povabljene bratske udeležnike iz L...., za slov. šole v zasedenem ozemlju znesek 70 L. — Denar hrani upravništvo. _ 1044 - Simon Grsfarčlž -1906 (Življenjepis.) V spomin cb 15 letnici njegove smrti sestavil «Mladikar».*) končanem .Narod, ki ne zna ceniti g? Končanem _ . . svojih veknož in njegovih j Slovesno novo maso je imel dne 27. vino-del, ni vreden, da se ] toka 1867. pri Sv. Duhu — * — stvo je poznal jako dobro; posebno navdušen je bil za velikega Homerja »Ilijada in Odiseja*.) V semenišču je bil naš Gregorčič zelo priljubljen; njegova možatost in njegov kremeniti značaj sta ugajala njegovim tovarišem. V semenišču je Gregorčič literarno delo, ki ga je počel že na gimnaziji, pridno nadaljeval. Iz te dobe sta znani njegovi pesmi «Njega ni» in «V celici». — Zaradi trdnega značaja in velike pridnosti, je bil posvečen v mašnika že tretjem letu bogoslovja. na mu rodijoU — Prislovica. j Osial je potem še eno leto Simon Gregorčič ni igral v zunanjem svetu velike vloge; njegovo življenje ni bogato velikih in posebnih dogodkov. Središče njegovega bogastva moramo is-kaii v njegovi duši. Ob priliki 15 letnice smrti našega največjega lirika oživimo Gregorčičev spomin s tem, da podamo našim čitateljem kratek pesnikov življenjepis. * « * Libušnjem. v semenišču in 1. 1868. je bil nastavljen kot kaplan v Kobaridu. Tu je našel mladi duhovnik s pesniško dušo rodovitna tla za svoje delovanje. Ustanovil je «Čitalnico», ki je bila ena prvih na Slovenskem. Navduševal je ljudstvo za vse dobro in bld'*^ vadil je mlada grla v lepem slovenskem petju; včasih je sam zapel kak solospev s svojim zvonkim baritonom. Ljudstvo ga je zelo ljubilo in čislalo. Da pa je mo-jgel Gregorčič take plodonosno delovati Simon Gregorčič se je rodil 15. vinotoka {narodu v veliko korist, zato gre posebna leta 1844. v majhni gorski vasici Vršnem, j zasluga tedanjemu kebariškemu dekanu pol ure nad Libušnjami, pod starim in mo- j Andreju Jekšetu, vsestransko izobra-gočnini Krnom — goriškim Triglavom. Pod j ženemu duhovniku, ki je kmalu spoznal s vasjo teče bistra Soča, kateri je pesnik I svojo bistroumnostjo nenavadne darove povil prekrasni venec v svojih poezijah, j mladega svečenika. Ker ni Ml Gretforčič Njegova roditelja sta bila Jernej, ki se je j trdnega zdravja, se je žrtvoval Jekše sam zaradi družinskih razmer oženil že kot ter prevzel kako pastirsko delo in mu * ostal naklonjen tudi ob času, ko so Gregorčiča mnogi stanovski tovariši obsojali zaradi poezij. Temn blagemu prijatelju jc posvečena pesem Vrlemu možu >, Iz Kobarida je pošiljal Gregorčič svoje proizvode v Dunajski «Ztob». Prof. Stritar, urednik in lastnik lista, je bil nad vse vesel takega sotrudnika. Napravila se je med obema pesnikoma prisrčna vez; še v zadnjih časih svojega življenja je Gregorčič rad odkrito priznal Stritarja za svojega učitelja. Takrat ga je zvezalo tesno pri- oženil že kot osemnajstletni mladenič in Katarina, roj. Gabršček, preprosto kmetsko dekl£. Jernej Gregorčič je imel več otrok. Naš pesnik je bil drugorojenec iz tega zakodvojil svoj napor. Sto korakov pred svojim samotnim stanovanjem je začul Mynheer Poots Filipove korake vedno bliže in smrtni strah je pospešil njegov beg. Vedno bližje in bližje je bil svojemu zasledovalcu, dokler ni celo že razločeval njegovega dihanja. V svojem strahu je zakričal, kolikor glasno je mogel, kakor zajec, ki ga ima že pes med zobmi. Filip ga je že skoro dosegel; že je iztegnil roko, ko je zdrknil prestrašeni zdravnik na tla. Vanderdecken je v diru skočil preko njega, se spotaknil in padel na tla. To je rešilo skopuha; v trenotku je že bil na nogah in še predno je mogel Filip vstati, je zdravnik dospel do vrat, ki jih je za sabo dvakrat zakleniL Toda mladi mož seje odločil, da svojega zaklada ne izpusti in se je sopiha-joče oziral okrog sebe, da bi se mu kje odprl vhod v hišo. Toda ker je bilo zdravnikovo stanovanje v samoti, je bilo zidano take, da je bilo vlomilcu nepristopno. Okna v pritličju pa so bila zamrežena z jeklenimi drogi, ona v prvem nadstropju pa so* bila previsoko, da bi jih mogel doseči. Na tem mestu moramo pripomniti, da je bil Mynheer Poots — sicer odličen zdravnik — na tflasu. da ie trdosrčen, brezčuten skopuh. Nikdo ni imel dostopa v njegovo hišo. Proč od ljudi je živel samotno in bil Čisto sličen stavbi, ki je v njej prebival. Z ljudmi je prišel v stik le pri bolnikih ali mrliški postelji. Kako je »vel kot človek — ni bilo nikomur znano. V onih časih, ko se je priselil v ta kraj, mu je stregla stara ženica, ki je odpirala vrata vsem, ki so klicali zdravnika. Po njeni smrti pa je tudi ta posel prevzel Poots sam, ki pa je bil z ljudmi zelo nevljuden. Po tem so sklepali, da živi samotarsko življenje, saj pa je bil tudi preskop, da bi vzdržaval posle. Tudi Filip je bil tega mnenja in kakor hitro je prišel do sape je premišljeval, kako bi _ne samo dobil ukradeno dragocenost nazaj, _temveč se tudi maščeval. Vrata so bila pre- trdna, da bi jih mogel Filip udreti. Nekaj minut se je odločeval za to in ono, medtem pa se je tudi njegova jeza ohladila in sklenil je zadovoljiti se s tem, da dobi relikvij nazaj, ne da bi mu storil kako nasilstvo. Zaklical je na vse grlo: «Mynheer Poots, jaz vem, da me slišite. Dajte mi nazaj, kar ste mi vzeli in ne zgodi se, vam ničesar zlega. Ce pa ne ubogate, si Pnpi-j Šile sami sebi posledice. Svojo tatvino boste poplačali s življenjem — preje se ne umak-. nem.» Stran IV. »EDINOST« t Tina, one i. aecemsra im Devet let po Gregorčičevi smrti pa je zadivjala preko njegovega groba svetovna vojna; pesnik — prerok je v duhu videl to krvavo vojno ter nam spesnil znano — «Socb». Leta 1908. je izšel IV. zvezek njegovih «Poezij». Uredil jih je prof. Ivančič; u-vod pa je napisal Ks. Meško. Založila jih je cNarodna tiskarna®. Književnost In umetnost O zlatoouuniku Karolu Klinarju piše nedeljska številka Edinosti*, da je zložil znano pesem cNa straži*. Naj resnici na ljubo pojasnim, da to ni res. Kako se je pa pesem pri Slovencih vdomačila, mi je g. Karol osebno pravil. Pred 50 leti sta bila oba Klinarja, Leopold in Karol brata bogoslovca, in njuna tovariša Zupančič in Belar najboljši kvartet na Slovenskem. Brat Leopold je imel krasen I. tenor, bolj šibek a prijeten glas, ni segal bogve kako v visino, a znal ga je mojstersko porabiti. Karol je pel II. tenor, Zupančič, umrl kot be-neficjat v Litiji, lepodoneči bariton in Matej Belar, umrl kot župnik v Rovtah, nizek, poln in krepko doneči 11. bas. Saj še govore o njem, da je veliki teden v stolnici pel, ali recitirat list. Ivlinar mu je da! glas < c» naj na njem recitira, a konec stavka pade za kratko Ko je Belar «f* malo z bolj povdarkom zapel, je zagrmelo po cerkvi, da je pritekel cerkovnik iz zakristije pogledat, kaj je neki s stropa padlo na tla, ko je tako nenavadno zabičalo. Belar je bil Idrijčan in vsa rodovina je imela nekako bobneč glas. Med kvartetom so včasih peli: Pa je eden med nami, ki poje ha, haf (Belar). Pa lc škoda, da ni na Gorenjskem doma. Ta kvartet je njega dni precej hodil po svetu. Po njem je nastala ona narodna: Na Gaštejn — pri Kranju — privozim pa (vkažem izpreČ In rečem prinesti, karkoli mi je všeč. V časih tud lemenatar podira ga tam, Pa tak lepo zapoje, da povedat ne znam. V Tržiču sta bila Klinarja doma. Neki večer so bili napovedani nemški pevci iz 1 irola, da bodo na gostilniškem vrtu peli. Razume se, da »ta bila Klinarfa zraven. Med drugimi pesmimi je bila tudi nemška «Na straži«-. Solast-bariton je šel na vrtu za temni grm, zbor pa je ostal pri mizi. Krasno se je slišalo, ko je kakor iz daljave se Čula melodija, a pri mizah jo je zbor spremljal in izpolnjeval. «To morava mi dva dobiti», sta takoj Klinarja sklenila. A ni šlo tako lahko. Dva bokala vina sta plačala, preden se je pevovodja toliko omehčal, da je pokazal partituro. G. Karol je takoj prepisal in brat Leopold je prestavil besede. Tako je prišla pesem < Na Straži^ v last slovenskega naroda. Klinarjev kvartet jo je vpeljal, Čitalnice so jo prepisavale, na zadnje je celo v kak: zbirki zagledala beli dan. Karol Klinar je zložil več pesmi, posebno verskega značaja. Je sicer glušil, a zapazil takoj, če se je tudi pianissimo pelo, kak pogre-šek. Pri Noi i Štifti je dolgo let prosjačil, da je napravil cerkvi orgle. Moral je biti tudi sam crganist. Popoldne je izpostavil sv. R. Telo, potem šel na kor tam pel litanije in si z or- L fibrestaje savađue braollee vlose db 01 vloge, vezane na trimesečno odpoved, po 5V//, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/# ako znašajo 3C-40.000 n po 6Va70 ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 23G0 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. tvrdka Race & Ce Trst, Rloa Gromula 111. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, marsalr in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovin], Hangar mofo Venezia. 6o zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na FoioMnI zavod DASOERSE Cerso Uittoria Emsnnele št. 39 — Razglednice od 10 lir naprej — 2122 Gospodarstvo Uvažanje prešičev iz Jugoslavije. Generalni civilni komisariat je pooblaščen izdajali dovoljenja za uvažanje prešičev iz Jugoslavije v občinsko klavnico pri Sv. Soboti. Borzna poroiila. Trst, dne 30. novembra 1921. ogrske krone avstrijsko nemške krone , češkoslovaške krose . . dinarji ........ marke ........ dolarji....... , Irancoski franki . . . . švicarski franki funti papirnati . £sgie£irf funti, zlati . . rapoIeoiJ . ...... • • • • • • • • • . . • 3.20 3 35 —.35--.40 20.--- 26 50 34.50- 36.-16.50— 17.50 9 60— 10 60 114.25 — 24.40 170.--170 75 463---467.— 97.25— 97.75 118.-1-0.— 93.75— 94.25 KROJAČNICA Avgust Stuiar, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina debroznana ; krojačnica v Tr3tu. 23 = Naročajte in Sirite „EDINOST" ZLATO in »rebrne krose plačam ve« kot dru£ kupcu Albert Pevh, 'jr»r. Mauini 46 (v bližina drvenega trga). 44 Bajslattii ilaiHsB M aH Tržnška Milnico In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. plačuje po najvišjih cenah. gj D. \VINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr. MMMMMBBB—— Kmetice mirm! Kmetovalci, preprodajalci! NAROČITE TAKOJ slamoreznice, pluge; brane, sekire, capine, kakor tud; najboljše, najceneje, po volji izMi*cnih kmetovalcev izdelane kese in srpe iz predvojnih jSvatSsitifft jekel, katere se vsled sedanje, a stanja inozemskih valtit posebno priporočajo trgovccm in kmetijskim zadrugam. Za popravo pri meni kupljenega blapa nudim la tno delavnico z 10% popustom. Uzorci kos in srpov takoj na vpogled. (920 VEKOSLAV VILHAR — POSTOJNA. Sprejema navadne hranilne vloge »a knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ler jih obrestuje p® 4°jo IPi večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjlce, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Droise ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih j« urad zaprt Št. (elef. 25-67. : sfldStfi I Po^rul^ka v Trstu. Centrala v Ljubljani. PodrnLtiico: Eoljs, Berailje, Širita, Sira],, SpliUrei, M\m Ptoj, DsiaiSka olav&ia K 50.3D0.Q09. tem K 45.000.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3'> i»w.»fi.Mi.t. na žiro-račune proti Jp/. *«imll Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 ■ $ POZOR I Srebrne krone m ri*to po najvišjih cenah plaCajs edini grosist Bfclleli Vita, Via Madonnina 10. I. 38 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 50 BiOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v D. Bistrici. 62 PRODAJE se zsmljitte u Puli te četiri kuće nalazeće se na istom zemljištu. Površina cka 8000 m, pozicija centrum grada. Za točnije informacije obratiti se na Posujilnicu u Puli Via Catsropola br. 9. I. 2142 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobve 14. 13} S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predraga soproga in mati, gospa Marila Ček ro£. Gombat danes, v 48. letu, po doigi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi, mirno-v Oospodu zaspala. Pogreb naše bldge pokojnice se bo vršil v četrtek, 1. decembra, ob 4 pop. Iz hiše žalosti v Lonieru 64 na domiče pokopališče. LONjER, 29. novembra 1931. Žalujoča družina. izorisje oso Morska teln toino In solidno Prostori tisto se i&m v iti li tala Mm it. 20 VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. Idi [one K. £ IIL K. CVEKKEL M 24. 64 ■ rtonaina tovarna Kompletne, z električnim pogonom, nad 60 Me«, v večjem mestu llmmilt se po usodni ceni produ. Ponudbe pod „Kartonažna snončn! zav. Drago BeseUak, UnbUfino, Sodna ulica 5. Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Qaribaldi St. 2 (prej Barrlera) I Glavna vzajemna zavarovalna družba s proti požarn in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe WL' Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v avsiriji, Ogrskem, Jugoslaviji, iraoiilvaiiji. Glavno zastopstvo za Istro Trs*, Via San Nicolo itsv. 11. Purii Trst — Via ^acisa $4- 6 - Trst ima na prodaj večjo množino {zgotovljenih štedilnikov ter prevzema in iz-ršuje točno vsakovrstna nova naročila mt A. 0. MASI I G. SFERZA Mavrlcija Wackvitza nasledniki Trst, ulica Torre blanca 32. Telefoa 29-83. Velika izbera majoličnlh in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vrstic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnje v, cevi i u aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majollčnih plošč za prevlačenje. m q aye/|| B i mmi Celje. DaDrovnlk, Kotor, Kron], UuD-' ______________SMPI^M a i llm HoriUor, Met Mt Opatija, Sarajevo, sprejeme »lose na hranilne Knjižice, žiro m te vlose pod nislMoMM pogojL j Split. SlSsenlK, Mm Znžre&, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Poslove zočzezvssml vofjfml Kroji o tu- In Inozemstvu