,1 < I 1.1 IS Tl ► j VESTNIKOV ii I MESEČNIK četrtek, 29. aprila, 1999, 49. številka f. 7l P !i * ► « •i;n ^1 '■ I. J k .1' n r ■ F1 «—7^« ■ t' 't; •» J \ I I ;a- 1,1. I t Manuela f, 'I N':? f« ij’ I a ■«* «1-1.«. _ .. *^**»^li ll J i: ll 'fl' l I I Robert rt • ?1 X I i p □ r I*-. Si J, Ifi ■l Naiine drom so^ na laukbja upre le u Rom, Te amen le dromeske žas, kauj užaurel men i bas, t I i- !.<■ .:T' j 'V* j ik ■Wl* ( J Poročeni ali naslj^jim Penom boste lahko ŠU 'i .'■, * Orago Horvat Ni poti, ki je Rom še ni prehodil. Tildi midva greva po tej poti, « « kjernama sreča gre naproti^ Pen spat27. maja! , lubeznijo cveten! I april '99 tute Pen tute VESTNIK ŠKANDALOZNO!!! BRIGITA T 777— BUKOVEC NASKOČILA 5* FRANCA BOBOVCA E % t ‘ /'d iivL' Kolk* cajta boš zdržu, Francelj? 1 1 1 Ljubljanska mestna svetnica, sicer najboljša slovenska atletinja in med I drugim dobitnica olimpijske medalje za tek na 110 m z ovirami BRIGITA I BUKOVEC je skrajno razočarana z odnosom nosilcev SLO-demokracije! I Potem ko se ni udeležila nobene od sej proslulega ljubljanskega mestnega sveta, so jo iz tega telesa meni nič tebi nič izključili (zaradi Česar je ob 300 ali 400 tisočakov nagrade, ki bi jo dobila že, če bi prišla vsaj na en sestanek). To so naredili kljub vedenju, da je vsaj 80 odstotkov moških svetnikov hodilo na seje samo zato, da bi videli lepo Brigito. Zato zdaj nekateri že bijejo plat zvona, češ da ljubljanski parlament v prihodnje ne bo več sklepčen. Po izključitvi se je BB odločila, da nemudoma nadaljuje s tekaškimi treningi. Pentutarski sodelavec FRBO je bil po naključju prav takrat zraven in na milo Brigitno prošnjo je nastavil svoje telo, da bi ji omogočil takojšnjo pozabo oziroma kakovosten trening. Za zdaj se oba še smejeta ... I Tebej večno, če trbejf M RAZPOSAJE MESECA '4^ M l- I Št o pravi, ka san brez jajci? * , \ Foto; ESPE ŠOŠO ODSLEJ PREDAN DERIVATOM Pri j te tankat, bife tudi mamo! [ / fiiNb l^i J' 11 w . id HO nlB ■ “I I-i’! ki J' ^5 Ljudski modreci trdijo, da je veliko žensk na kupu zanesljiva napoved za dež. Aprila je tako ali tako vseeno, saj je ta mesec že brez žensk vremensko dovolj muhast. A to je le uvod v prijaznejše pisanje o cvetu pomurskih svetovalk za dom, družino in dopolnilne dejavnosti (kdor zna, naj našteje vsaj tri’) pri Kmetijsko svetovalni službi soboškega ŽVZ-ja. Postavna dekleta so iz dneva v dan med kmečkimi ljudmi, ki jim pomagajo z nasveti, pred- vsem tistimi, kako po skrbeti, da bodo imele kmetije na obeh bregovih Mure naslednike. Tovrstnih praktičnih navodil sicer (kolikor je Pentutam znano) ne izvajajo, lahko pa bi jih! Dame z leve; ANICA PETROVIČ (območje soboške in lendavske uprav- j ne enote), METKA MARINIČ (Gornja Radgona), MARIKA FEHER (Len-I dava), IVANKA DONKO I (M.Sobota in mentoricaj I in FRANČKA LEBARIC (Ljutomer) GeGRA PO HUDI KRIZI V HLEVU Nedavno je prišlo v nekoč mirnem hlevu psa LUCASA in kokoške SULVESTICIJE do spora. ONA je za svojo številno piščančjo družino zahtevala več prostora, kokodakala je celo o 75 odstotkih hlevskega ozemlja. ON pa je besen odlajal, da je že stoletja ta hlev 50-odstotno pasji in samo 25-odstotno kokošji (nekoč so bile v njem s četrtinsko udeležbo še goske). K sreči se je ustavilo pri hudih pogledih, pred morebitnim fizičnim spopadom je zmagala zdrava živalska pa- /p tv t K STOP ČLOVEKU! 7 j! met, tako da Lucasova in Sulvesticijina družina še naprej živita v miru in slogi. Najmanj pa si želita 'a je moje, je nej tvoje! • It":*-’.; ■ A' kakršnegakoli posredovanja mirovnih sil v človeški podobi! Foto: ESPE VITEZinje OGLATE MIZE BO DEŽEVA ll 1 5- »* . r f 5xŽ(na kiipi) = D PREKMURSKA GIBANICA Biti trener v tako zahtevnem žogobrcarskem okolju, kot je pomursko, posebej v vesoljni Soboti, je težaška vloga. Toliko bolj, če si domačin in po kakšni neuspešni tekmi ne moreš pobegniti v varno zavetje drugih krajev ali držav. Po drugi strani pa domača javnost najbolj kritično presoja predvsem delo domačih nogometašev pa tudi strokovnjakov. Kaj presoja - njihove kritike, tudi žaljivke, so grobe in neprizanesljive. neprizanesljive. Zato se je po Milanu KOBLENCERJU tudi Jože KAROLI - ŠOŠO odločil. ]e ' da uide iz prvoligaškega nogometa, preden mu popustijo živci. Zdaj je spet v varnem (prijetno dišečem) svetu naftnih derivatov, saj je lastnik bencinskega servisa v GEDEROVCIH. Kot lahko vidite, se je nasmešek vrnil na njegov obraz, poučeni pa vedo povedati, da se kakšen od njegovih varovancev večkrat ustavi pri nekdanjem šefu - s praznim »tankom« seveda! EKEC Nonstop je zabavala skupina NONSTOP, ženskemu delu občinstva pa se je najbolj vtisnil v spomin (kaj že pomeni besedna zveza »ljubezenski tepih*?] kitarist NIKOLA. Ob teh so >šibali< še BISERI. Klub Prekmurskih študentov je -žur* pripravil v mariborskem ŠTUK-u, Kot lani je bilo vse polno, tako da je bila prava umetnost priti do »šanlta* [ali stranišča). VESTNIK 35 tute Pen tute april '99 L J NORMA Z JONO in NATAŠA Z MAŠO 1 FASHION n MODA, naša MODA! 'M '■ V| Tf I ‘iJ 'Ji ( I Ik I Pentute prepričano trdijo, da NI RES, da se v RADGONI ne zgodi nič LEPEGA! Nedavno je bila v restavraciji M glamourozna (si znate prevesti to besedo?) modna revija, kjer so se lahko mode (in lepih teles) željne oči dodobra napasle. Da ne boste mislili, da je personificirana ženskost produkt uvoza iz tujine. Kje pa! Na fotografiji sta pravzaprav brhka dela prijateljskih si družin - v ospredju starejši sestrici, v ozadju mlajši. NORMA BALE (I^o roko ima zasedeno), JONA BALE (odeta večinoma v črno), NATAŠA IRGOLIČ (ženske ji najbolj zavidate) in nje bela sestrica MAŠA. ‘ BATE ŠPORT IN GLASBA PREKMURSKE RAVNINE LISTA ODLOČILNO POMAGALA SLOVENCEM! '_i fr I 1 I J ,r .J ■^1 TOU I Sloveman Musič Ski-Team ne more brez Panoncev! Na nedavnem 8. svetovnem prvenstvu smučarjev glasbenikov v mondenem avstrijskem zimovališču Saalbach Hinterglem so bili odlični četrti, in to med 176 tekmovalci iz 12 držav! Do tako želenega SLO-fetiša, imenovanega STOPNIČKE, jim je zmanjkalo samo nekaj desetink (sekunde). Da ne boste mislih, da je rezultat kar tako - na prvenstvu je nastopilo kar nekaj nekdanjih tekmovalk in tekmovalcev za svetovni pokal v alpskem smučanju! Na fotografijah se prepričajte, da je bila sestava naše reprezentance kar pisana. Ob nedvomno najboljšem smučarju - muzikantu Milanu PEČOVNIKU -PIDŽIJU sta bila v reprezentanci tudi naša prekmurska popskirock talenta. To sta IGOR ŠPILAK (močnejši) in ROMI KOVAČIČ (šibkejši) iz BE RADIA. Pa naj še kdo reče, da smo Panonci samo za »fuzbal« (pa še ta ni kaj prida)! ČIGAVE SO ŽENSKE SPODNJICE EKOLOPSn 5 ’ ’i /1 d Ji T ■■■■ 4-1 'S v MURINEM PODHODU? ^li j ’ r ■ ll ill i- A 'll' Sij » T h r ekolop) I Ekolog (kot sam pravi; po poklicu in prepričanju, SLAVKO LOREN 1*1 . T 1 j l j 'i V ž i ■' «i*’. J ' ! iz KUSTANOVEC, je iz dneva v dan bolj razočaran - Murin podhod je namreč zrcalna slika človeške neumnosti, živalskih nagonov in sproščanja bujne domišljije. Podhod je odlagališče različnih odpadkov, tam se iz dneva v dan pojavljajo številni novi grafiti, tudi podobe moških (zakaj ne tudi ženskih?) sp. organov. V tem smislu je zanimiva zadnja Slavkova najdba; ženske spodnjice, za katere ni dognal, kaj je vzrok za njih podhodno pozabljenje. Čeprav'svoje snažno delo opravlja že od 1, aprila ’80, gospod LOREN trdi, da je Murin podhod prepričljivo prvi po razdejanosti, neurejenosti in zatohlosti. Če nimate kam s časom, pojdite na sprehod in se prepričajte! GeGRA hV jl«' Vi J DOBRO »CENJENA« ŠTUDENTSKI ŽUBI ■\ I ■ 'j| k' F) J > i I r R. 1 J?''."' S s !l I d «a 7 i r/' [■ -------i - vstop in g* (1.000) NATO je očitno dober zgled - zastonj, tudi zaln »I* zdaj je školjka v ŠTUK-ovem Ogromno jih je prišlo iz Prekmurja in Prlekije na dan prireditve - kljub temu so KPŠ je poskrbel za 1---,---- gibanic, ki so bile prav tako zastonj '‘dečelični tako razigrani! WC-iu verjetno že obnovljena, vztrajati do jutra. ACI april '99 P©n VESTNIK 36 KOM Pen TAR Vedno znova, ko nad sabo zaslišim zamolklo hrumenje Natovih bombnikov, ki se s svojim zloveščim tovorom odpravljajo na pot proti tistemu, kar se pri zemljepisu in na politični karti sveta še vedno podpisuje z Jugoslavija, me stisne pri srcu. Pa pri tem na razmišljam ne o visoki ne o pritlehni politiki. Ne o Billu ne o Slobodanu, še najmanj o Arkanu. Ne, za slednja dva sem prepričan, da bi bilo bolje, če se svojima >srpskima majkama* nikoli ne bi rodila. Ampak prekleto resnično sta se rodila in sta tam, v svoji Srbiji ne le navzoča, ampak počneta, kar počneta. Še več. Take pojave imajo še eno tragično lastnost: da se plodijo in razmnožujejo po nekih pravilih, ki nam normalnim ljudem nikoli ne bodo povsem jasna. In potem rečeš Miloševič in ugledaš Šešlja. Pa Draškoviča. Pa Milutinoviča. In rečeš Ražnjatovič in se mali Arkani kar podijo po kosovskih vaseh in koljejo, posiljujejo, požigajo. Zato se zgrozim, ko zahrumi nad našim nebom, ki smo ga velikodušno ponudili v uporabo natanko temu Natu, ki nas ni hotel sprejeti pod svoje okrilje, koliko SKBUi ir MILOŠEVIČEV IN ARKANOV? ko smo se ponujali. Nisem prepričan, da nas zdaj, ko smo jim ponudili svoje storitve, kaj bolj marajo! Občutek pa imam, da je nekdo iz Amerike ali Nata ta problem uredil kar po telefonu: Janez, saj nimaš nič proti, da bomo nekajkrat poleteli iz Italije in Anglije proti Jugoslaviji po vašem nebu. Seveda ne, gospodje, kar izvolite! Potrebujete še kaj? Še parlamenta se jim ni zdelo vredno povprašati, ali se strinja. Pa kaj. Če ne bi dovolili, bi pa letali brez našega privoljenja. Naj se vrnem k svoji grozi! Kot rečeno, stanje duha, ki ga je Miloševič s svojo »mašinerijo« ustvaril v svoji Jugoslaviji, je zdaj takšno, da nič ne koristi, če odstranijo z oblasti njega in njegove najbližje sodelavca. Zanje so Šiptarji sovražniki, manj vredni ljudje in Kosova jim ne dajo. Ubiti Šiptarja danes za Srba ni uboj, ampak samo odstranitev zalege. Poleg tega pa množice v Srbiji ne vedo ne za pokole na Kosovu ne za množice, ki jih izganjajo z domov. Je že res, da si lahko ta del resnice ogledajo na satelitih, ampak oni temu ne verjamejo. Srbi so prepričani, da se jim godi krivica. Zavojevalsko Hitlerjevo bombardiranje Beograda enačijo s sedanjim Clintonovim obračunom. Zgrozim pa se, ko jih vidim, Srbe, kako prepevajo, plešejo in so prepričani, da bodo svetu dokazali, da nima prav. Ves svet, razen Rusov, Belorusov, morebiti še Kitajcev in nekaj z Ameriko sprtih diktatorjev, obsoja Miloševičevo početje, Srbi pa imajo vendarle prav! In ne nameravajo popustiti. Resnica, ki je grozljiva, pa je, da bo Miloševič politični mrlič tisti hip, ko se vda sedanjim zahtevam svetovne skupnosti. V Srbiji biti politični mrlič pa je pravzaprav enako kot fizični mrlič. Njegovi mitingi, ki so ga pripeljali na oblast, ga bodo z enako močnim sovraštvom, kot je do zdaj bila močna ljubezen, zaklali. Z Miro Markovič in verjetno otroki vred. Ampak: jugoslovanski liderji so že nekoč znali rešiti tudi take probleme. Ko jim je začelo goreti pod petami, so z naropanim bogastvom svojega ljudstva preprosto pobegnili h komu od svojih tiranskih zaveznikov. In ne bojte se, da ne bi imel Miloševič na varnem milijonov mark za sušne čase. Ti pa so blizu in blizu je tudi čas, ko bomo vsi ugibali, kam je izginil Slobodan Miloševič. Streznitev za srbsko ljudstvo bo trda in kruta. Kdo bi jim danes to lahko dopovedal? MARJAN DORA Bili so časi, ko je bila Srbija s svojima avtonomnima pokrajinama Vojvodino in Kosovom najmočnejša republika naše širše domovine, slovenski politiki in gospodarstveniki so nemalokrat potovali na posvetovanja in po odločitve v Beograd, na sindikalne izlete smo hodili na vojvodinsko ravnino, medtem ko so si petičneži nekdanjega sistema privoščili počitnice na plažah republike Črne gore; Tivat in Budva sta bila pojem visokega turizma, Boka Kotorska pa sinonim za jugoslovansko mornarico. Za nekatere prijetno nostalgijo starih časov skupne domovine, od katere je ostala le današnja Zvezna republika Jugoslavija, prekinjajo le spomini na Kosovo, na študentske demonstracije leta 1981, na nemire šest let pozneje in na posredovanje policije in vojske proti tam živečim Albancem leta 1989. Pomembno je, da so ljudje Tudi včerajšnja zgodovina ne izbira žrtev, ne ločuje po narodnosti niti po pripadnosti, le tistih, ki so zakuhali vojno v Zvezni republiki Jugoslaviji, se po čudnem ključu izogiba. Strokovnjaki pravijo, da je srbski predsednik Slobodan Miloševič za rešitev krize na Kosovu izbral samosvojo pot, pri prepričevanju ne pomagajo niti letala zveze NATO, ki uživajo težko dano podporo svetovne politične javnosti. Trenutni rezultat akcije je, če oštejemo porušene objekte v Srbiji in Črni gori, 800.000 Albancev, ki so morali zaradi pritiskov srbskih sil, kakor poroča NATO, oditi s Kosova. Prestrašeni so tudi nekateri preostali prebivalci Jugoslavije, ki so še do nedavnega v Srbiji in Črni gori živeli vsakdanje življenje delavcev, uslužbencev, upo kojencev in kmetovalcev, zdaj pa vsako noč v zakloniščih čakajo, kaj bo prineslo novo jutro. Ni pomembno, kaj mislijo, ni pomembno, komu verjamejo, pomembno je, da so ljudje. Zvoki, ki parajo tišino Vojna pušča sledi tudi na njihovih sorodnikih in prijateljih, ki sicer ne živijo sredi balkanskega pekla, vendar jih zato toliko bolj skrbi za svoje najdražje. Blagota in Šenka Vukotič iz Gornje Radgone sta deželo pod Lovčenom, ki so jo še ne dolgo od tega obsipavali prijaznejši sončni žarki, ki so odsevali v Cetini, že pred več kot tridesetimi leti zamenjala za življenje na sončni strani Alp. Zadnje tedne njune noči minevajo v prisluškovanju zvokom, ki parajo nočno tišino. Vsako letalo zveze NATO, ki preleti deželo ob Muri, vzbuja nove skrbi. Jutra rojevajo slike vojnih grozot v Zvezni republiki Jugoslaviji, ki jih posredujejo ekipe televizijskih postaj. Televizor v stanovanju v Gornji Radgoni gori od zgodnjega jutra do pozne noči, časopisni članki so prebrani po dvakrat, trikrat. Vsako Blagoto čudi, da ljudje v Srbiji sredi vojne prirejajo koncerte, da vso noč stojijo na mostovih ter čakajo, da bo priletela raketa. -Se je sploh vredno žrtvovati?« »N ikoli razumel« h 9^ f.^ 'fis Časi, ko sta Blagota in Šenka, pa čeprav se je to nazadnje zgodilo predlani, hodila na obiske v Črno goro, so danes le še prijetna preteklost. Ostali so le spomini in upanje, da bo dobrodošlico v domači pokrajini kmalu podkrepilo dejstvo, da je vojne že zdavnaj konec. radijsko poročilo prinaša novo trpljenje ali upanje, misli uhajajo k usodi sorodnikov, ki so se znašli v središču balkanskih spopadov. »Spimo oblečeni!« Vsako zvonjenje telefona vzbuja najbolj mračno misli. Blagota ima brate, sestro, nečake, nečakinje in bratrance v Beogradu, Cetinju, Nikšiču in v Baru. Nekateri živijo v neposredni bližini objektov, ki so takoj, ko se stemni, tarča napadov zveze NATO. Pred nedavnim se je pogovarjal z bratom, ki živi v okolici Batajnice, kjer je vojaško letališče. »spimo oblečeni!« je povedal glas, ki je komaj slišno prihajal po telefonski žici do Gornje Radgone: »Med enim in drugim zračnim napadom pridemo iz zaklonišč le za dve, tri ure « Blagota ve, kako se počutijo sorodniki. Pri tem se spominja vojne v Sloveniji in dogajanja na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. Del_ bloka, kjer živita z ženo Senko, je bil porušen. Čeprav je njegova družina takrat morala zapustiti stanovanje, se je v njegovem življenju zgodil eden najsvetlejših trenutkov. Klicali so bratje in vprašali: »Kako ste? Ste živi?« Pri srcu je veliko lažje, če veš, da nekdo upa s tabo. Kadar se branijo, se branijo do konca »Nikoli ne bom razumet, zakaj so ljudje tako trmasti,« pravi Blagota. »Kakor da bi gledal dva nora soseda, ki se kregata zaradi meje, pri tem pa trpi vsa vas. Srbi so trmasti, nikoli ne bodo popustili. Kadar se branijo, se branijo do konca.« Po njegovem so se Američani ušteli, ker so pričakovali hiter konec operacije. Srbske opozicijske stranke, ki so nasprotovale sistemu in od katerih so pričakovali največ pomoči, so namreč nenadoma obrnile plašč. Iz razkola strank je nastal en človek, ki misli samo na to, kako ubraniti svojo domovino, in se nikoli ne sprašuje, kdaj ima prav in kdaj ne. Nekdanji sov ražniki v Srbiji so poštah zavezniki. Problem je edino ta, da sta bratstvo in enotnost zaživela le znotraj ene republike, nasprotja med Beogradom in Podgorico ostaja- VESTNIK 37 Pen april '99 1 ne bom ir I 5 Plamen ljubezni med devetnajstletnima Manuelo Pestner s Pušče in Boštjanom Horvatom, ki živi v Avstriji, izvira pa iz Domajinec, je zagorel lansko leto v disku. Bila sta si všeč, dekle je fanta pokazalo mami in dobilo njen blagoslov. Ihdi v karte je pogledala zanju, izjemoma, ker to najbližjim ne dela, in napovedala poroko, otroka in srečo. Prerokba je bila prava. V soboto, 17. aprila 99, sta se poročila, ob Manuelinem že utripa nov srček, da sta srečna, pa kar kriči s fotografij. Pri Pestnerjevih in zdaj tudi Horvatovih računajo, da se bodo avgusta preselili v novo hišo in da se bo otrok že rodil tam. Manuela bo ostala doma in po porodu skušala čimprej končati srednjo tekstilno šolo. Boštjan, strojni ključavničar, bo čez 14 dni v Avstriji oblekel vojaško suknjo, je namreč avstrijski državljan. Po teh obveznostih pa bosta prihodnost načrtovala skupaj. LANGA - KAMIBE - TEB AS L L plamen - ljubezen sreča I Stanovanje v Gornji Radgoni je od Črne gore oddaljeno skoraj tisoč kilometrov, a kljub temu so misli pod Lovčenom. pri sorodnikih, ki so se znašli sredi vrelišča balkanskega kotla. )0. Črnogorski predsednik Milo Djukanovič se ne strinja z Mi-loševičevo politiko, ne sprejema njegove vojske in policistov, toda zaradi vojaških objektov in letališč je svojo porcijo zveze NATO dobila tudi najjužnejša jugoslo- vanska republika. Bombi ne moreš uiti I Blagoto čudi tudi to, da ljudje v Srbiji sredi vojne prirejajo koncerte, da vso noč stojijo na mostovih ter čakajo, da bo priletela raketa. Živi zid. je zanj nesmisel. ■Se je sploh vredno žrtvovati?« se J sprašuje. Po drugi strani je naj- huje, ker trpijo nedolžni. »Vojna je pač vojna, vseeno je,« meni Blagota, »če se na bojnem polju spopadeta dva vojaka, saj škodita samo sebi. Zdaj pa ...Trpijo otroci, ni prav, da morajo ljudje zapuščati svoje domove, ni prav, da se je začela begunska kriza, ni prav, da nihče ne popusti.« Pri tem omeni, da mu je hudo, ker ve, da bodo nečaki poklicani v vojsko. »Poplavi lahko uideš,« preudarja, »bombi ne moreš.« Vsak govori po svoje »Boljše bi bilo, če ne bi gledal televizije Človek sploh ne ve. I komu naj da prav. Vsak govori po Sorodniki iz Črne gore svoje.« sporočajo, da pokanja ne trpijo, le cigarete in kavo je težko dobiti. Gorivo kupujejo na bone, največ 40 litrov na teden. Delovna obveza obstaja, vsak se znajde, kakor zmore. V vasi pod Lov- čenom, kjer je Blagota preživel mladost, v Črni gori se ukvarjajo predvsem z živinorejo, kozami, ovcami, kravami. Kamnita tla onemogočajo obdelovanje kmetijskih površin, Črna gora, ki naj bi živela od turizma, bo morala letošnjo sezono odpisati. Prav tako Srbija. Vse, kar so gradili od konca druge svetovne vojne do danes, je porušeno. Za obnovo bodo prispevale tudi države, ki morajo zdaj Jugoslavijo napadati. Prišli bodo boljši časi Nad Gornjo Radgono se j® Zopet zaslišal zvok motorjev. Letala ni bilo videti. Blagota je Zaskrbljen dejal: »Štirje tedni so že minili od začetka vojne, človek živi v upanju, prišli bodo boljši časi. Upam le. da tokrat po dežju he bo prišel sneg. Upam, da bo Posijalo sonce « Dejan Fujs v i Ženin Boštjan je po enournem čakanju in pogajanjih pred vrati Manuelinega doma končno dočakal svojo izbranko v belem in še nikoli tako lepo. Zlepila sta se v dolgotrajen poljub, ki sta ga skrbno nadzorovala dekletova starša - z leve oče Zdenko, z desne pa mama Slavica. Tddi zanju je bil to po romski tradiciji velik dan, saj se je poročala njuna prvorojenka, ki ji je treba pripraviti razkošno in nikoli pozabljeno poroko. Pestnerjev! so naredili tako, čeprav so nepredvidljive življenjske usode v ta dan vpletle tudi žalosten dogodek. Ko so se zgodaj popoldne poslavljali od strica, je še deževalo, pozno popoldne, ko je skozi vrata stopila nevesta, pa je posijalo sonce. Tako je vedno v življenju. Ut t! r Prav resno in odgovorno sta svojo vlogo pri poroki vzela Nino in Nina, sicer Boštjanova sestrična in bratranec. I r a* 'i*! I. V s iž'‘ L r« M J . ■ Itk. .J*'A' 1 Poročno torto sta mladoporočenca s skupnega krožnika pojedla v gostišču na Vaneči, kjer se je zbralo 130 svatov. Bilo bi jih okrog 200, če ne bi bilo vmes nepričakovane smrti v sorodstvu. Svatje so mladoporočencema prinesli za milijon tolarjev vrednih daril. Najbolj so se Izkazali nevestin priča pa birmanska botra, bližnji sorodniki in prijatelji. Dobila sta televizor, mikrovalovno pečico in mnogo drugih gospodinjskih pripomočkov, prekrasno svileno posteljnino, porcelan ... Enako vesela pa sta bila tudi skromnih daril, kajti bila so dana iz srca. 1 Pred nevestino domačijo na Pušči se je zbrala množica svatov in drugih radovednežev. Prva je v poročni sprevod stopila mala Anja, sicer Manuellna ljubljenka, nevesto pa sta velikemu dogodku naproti popeljala njena priča Marjan Horvat (desno) in Aleš Muler, Manuela je Boštjanu podarila svojo nedolžnost, kar je na poročni dan vsem sporočila s svojimi belimi vrtnicami v laseh, ki jih je skrbno vpletla frizerka Helena iz Rakičana. Oblekla se je po pravilih, ki veljajo za romsko nevesto: nadela si je nove bisere, oblekla izposojene nogavice in si nadela staro podvezico iz modrega blaga, ki ji jo je podarila mama. Najprej sta z mamo sanjali, da si bo izposodila poročno obleko Helene Blagne, vfendar jo je prihodnji naraščaj preveč zaoblil in teden pred poroko si je ni mogla več obleči. So pa vse skupaj rešili v Penelopi in v izbrani obleki je nevesta kar žarela ob športno elegantnem mladeniču, ki so ga oblekli v Gradcu. Vrhunec sreče je bil po obredu v soboški katoliški cerkvi, kjer je mlada za večno združil župnik Martin Horvat. Posvatbica Ana, nevestina sestrična, in družban Zoran, sicer nevestin brat, sta delila veselje z mladoporočencema, čeprav sta komaj uspela zadržati razkošno čipkasto vlečko, da se ne bi dotaknila tal. Pri vseh popoldanskih ceremonijah so jima pri tem v isti funkciji pomagali še Aleš, Damjana, Zlatko, pa Nina in Nino. V uradne knjige pa so poroko zapisali v soboški poročni dvorani, kjer sta obred vodila matičarka Dragica Cifer in predstavnik upravne enote Stanko Farkaš. .1 »Vankiš ples- na romski gostij! je nekaj podobnega odkupovanju nevestinega čevlja na drugih gostijah. Prva poklek-I neta, se poljubita in zaplešeta nevesta in oče, potem pa vsi moški zaplešejo z nevesto, vse ženske pa z ženinom. Na posnetku sta mladoporočenec in njegova mama. Vsak za mladi par nekaj prispeva. Za Manuelo in Boštjana se je nabralo blizu 500 tisoč tolarjev. Za njuno srečo. I .f Za nič pohujšljivega ne gre. Mladi mož je samo moral poiskati modro podvezico in jo potem vreč! med svate. Ujel jo je sosed Štefan Horvat, ki še ni poročen. Zdaj vsi pričakujejo, da kmalu bo. Šopka pa romska mladoporočenka ne odvrže, S tem bi po njihovem izročilu odvrgla srečo april '99 in Pen vju vestnik 38 Nedokončan intervju FABRISI I Takrat, na začetku stoletja, je bila družina Fabris velika, tako velika, da se doma ni dalo preživeti in je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bodo morali podati na pot. Živeli so v Furlaniji, točneje v mestecu Maianu blizu Udin. Kot številni drugi Furlani so se tudi Fabrisovi ukvarjali z opekarstvom. In ker je bilo doma za vse opekarje premalo dela, drugod pa so izdelovalce opeke iskali, so se Fabrisovi odpravili s trebuhom za kruhom, malo sodobneje rečeno, postali so zdomci. Usoda jim je namenila Dobrovnik, kjer je že stala opekarna, toda brez pravih mojstrov, ki bi znali narediti dobro opeko. Pot v oddaljeno, povsem drugačno pokrajino za Fabrise ni bila kaj posebnega, kajti tako kot Prekmurci, imajo tudi Furlani že v krvi, da si vsaj enkrat v življenju poiščejo košček kruha nekje drugje, v svetu. Že njihov ded, v prejšnjem stoletju seveda, je izdeloval opeko v Bukarešti, Nemčiji in na Češkem. Danes znano italijansko keramiko delajo ljudje, ki so iz takega testa ali tradicije. Torej leta 1914 se je družina odpravila v Dobrovnik, toda usoda se ne ozira na človeka. Kmalu se je začela 1. svetovna vojna in, kot vemo, sta si bili Italija, od koder so prihajali Fabrisi, in Avstro-Ogrska, kamor je spadal Dobrovnik, sovražni. Meje so se zaprle in vrnitev ni bila več mogoča. Luigi Fabris se je poročil s Slovenko iz Turnišča, : njegova sestra Berta Fabris pa je vzela Slovenca Vuka iz Dolgovašklh Goric. V Dobrovniku sta si ustvarila družini in tam čakala na priložnost, ko se bo vojna vihra polegla in se bodo lahko vrnili domov v Italijo. Konec vojne je sicer prišel, toda kaj, ko pa je vse premoženje, kot je po navadi ob prevratih, splahnelo. Ponovno so začeli varčevati, da bi se vrnili, in ko je kazalo, da se bo nabralo dovolj denarja, da zapustijo kraljevino Jugoslavijo in si v daljni Furlaniji ustvarijo vse tisto, zaradi 1' 11 7 h 3 česar so jo nekoč zapustili, je prišlo leto 1941... Božja volja, sta si morda mislila oba Fabrisa, brat in sestra, in se z družinama odločila, da pač pozabijo na daljno Furlanijo in začnejo življenje tu, kjer jim ga je usoda pač namenila. Slovenska zakonca nista znala italijansko, Fabrisa nista __ govorila slovensko in tako so se v obeh družinah sporazumevali po madžarsko s tem, da sta Italijana svoje otroke učila tudi furlanščine - narečne oblike italijanščine. SHF Tako sta se rodila bratranca JOŽEF VUK - TALJANOV |W JOŽI in LUDVIK FABRIS - LUJZEK - oba prava B Dobrovničana, ki sta danes stara 55 oziroma 51 let. I r ■ š 4 .OK »»S 'T* M’ KO SI TREZEN, SUŠIŠ PTIČKE, KO SI PIJAN, PA TI CELA ^BANDA ŠPILA-! Lujzek je danes zaposlen pri firmi Hack, ki dela gradbeno izolacijo, svoj čas pa je delal v Panoniji, slovenski nogomet. Lujzek, prosim, da Ti kot nogometaš s srcem oceniš Joži dela priložnostno, nekoč pa je bil zaposlen v Primatu v Lendavi. Se počutita, kot da sta Italijana? Joži; Kako bi rekel? Pri kakšnem športu morda, ko gre za navijanje. V politiki pa sploh ne. Lujzek; Navijam za Inter iz Milana Facceti je nosil vendar tako blizu? To ni noben nogomet. Slabo. Nekoč, ko je Sobota še igrala v drugi zvezni ligi, je bilo nekaj za videti, Beltinci pa prvoligaš. Smešno! Kolikokrat smo jih v Dobrovniku »naribali«! Kaj pravita o tej vojni, ki je sicer daleč od nas, pa trojko, in tudi na mojem dresu je bila vedno ta številka. Tudi zdaj nosim trojko Lujzek, za tebe pravijo, da si daleč naokrog najstarejši nogometaš. Z nogometom se aktivno ukvarjam že od leta 1962, torej 37 let, in še ne razmišljam, da bi »kopačke« obesil na klin. Ves čas igram levega branilca. Minulo jesen sem prenehal igrati -v občinski ligi. Igral sem za Žitkovce, Zdaj igram' pri veteranih Dobrovnika Znan sem kot zelo oster, vendar fer igralec. Joži, si tudi ti športnik? Šport, razen ko ga gledam po televiziji, me ne zanima. Rad imam naravo. Rastline nasploh, ne samo rože, čeprav se s cvetjem kar veliko ukvarjam. Sušim jih. Kako? Na zraku, na podstrešju jih imam kar precej. Lahko si ogledava moje suho cvetje. Sem pa onidan na Madžarskem kupil seme za okrasne buče. Na ovitku piše, da zrasejo dva metra v dolžino. To bo ■ zanimivo videti. Kje pa je zdaj mama Berta? Rad bi spoznal to । dobrovniško Italijanko, ki jo je usoda na tako čuden 1 način pripeljala v to povsem drugačno pokrajino. Ni je doma. Kljub svojim 88 letom je še čila in i zdrava. Zdaj pase koze tam za hišo. Pri hiši smo vedno imeli koze. Če je pri hiši koza, ni lakote. ’ Nismo je zmotili pri njenem opravilu. Kaj pa J časopisi. Ali kaj bereta italijanske časopise? * Lujzek: Ne, to pa ne. Toliko pa ne veva italijansko, ker se v šoli pač nisva učila italijanščine. Če sem pa nekaj dni v Italiji, potem že gre bolje. Joži; Jaz najraje prebiram knjige, pa ne italijanske, madžarske in slovenske, in to tiste o Lujzek; V Kovinu so porušili most na Donavi. Dobro sem poznal ta kraj, ker sem bil tam v vojski. Takrat so mi rekli, da nisem Slovenec, ampak Bosanec. Dobro sem igral nogomet in rad pil žganje. Bil sem oster igralec! Joži: Ta vojna se bo končala, kot bodo hoteli Američani. Njim je v interesu, da se rešijo zalog, narod pa naj trpi. Če bi hoteli, bi Miloševiča že likvidirali. Nekaj časa jim je bil potreben, zdaj so se ga pa naveličali. Hodita kaj v Italijo? Da, večkrat. In še bomo šli. Tam še živi stric. Zdaj je star 85 let. V Vicenzi živi, ne v Maianu. On je bil nekoč tudi tukaj. Kakšen zanimiv dogodek z obiska v Italiji ali nasploh... Lujzek; Včasih sem rad pil in sem bil na sindikalnem izletu na Gorenjskem, Takrat sem še delal v Panoniji pa so ženske rekle, naj grem z njimi v Trbiž, da bom prevajal, če bo kaj potrebno, ko bodo kupovale. Vse so lepo nakupile, potem pa smo se v gostilni napUi rdečega vina. Ko smo se vračali, je carinik vprašal, čigave so vse te številne kavbojke. Ne vem, kakšen hudič me je vodil, da sem kar tako brez zveze »bleknil«; »Od propale grčke firme.« Ta odgovor je carinika tako razjezil, da bi me skoraj zaprli. Komaj sera se izvlekel. Joži; Tri leta sem delal v Švici. Ko sem se nekoč vračal iz Dobrovnika, mi je cariipk vzel potni list. Ki vzgajanju cvetja, o tem, kako se da kaj narediti iz i ‘J 'I 11 I, ; i slame, in podobne. Joži mi je pokazal madžarsko knjigo o izdelkih, : pletenih iz slame. Pravi, da bi imel voljo, da bi pletel, a toda tega se ne da naučiti iz knjige. Nekdo bi mu moral pokazati... — I Nekaj časa ga je gledal in obračal, potem pa se je kar obrnil k meni in mi rekel: »Žganico na pregled!« Danes ima Slovenija problem s svojo identiteto v Evropi, Prekmurci pa smo bUi že takrat prepoznavni. Če po drugem ne, po žganju, ki smo ga »švercali« čez mejo. Pa še po slovensko je povedal stavek .._ Lujzek: Nekoč smo bili s Panonijo v Monoštru. Imeli smo prijateljske in športne vezi s tamkajšnjo tovarno kos. Po nogometni tekmi smo se dobili v gostilni. Dali so nam izredno slabo vino, tako slabo, da ga nihče ni mogel piti. Eden od tamkajšnjih delavcev je drugemu naročil, naj nam malo ponuja vino, čeprav je slabo. Češ naj pijejo, tepčki. Oni pa ni vedel, da jaz dobro razumem madžarsko. Ko sem mu rekel, da je tepec on in ne mi, bi skoraj prišlo do pretepa. Pa še en zanimiv dogodek. Nekoč je naša dob-rovniška ekipa igrala nogomet v Csestregu, to je sosednja vas, na oni strani meje, in sicer takrat, ko so komaj odprli mejo. Okrog leta 1967 je moralo biti. Ko smo se predstavljali, je nekdo dejal, da imamo v ekipi pravega Italijana. »A res,« so se začudili, nato pa se pohvalili, da ga imajo tudi oni. Res zanimivo. Pisal se je Pesetta. Z veseljem sva se pogovarjala in na koncu ugotovila, da so se najini straši poznali. Tudi njegovi starši so prišli iz Italije, ravno tako kot moji, in se ukvarjali z izdelovanjem opeke. Njegovi starši so delali nekje pri Sombotetu. Še zdaj, sicer redko, se kaj srečava, Joži: To je moralo biti leta 1963. S prijateljem sva se odločila, da greva malo na izlet. Pa sva odšla na Kapelo, da si tam ogledava vinsko klet in kaj popijeva. Delavca, ki je tam delal, sva pozdravila po Madžarsko in se delala, kot da ne razumeva slovensko. Potem je delavec odšel, verjetno k direktorju ali kakšnemu predpostavljenemu, in mu povedal, da sta prišla dva Madžara, Verjetno mu je šef naročil, naj nama pokaže klet, saj nafu je ves čas vljudno vabil in nama razkazoval sode. Potem sva še rekla, da sva iz Budimpešte. Na koncu naju je odpeljal v neko pisarno in odprl buteljko. Potem nisva več upala povedati, da sva se samo šalila. Hitro sva jo popila, nato pa sva jo kar mahnila ven, da ne bi kdo spraševal, kaj tukaj počneva. Zdaj več ne pijeta? Joži: Jaz že več kot dvajset let ne pijem. Lujzek: Jaz pa že kakšnih deset let nisem poskusil alkohola, pa ga tucli ne bom. Tisti, ki pijejo pivo Um ali kakšno drugo brezalkoholno pivo, so vsi malo sumljivi Kdor ne misli piti, naj pač ne pije. Seveda, fantje. Lepo je biti trezen, mar ne? Vsaj slišiš, kako ptički pojejo tam zunaj. Ko si pijan, pa jih ne slišiš. - Joži ali Lujzek (nisem si natančno zapomnil): Že, že, slišiš pa, kako ti cela banda spila na uho. Giusepe Ritornero, foto: Nataša Juhnov VESTNIK 36 Pen april '99 Feri Lainšček Muhasto aprilsko vreme 4 I Če le imam dovolj časa, se v mestu, ki ga obiščem, ponavadi sprehodim tudi po tržnici. Ob vseh javnih prostorih in bolj ali manj obljudenih stičiščih se mi zdi prav tržnica tisti žepek, kjer lahko mestu najbolj neposredno pokukaš pod kožo. Stik z domačini pa tudi s pridelki, izdelki ali pač z blagom, ki ga je na stojnice privabilo povpraševanje, je ponavadi zgovoren bolj kot vsakršni še tako lični prospekti in tudi živi vodniki. Tržnice, ki jih takole videvam, so seveda velike in majhne, urejene in zanemarjene, prijazne in tudi nevarne, zanesljivo pa ni nobena tako pusta, kot je ta hip prenovljena tržnica v Soboti. TežAVeO.J t Povem naj, da se mi zdi nova soboška tržnica nadvse primerna, ustrezna in tudi sodobna arhitektura. Priznati moram tudi, da ne poznam upravnih in komunalnih mehanizmov, ki so najverjetneje vsaj deloma krivi, da so stojnice ta hip tako rekoč prazne, ali pa so morda še bolj krivi, ker jih niso znali, zmogli ali hoteli napolniti. Vse, kar torej lahko rečem, je, kajpada, da me ta praznina moti, se mi zdi nepotrebna, predvsem pa seveda, da je na neki način tudi pomenljiva. Mesto ima namreč precejšnje agrarno zaledje, proizvodnja t, i, zdrave hrane je v teh krajih tako rekoč doma in pojavljajo se celo prve zaščitne znamke s tovrstnimi proizvodi pa tudi najrazličnejše prekupčevalske poti mesta navsezadnje nikoli niso povsem zaobšle. Dejstvo, da Soboti torej še ni uspelo organizirati obložene in kajpada tudi živahne tržnice, vsaj na neki pa radigmatični ravni, torej znova pokaže, da ima težave z vsebino. Ali z drugimi besedami: v času pospešene pozidave očitno vse bolj ostaja v ozadju misel, da zidovi pravzaprav dobivajo svoj polni smisel šele z vsem smo jih napolnili. tistim, s čimer Nikakršno odkrivanje Amerike se veda ni pravilo, da je vprašanje celovitega in sinhronega razvojanekega urbanega okolja v sodobnem času o j kot kdaj povezano z vprašanjem kakovosti življenja. Ob tem pa s tudi z vsem tistim redko res pov preglednim korpusom stra taktik, ki lahko prispevajo, dad le betonsko satje, temveč na koncu ni U ----- , . prostor s prepoznavnimi oPr ■ samosvojo kolektivno dušo. Zdi se mi torej, da pišem to F času, ko bo k frazi =^ge san stari Sobočanec^ nujno treba dodati »nej mi j‘e vseenod Medprvimi napadi Natovih letalna, Jugoslavijo sem bil v Los Angelesu, trinajstič na podelitvi oskarJev: kot novinar, za odrom, vposebnem prostoru za novinarje in televizijske snemalce. K nam so prihajali oskarjevci s kipci v rokah, še vedno pod vplivom zmagoslavja - kajti takšen oskar posameznim igralcem dvigne ceno ža več sto tisoč ftnlurjev ali milijonov-in pet do deset minut odgovarjali na novinarska vprašanja: kakšni so njihovi občutki, kako Je bilo na snemanju, kakšni so njihovi načrti... vse skupaj šarmantno, duhovito, med smehom. Ni bilo Elieja Kazana, kajti vprašanja zanj bi bila ne samo kurtuazna, marveč tudi strupena... Slovenska televizija Je vse to seveda prenašala: ^kinomani^ so prišli na svoj račun pa tudi Hollywood Je znova dobil pogrešano princezo {PaltrowJ in manjkajočega klovna fBenniniJ ... Tokrat sem stanoval pri Američanki, ki je že leta medicinska sestra; ko je videla prvo reportažo iz novosadske bolnišnice, je kot izvedenka takoj dejala: ti bolniki so lažni. Bolniku obvezujejo glavo, pred tem pa so mu že povili rane na nogah. Pravilo je: najprej poskrbi za najbolj vitalni poškodovani del telesa. Torej najprej glava in potem udi ... Poleg tega pa še: zdravnica, ki je govorila v porodnišnici, je bila za jutranje ure dežurstva preveč nališpana, poleg tega je besedilo brala s »trotlbobna« ... Moja dobra Američanka me je tako uvedla v skrivnosti medijskega boja srbskih »lažnivih kljukcev«. Spomnil sem se_ srbskega akademika, pisatelja Dobriče Čosiča, kako je v času vojne s Slovenci izjavil, da je »stil srbskega življenja .laž« ... Lagali so nam sedemdeset let (s ' premori, z različno intenzivnostjo), mi pa smo jim prav toliko let nasedali, jim verjeli. Američani so ta čas skrčili na borih osem let. Tako je namreč zatrdil ameriški komentator na,CNN (ameriška verzija): Beograd bi morali bombardirati že pred osmimi leti, tako zdaj tega na Kosovu ne bi bilo ... Obenem so postregli s podatki, za katere sem bil prepričan, da jih niso zanimali ali pa so jih ignorirali, Izkazalo se ' je, da so si vse zapomnili, zabeležili: vedeli so o bojih v Sloveniji, za prve bombe, ki so padle na Mursko Soboto po drugi svetovni vojni, o Vukovarju, Sarajevu, Dubrovniku, Srebrenici, O etičnih čistkah, pobojih, posiljevanjih ... In v ozadju teh poročil sem slišal stihe Tereze Kesovije: »Vse se vrača, vse se plača ...« Radijski novinar je našel v Hollvvvoodu Srba (ali pa se je ta sam ponudil), ki je imel v Beogradu teto,Ameriški reporter je prosil srbskega Američana, naj pokliče teto na Balkan in jo vpraša, kaj se je tam zgodilo. In teta je rekla, da so vsi v kleteh, da je to strašno, kar se dogaja, njen sorodnik v Hollywoodu pa je njene besede »poš minkal« po svoje, dodal je, kako Beograjčani nimajo elektrike, vode, hrane, kako so letala bombardirala otroške bolnišnice ... česar Beograjčanka sploh ni rekla, ameriški reporter in poslušalci pa so to laž gladko požrli. Nenadoma so bili Beograjčani najbolj nedolžni ljudje na svetu ... Samo ne vem, kdo so bili potemtakem meščani, ki so na beograjskih ulicah radostno metali cvetje na tanke, ki so šli v Vukovar? Kje so bili, kaj so si mislili, ko so Srbi poklali v Srebrenici sedem tisoč Bosancev? Kdo je obstreljeval vukovarske bolnišnice z otroki m ranjenci?! Kdo je zahteval od slednjih, da so morali skakati z višjih nadstropij in so jih med skokom parali z rafali?! Kdo je ... Pa saj ni več pomembno. »Vse se vrača, vse se plača ..." Moj prekmurski sošolec Vinci, ki je na dvofiišču v ulici Teesdale v severnem Ho-llywoodu popravljal za petnajst dolarjev kupljeno žensko kolo, je dejal, da barabo lahko ukroti in spravi k pameti samo še večja Studio Marije Miletič, producentke in režiserke risanih filmov: dolgoletno oskarjevsko J prebivališče, kjer pa je bilo letos premrzlo za kopanje v »lastnem« bazenu... baraba... Več pa ni hotel komentirati. Povabil me je na enolončnico z lečo in poljsko klobaso, zraven je naredil margarito (najboljša v Kaliforniji!) in mi s CD-ja zavrtel šopek prekmurskih narodnih pesmi Vinci je bil pač Odrančan (jaz sem iz Žižkov), sami Marki. In Vinciju ni bilo žal: leta 1954 je pobegnil iz Jugoslavije, ki se je od takrat kar precej spremenila in kot slabo blago tudi skrčila... Kasneje sem bil na večerji pri Jani in Jiržiju Plannerju. Jana je kot češka turistka po ruski invaziji pobegnila iz Portoroža v Italijo (1968), Jirži pa je kot direktor praškega kabareta Semafor že prej zapustil domovino. Zdaj imata čudovito hišo v Westwoodu, dva mercedesa, velikega psa Vaška (ime je dobil po prijatelju Vaclavu Havlu) in knjižnico z vsemi češkimi disidentskimi knjigami. Med dobro večerjo, ki smo jo zalili z vinom Coppola (lastnik in vinogradnik je filmski režiser Francis Coppola!), me je Jirži nenadoma vprašal: »Poslušaj, koliko je pravzaprav vas Slovencev?« Odgovoril sem mu: »Približno dva milijona.« Jirži je odložil kozarec in se zazrl vame: »Poslušaj, bi se jaz lahko vpisal v ta vaš zasebni klub?« Prasnili smo v smeh... BUi smo v Santa Monici, delu Los Angelesa, ki ima morje in jutranje meglice in dobre ribje restavracije in prav tako dva milijona prebivalcev (Los Angeles jih ima enajst miEjonov, obenem pa sedem milijonov avtomobilov, za primerjavo), In Jirži je neizprosno nadaljeval: »Zdaj mi je razumljivo, da ne potrebujete ameriške vize. Če vas bodo Srbi še kdaj napadli, pridite vsi; Američani še opazili ne bodo, da ste med njimi ...« Kako že stopnjujemo: majhen, manjši, najmanjši ... »Po meri svojega predsednika,« sem dodal in se skušal spomniti, kdo je višji, njegov predsednik Havel (Clinton mu je rezervni) ali moj Kučan ... In potem so me vse do odhoda v Evropo še drugi spraševali, zakaj se vračam, če.je na Balkanu vojna, zakaj ne ostanem, zakaj...« Zato,« sem jim odgovoril in se vrnil. V Ljubljani sem se smejal pripovedi moje mlajše hčerke, ki je s prijateljico odšla v kino gledat Zivlienie ie leno. Ko sta se dobre volje vrnili iz kina, je prijateljica otrpnila: nekdo ji je snel in ukradel z avtomobila obe tablici. Bila je sobota. Prijavila je krajo, vendar ji policija ni dovolila odpeljati avtomobila s parkirišča. V ponedeljek je morala kupiti nove tablice in iti po novo prometno dovoljenje, za kar je morala plačati skoraj pet tisoč tolarjev. Kaj bo ta z mojimi tabliceuni, je bentda. Mogoče jih je dal tat na ukraden avtomobil in se zapeljal čez mejo. Na vzhod. Tam zdaj cvete kraja avtomobilov (podrobnosti lahko najdete v praških, budim-peštanskih, varšavskih, pa tudi zagrebških črnih kronikah). V Soboti sem zaman iskal Ferija; v letalu sem prebral njegov najnovejši roman / Moj sošolec Vinci Horvat v Hollywoodu. Vedno nasmejan upokojenec s svojim psičkom ... Petelinil zajtrk, verjetno doslej njegovo najboljše prozno delo (dovoljujem, da so okusi različni). Dosegel je pripovedno zrelost, lahkoten stil (nekaj vmes med Kundero in Hrabalom) in tako potrdil, utemeljil jezikovno poetičnost, izpovedno modrost in moško zrelost. Izvedel sem, da je bil v Bologni, na knjižnem sejmu. Usedel sem se v obnovljen avtomobil in se v dežju odpeljal v Zagreb. V tem zemljepisnem trikotniku (Zagreb-Ljubljana-Murska Sobota) živijo moji prijatelji, sorodniki, prijetni ljudje, pomešani med sabo kot makova zrna z orehovimi drobtinami, pripravljenimi za gibanico. V soboto opoldne sem se sprehajal po mestu s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Nenadom Porgesom. Nenadoma me je vprašal, ali poznam Mirana Mejaka. Presenečen je obstal, ko sem mu rekel, da je Miran poročen z mojo sestrično Renato. Potem sva srečala slovenskega poslanika in skupaj smo zavili v Gavello, kjer je bil tudi Jure. In znova so padale »popotne pijače«, ne da bi kdorkoli izrazil željo, da bi odšel. Nekomu je bilo »žal, da mu ni žal« za vse, kar se dogaja v Bombayu (tako od včeraj imenujejo Beograd), in zamenjali smo slovenski glagol bombardirati za »bombati«, kar je pomenilo, da so Beograd enostavno »bombardovali« Eden od vitezov okrogle mize je potegnil iz žepa listič in rekel; »Srbi so duhoviti na svoj način, čeprav je njihovo besedišče na televiziji pod civilizacijsko ravnijo ... Ali, najhuje je, kadar Srb kritično ošvrkne sorojaka. To je storil že davno pokojni srbski pesnik Djuro Jakšič, ki je davno pred bombardiranjem Beograda napisal naslednje štiri stihe (v izvirniku): Ginite, bračo, junači i ljudi. Majku vam jebem, kada ste ludi! Vi niste Srbi, vi niste brača. Mla tite se, jebo vas Čača! Sicer pa je vse to otožno - kot aprilsko vreme. Cigansko (romsko) razpoloženje je prevladalo; Cigani so se v preteklosti smejali, ko je deževalo, in jokali, ko je sijalo sonce. Vse je namreč že znano, zapisano in videno na Balkanu. Tako smo videli film Underground (danes so skoraj vsi Srbi po kleteh, v podzemlju. Lepe vasi lepo gsjnjp (na TV lahko vidimo, kako tudi mesta lepo gorijo) ter Rane (tiste na duši, ki ostanejo nezaceljene tudi po več let, posebno ko mati zgubi sina, žena moža, starši otroka ali otroci starše ,..) in tako smo se srečali s testamentom nekega »nebeškega naroda«, ki ga Miloševič vodi od tod do večnosti, v nebo, izpod katerega aprilsko dežuje ... BRANKO SOMEN aRTSANO SC^asOSS I Pred filmsko akademijo na Wilshirju, v središču L. A., kjer so vsako leto tiskovne konference s petimi režiserji, ki so nominirani za najboljše filme z ne-angleškega govornega območja. .1 april '99 Pe" VESTNIK 40 Na obeh bregovih Mure je imela nekoč moč SVOJO moč<^ I 'P Živeti z zlorabo .^4 4 s /h.*! I ?** Tl ■ p, M ■J V siju medle mesečine se je majala odsekana roka Nekoč so se naši predniki bali noči. Naokoli so se klatili tatovi, razbofniki, reveži ali običajni objestneži. Dala jih je noč in jutro jib je vzelo. Včasih so za razbojniki oziroma tatovi ostale grozljive sledi. Straža v hlevu Bilo je v Prlekiji. Čez dežju? Udobno se je steg nil po zasilnem ležišču, se bo odpravljal naokoli po slami ob hlevskih vrat±. In na desetine knjig, na stotine člankov in razmišljanj ter nasvetov »pametnih« ljudi o nasilju, takšnem ali drugačnem, je bilo napisanih in jaz sem jih prebrala. V vsaki zgodbi sem iskala sorodno dušo, iskala sem nekoga, ki čuti tako, kot čutim sama. Ne naučeno iz knjig, ampak doživeto. Kajti če nasilje doživiš, to preživiš in s tem živiš - to je življenjska mora. Je kot črna senca, ki je vedno tu, nikoli, niti za hip te ne zapusti. Živiš in igraš življenje. In na koncu se vprašaš - ali živim zato, da igram, ali igram zato, ker živim! Zaradi mojih otrok, ki jih nadvse ljubim in so premladi, da bi razumeli zgodbo mojega življenja, sem izpustita imena in kraje. bregače je tiste dni pljus-nil glas, da so na delu spretni konjski tatovi. In ni bilo enostavno čez noč ostati brez konja, s katerim je kmet oral, branal, vozil hlodovino iz gozda, žito v mlin . Kmetje so tiste noči ostajali v hlevih. Imeli so pripravljene sekire, da bi napadli morebitne nočne obiskovalce. Pri Klobasovih so imeli hlevska vrata zaprta s posebnim zapahom. Na videz so bila vrata videti trdno zaklenjena, vendar se jih je dalo odpreti od zunaj, če si vedel za način odpiranja. Z njim so bili seznanjeni domači. Podobne zapahe so imeli tudi nekateri drugi kmetje in z načinom odpiranja so se kmalu seznanili tudi nočni tatovi konj. Nemirna noč Tista noč je bila nemirna. Grmelo je, strele so Švigale po nebu, da je metalo grozne sence po hlevu. In konja sta bila pokril s staro odejo, s Jezil se je tudi na cesarja, ki mu je poklical hlapca »pod orožje«. Če bi bil zdaj katero je običajno pokri- pri hiši, bi imel on, gos-val razgreta konja, da se podar, manj skrbi. ne bi prehladila, in že je bilo slišati grobo smrčanje Tako je razmišljal in nenadoma se mu je zazdelo, da sliši ob hlevskih Kmetje so tisto zadnjo vratih rahlo šelestenje. Po nedeljo po glavni maši lisičje previdno ga je dvig-govoričili v vaški gostilni nilo z ležišča. V desnici je Vsi drugi dogodki so resnični in so se zgodili v manjši prekmurski vasi v sedemdesetih letih. Stara sem bila dobrih dvanajst let. Drugi teden 6. razreda osnovne šole. Sedela sem za mizo, pred knjigo, oblečena v zeleno kratko karirasto oblekico, brez rokavov, obuta v sobne copate in se v zavetj,u »varnega« doma učila srbohrvaščino. Na dvorišče je zapeljal avto. Daljni sorodnik. Že skozi okno smo opazile, da je bil precej pijan. Mama in sestra sta skozi 'stranska vrata takoj za- življenja. Z desnico si je segel med noge in mi skozi hlače želel pokazati svojega »kurca«. Umaknila sem pogled, od strahu in sramote, on pa si je odpel pas, gumb, zadrgo, svetlo modre hlačke potegnil navzdol in si trdega »oneta« potegnil iz hlač. Zavohala sem ga. Zasmrdelo je. Zgrabil je mojo roko in jo potegnil proti udu. Dlan sem stisnila v pest in začela odkimavati z glavo. Prosila sem, naj me pusti. Rotila sem ga. Potiho, da mama ne bi slišala, da je kaj narobe, Kaj si bo mama mislila. Kriva sem. o razbojnikih vse mogoče. Vedeli so povedati, da trdno stiskal vrv in oči so se mu po mačje zapičile naokoli krade konje neka proti zapahu. Nad njim je dobro organizirana skupina, ki živali potem tihotapi v oddaljena mesta in bila reža, skozi katero so domači po potrebi porinili roko in s spretnim H jih tam prodaja na sej- gibom so zapah tako od mih. In govorilo se je, da maknUi. In zdaj se je zgo- znajo tatovi odpreti vsaka dilo, da se je skozi režo vrata BU je tudi primer, da so v hlevu naleteli na previdno zrinila roka. Klobasa ni mogel verjeti V hlapca, ki se je nenadoma svojim očem, a še predno dvignil s svojega običaj- je roka uspela odstraniti nega ležišča in z vilami zatič, jo je Klobasa že zamahnil proti nepriča- trdno zadrgnil z laneno kovanim prišlekom. In so vrvjo. Roka je bila tako bili tatovi spretnejši. Hlap- močno stisnjena v zapes-ca je nekdo lopnil po tju, da je nesrečnik nika- glavi, da je obležal nezavesten, in oba kmetova konja je vzela noč. Kloba-su so se te pripovedi zad- kor ni mogel izvleči, čeprav se je krčevito naprezal. Tat pobegnil brez nje dni neprestano mota- roke nemirna, govedo je posta- le po glavi in zdaj se mu jalo vznemirjeno in kmet Klobasa se je nervozno premetaval po slami oziroma zasilnem ležišču, ki si ga je omislil v bližini hlevskih vrat. Pa je že tako v naravi, da neurje pojenja: Tako je je o tem še sanjalo, da ga Klobasa je trdno držal vrv in se opiral ob vrata. je nenadoma vrglo z ležiš- da jih ne bi mogel kdo od ča. Sanjal je, da mu nekdo žene kobilo iz hleva. Nekdo je pomolel roko v 'vratno režo Klobasa si je obrisal bilo tudi te noči. Zunaj je potno čelo Živo je sanjal nehalo deževati, iz daljave je bilo slišati le še odda- o prerivanju s tatovi. Na vse pretege je s sekiro Ijeno grmenje in polago- klestil naokoli. Zdaj je ma se je še to zgubilo za potipal po grobi laneni griči. Živina se je umirila. vrvi, ki si jo je pripravil, Govedo, ki ga je grmenje da bi z njo zvezal tatu, če spravilo pokonci, je spet bi ga presenetil v hlevu. leglo, enako sta storila Božal je vrv, buljil po zunaj na silo odpreti. »Zdaj te imam ...« je glasno ušlo kmetu. In potem je bilo od zunaj slišati pritajen krik groze in prsti na roki so se takrat krčevito stisnili v pest in potem razprli in top ropot je odzvanjal z zunanje strani vrat. Kmalu zatem je bilo slišati cvokanje po blatnem dvorišču. Roka, ki jo je vrv še vedno krčevito stiskala, je bila zdaj povsem mirna. Kmet je obnemel od groze, saj je slutil, da se je ' '¥ I 'K ;C a 4 jfi I I ■ ‘i A. konja. In Klobasa si je temačnem, po gnoju smr-med dremežem rekel, da dečem prostoru in si mis-se je take noči noro bati lil, kako bi bilo bolje ležati konjskih tatov. Le kdo se ob ženi kot se kobacati po Na takšnih domačijah se je nekoč dogajalo marsikaj zanimivega. zunaj pravkar odigralo nekaj groznega. In z gnu som je buljil v tisto roko, ki je še vedno tičala v vratni reži. Zunaj je bilo vse tiho. Z drhtečima ro^ kama je Klobasa odrinil zatič na vratih in znoj groze ga je spet oblil, ko se je nehote dotaknil nemočne roke. Odprl je vrata in na zunanji strani se je v siju medle mesečine majala odsekana roka. Tekst in foto: FRANČEK ŠTEFANEC pustili sobo in se potuhnili. Kje, ne vem! Vem le, da sta ostali v hiši, kajti mimo njega neopaženo nista mogli. Pozvonil je in takoj vstopil. Dekletce, kakršno sem bilo, mu je takoj ponudilo stol in pijačo. Povprašal je po drugih. Zlagala sem se, da sem sama doma. Natočila sem mu »rdečko« in ga opazovala. Visok, vitek, z modrimi očmi, zagorel (mi si morja pač nikoli nismo mogli privoščiti), oblečen po modi (»kavbojke«) in vedno je prihajal na obiske »od doma«. Imeli so. Mi pa smo bili revni. Bili smo tisti sorodniki, ki so bili čisto na dnu, najbolj revni in katerih bi se bilo potrebno znebiti, če bi se jih lahko. Dvignil je kozarec in na hitro izpil »rdečko«. Stopil je za moj hrbet in me pobožal po mojih dolgih laseh. Nisem se branila, kajti pobožati po glavi, se igrati s kodri las, ne, takrat se mi ni zdelo čudno. Mogoče sem si želela nežnosti odraslega in zrelega moža. Mogoče mi je godilo, da me nekdo - situičan in izobražen človek - vidi. Vendar NE! Nikakor ne bi smel nadaljevati. Svojih rok ne bi smel položiti na moje prsi, ki jih ni bilo še nikjer. Komaj brsteti so začele. Ne bi smel... Z levico me je prijel za teme, glavo pa porinil v knjigo in v smehu momljal, da je učenje iz knjig eno, drugo pa je učenje iz življenja. In da mi bo on, On pokazal lepote tega Zakaj? Ne vem. Tepena bom. Spet. Naj mi nekdo pomaga. Pa ni bilo nikogar. Z udom se mi je približal obrazu in v tem sem odprla dlan, tako da se je dotaknil moje dlani. Zmrazilo me je, kajti začutila sem utripanje srca v njem, vlago in ogaben vonj Zgrabil me je za lase, me potegnil, tako da sem padla na kavč, ki je bil tik ob stolu. Z vso svojo težo se je ulegel name. Nisem imela več kot 40, 45 kilogramov. On pa se mi je zdel -orjak. Vedela sem, da se dogaja nekaj, česar si nisem predstavljala, kaj šele želela. Še sedaj voham njegovo kožo, njegovo prepoteno telo se mi gnusi. On pa je bil tako nasilen. Ni me udaril. Bil je močan, močan, močan. Jaz pa ... solze so mi polzele po licih, on pa, s sapo po alkoholu in cigaretah, mi jih je lizal. Kot pes. Gabil se mi je. Gnusil. Še danes se mi. Ne spominjam se, kje sem imela roke, vem le, da je z desno nogo 'II porinil mojo levo nogo navzgor,,, ne. ne morem tega opisati. Ni mi slekel hlačk. Ni bilo gibov, bil je samo prvi prodor, boleč, izliv ogabno lepljive in smrdljive sluzi in nikogar ni bilo, ki bi mi pomagal. Ni ga bilo takrat, ne pozneje. Niti menstruacije še nisem imela, pa sem že postala ženska. Solze so mi tekle po licu, on pa me je mirno, kot da ni bilo Hič, poprosil še za kozarec »rdečke«. Svinja’ In nisem imela toliko sa- VESTNIK 11 jL Pravijo, da naj o problemu piše samo tisti, ki ga pozna. Nekdo, nekje, nekoč mi je vzel otroštvo. Mladost sem preživela v samoobtoževanju. Zakaj? Kdo je imel to pravico? Ti, ki to bereš? L mozavesti, poguma, moči, da bi mu rekla NE! Zaupala sem mu. Za naše domače je bil tako pameten, nežen, uspešen. Jaz pa... bila sem ftezaželen otrok. Otrok, ki je prišel »po pomoti«. Bila sem zadnja, najmlajša, mogoče tudi najmanj ljubljena. In vse to sem I čutila in vedela. In kot vsak človek, sem si tudi sama želela človeka -■ moškega, ki bi mu verjela, zaupala. ! Človeka, ki bi me sprejel takšno, kot ' sem. Hrepenela sem po topli in prijazni besedi. Po nežnem dotiku. In ta človek je moje potrebe poznal. Vedel je, da potrebujem človeka. In to je izkoristil. Izkoristil je mojo potrebo po zaupanju in biti ljubljen. In zaradi tega, da ne bi naredila še večje sramote njej, moji mami, sem bila tiho jaz in tiho je bila ona, čeprav sem še danes prepričana, da je j vedela, kaj se je zgodilo. Ona pa je i bila tiho. f To ji zamerim in tega ji ne morem 1 odpustiti. Ne vem, zakaj mi ni po-Ij magala, zakaj mi ni pomagala njega prijateljijca - moja učiteljica, ko sem ji to omenila. Naj ne verjamem, da , se mi je to zgodilo. Da to ni res. Da je normalno, da v puberteti moja domišljija bujno deluje. In tako sem ostala s svojo bolečo izkušnjo popolnoma sama. Na stotine ur sem se obtoževala, da je iz mojega pogleda I razbral željo po ljubezni. In komaj sem si sama dopovedala, da noben odrasel, normalen človek tega ne bi smel vzeti kot željp po Ljubezni, ampak samo kot željo po bližini sočloveka. Še danes, v odraslih, zrelih letih si ne morem odpustiti, da se mi je to zgodilo. In ne samo to. Ker sem rasla v družini, kjer je bila »ljubezen« priljubljena aktivnost mojih najbližjih in se je o tem tudi govorilo v naši in okoliških vaseh, sem bila takoj tudi sama lahka tarča in primeren objekt. Še danes slišim glas znanega prekmurskega obrtnika, ki mi je v naši »stali« po mojem izmikanju na uho dejal, da jabolko pač ne pade daleč od drevesa. In da ■ je moja usoda v življenju, da bom I »kurva«. življenje ima čudna pota. Tisti človek je kmalu zatem zbolel za rakom. Tista učiteljica je kmalu zatem zbolela za rakom. In umrla. f’oročila sem se. Imam otroka. In sem nekoč doživela strast, tisto strast, ki je tako zelo pogubna in iz •'atere komaj najdeš moč, zaradi te kurva« Naj- 'Strasti se res počutim večjo bolečino življenja pa mi je zadal hi isti obrtnik, rekoč: »Saj sem i'ekel, Kurva mati, kurva hči« Moja ni Ne sirotišnico< slonov I blizu mesta Pinnavela. Tu I skrbijo za mlade slone I »najdenčke* in jih vzgajajo I za delovne živali. Sloni so zelo ogrožena živalska vrsta V tudi zaradi divjih lovcev na Č slonovo kost. * ■ V 1 wap V mestu Colombo in po vsej poti smo občudovali budistične templje v obliki zvona - »stupe*. I Vhod v votlinski tempelj blizu mesta Danibulla, kjer je 180 metrov visoko vklesanih niz votlin, v katerih so številni kipi Bude in freske iz njegovega življenja. St- ® < v Hinduizem je predvsem v mestih, kjer so že od daleč opazni templji z visokimi izrezljanimi strehami. Okrašeni so s podobami njihovih bogov. v mestu Kandy, za katerega domačini menijo, da je najlepše na Šrilanki, je tempelj Svetega zoba, kjer naj bi hranili avtentičen Budov zob. To se vrstijo različna religiozna srečanja in življenje poteka večinoma okrog templja. JACK FRUIT je zelo zanimiv velik tropski sadež, ki raste kar iz debla. Prebivalcem poleg riža pomeni osnovno hrano. Lahko ga uživajo kot zelenjavo, nadomestek za riž ali kot odlično sladico. ii w i o N is '5? d g" >w ■V3 I 1 rt ■O 4J 2 * 2 a S, N ca uh a pi.i tt?* c (d Z o 5 Domačini so v osrednjem hribovitem delu Šrilanke so najlepše plantaže Čaja. Obirajo le Domačini so nam popestrili večer s čudovitimi ljudskimi mlade poganjke na vsakih pet tednov. Izkušen nabiralec natrga okrog 35 kg plesi ob spremljavi bobnov in ga sklenili s hojo čez goreče ! £ J C' ' £ v a N Pogled na eno od ulic v četrti Pettah, glavnem mestu Colombo, kjer se vrstijo ulične prodajalne. Ulice so precej umazane, polne smeti, hiše pa neurejene. Vendar je to del njihovega vsakdanjika in ljudi to ne moti. Drugačna pa je podoba bogatejšega dela mesta, kjer so lepe hiše z lepo urejenimi parki. ). •s:--' P'" L* L*# [omaai 7 Hlndujka med olSreai in čaščenja. 15 cd ■O 2 .Si a 'Q q» . 3 rt 'S listov na dan, iz njih pa dobijo potem 8 kg čaja. oglje. VESTNIK 47 po P<^I1 tepanje solza Indij skesa oceana april '99 I I I DEŽELA TAMILOV IN ____________SINGALCEV____________________ v vihravi šrilanški zgodovini so se menjavala obdobja miru z obdobji nemirov in prelivanja krvi Zgodnjo zgodovino Šrilanke so oblikovali indijski .vplivi, poznejšo pa tri faze evropske kolonizacije. Stiki z Evropejci so se začeli v 16, stoletju, ko so otok zavzeli Portugalci. V 17. stoletju so si monopol nad otoško trgovino pridobili Nizozemci in zadnji kolonialisti so bili Britanci vse do leta 1948, ko je otok dobil samostojnost. Prvotni prebivalci Šrilanke so bili VEDI, preprosta lovska plemena, ki danes živijo le še v odmaknjenih gorskih gozdovih, nekaj pa se jih je pomešalo med preostalo prebivalstvo. Šrilanka šteje okrog 18 milijonov prebivalcev, od tega 75 % Singalcev m 20 % Tamilov. Oba naroda izvirata iz Indije, Singalci s severa, Tamili z juga. Večina Singalcev pripada budizmu, Tamili pa hinduizmu. Pri obojih pa je še vedno kastna ureditev, ki smo jo opazili predvsem v mestih, ki so razdeljena na bogate m revne četrti ter delavsko predmestje, ki je še revnejše. Tamili in Singalci doživljajo drugi druge kot tekmece. Tamili se čutijo prikrajšane, ker je singalščina uradni jezik v državi in budizem vera večine. Nasprotja med njimi so izbruhnila v krvavih nemirih leta 1958 in še do danes niso prenehala. Po osamosvojitvi države se je zaostril boj Tamilcev za avtono- pa tudi več vojske. Ibrizem pa je predvsem zaradi varnosti usmerjen na južni del otoka. hišami Kravo kpt sveto žival spoštujejo tudi budisti in pripadniki drugih ver. nscHEp l * *2- B, ' ■** U0 ■ 7,1 5 •13 n 'b 1^' 'S P ■l HINDUIZEM IN BUDIZEM JE ČUTITI POVSOD Kot posledico živahnega zgodovinskega pretoka najrazličnejših narodov srečamo na Šriianki pravo mešamco različnih jezikov, kultur in religij, med katerimi prevladuje budizem. Že od daleč so bili v pokrajini vidni povsod, kamor smo potovali, značilni templji DAGOBE, bele polkupolaste zgradbe, podobne zvonu, ki imajo pozlačeno konico.V takšnih templjih je shranjena relikvija Bude Navduševali pa so nas tudi različni kipi Bude - ob cestah sedeči, stoječi ali ležeči in različnih velikosti V mestu Kandy smo obiskali največje budistično svetišče Bubinega zoba Zob hranijo v skrbno varovani zlati skrinjici in ga vsaka tn leta za dva tedna dajo na ogled. Takrat je to eno največjih romarskih točk na območju budistične vere Da je to pomembno budistično svetišče, smo se prepričali tako, da smo morali do vhoda skozi več vojaških kontrol, kjer so nas natančno pregledali Kontrolo so poostrili, ker so pred leti tamilski gverilci podtaknili bombo pred tempelj m ga zelo poškodovali. Presenetilo nas je tudi, da smo morali povsod v notranjost templja bosi in kljub vročini v dolgih oblačilih, , Prevzelo nas je tudi svetišče v Dambulli, kjeT je 160 metrov visoko votlinski tempelj. V f I II 1 1 r1 h I 11 ^4 ČAB TROPSKE DEŽELE že ob izstopu iz letala nas je prevzel pogled na lepoto tropske pokrajine Povsod same palme in čudovito cvetje. Objel nas je tudi val tropske vročine, kakršne pri nas nismo vajeni. Temperature so na Šriianki skozi vse leto visoke. V času našega obiska so se gibale med 27 in 34 st. C pri 94-odstotni vlagi v ozračju. Temperature se seveda spreminjajo 2 nadmorsko višino in so bile na 2000 metrih okrog 24-25 stopinj Celzija čez dan. Za podnebje sta značilna tudi zimski in letni monsun, ki sta nosilca padavin na otoku. Najbolj so nas navdušile kokosove palme, povsod ob cesti in na vaseh pa je polno banan, papaje, manga, ananasa in še drugega sadja. Narava je torej bogata in raznolika, vendar vedno bolj ogrožena zaradi nezakonitega izsekavanja tropskih gozdov. V času britanske kolonialne vlade so uredili velike nasade - plantaže kavčukovcev, sladkornega trsa, čajevcev, banan. , Čaj je na Šriianki najpomembnejši izvozni artikel. Odličen čaj pridobivajo v hribovju okoli kraja NUWABA ELIVA, kjer ga tudi predelujejo. Ob pogledu na plantaže čaja in obiralce smo bUi zelo navdušeni, saj je to pravi raj na otoku. Sprehodili smo se tudi po vrtu dišavnic v tropskem gozdu in t. zanimanjem opazovali vanilijo, cimetovec, poprovec, kakavovec, sandalovino. Pridelke vseh teh kultur tudi izvažajo, medtem ko za domačo rabo pridelujejo maniok (podoben našemu krompirju), arašide, tobak, predvsem pa veliko riža. Žanjejo ga trikrat na leto in je pomemben v njihovi prehrani. Vsa opravila pri pridelavi riža opravijo ročno s pomočjo vodnih bivolov. KAJ PA ŠOLA? Kot učitelje nas je zanimal tudi njihov sistem šolstva, zato smo obiskali eno od osnovnih sol blizu mesta SVClflHA. Že ob pogledu na množico učencev smo bili navdušeni nad njihovo belo uniformo z lepimi kravatami Pouk začnejo ob 8 un in traja do 15. ure Učilnice so odprti, skromno opremljeni prostori, v katerih je tudi devetdeset učencev. Osnovna šola je brezplačna, saj država učencem priskrbi uniforme -obleke za šolo in učne pripomočke s torbico. Država se lahko pohvali z veliko pismenostjo, poznej^ pa le malo mladih nadaljuje Šolo v mestih, ker je predraga Šolo začnejo obiskovati s petimi leti in traja do 14. leta, ko delajo državne izpite. Tisti, ki so uspešni, lahko nadaljujejo šolanje na srednji šoli, drugi pa še dve leti obiskujejo osnovno šolo in se izučijo kakšnega poklica. Eno šolsko leto Jz tropske^ kJM, - ebcnovva, tikovega in rožnega lesa izdelujejo v mnogih majhnih 1® razdebono na triade Pouk tmiti ridiaimirnh različne kinp Rtirie. maske, slončke ... V izdelovanju so res pravi mojstri mesecev Na_vsake in mesece imajo mesec delavnicah različne kipe Bude, maske, slončke ... V izdelovanju so res pravi mojstri in izdelki so občudovanja vredni. mijo na severu in v zahodnem delu otoka, ki je po letu 1980 prerasel v državljansko vojno. Pomagale so jim tudi indijske oblasti, ki so dovolile tamilskim gverilcem, imenovanim 'tamilski tigri-, da imajo oporišča na jugu »1 prvi votlini leži 15 metrov visok kip Bude, izrezljan v živo skalo. Občudovali smo zelo lepe freske na stropu iz 15. stoletja in še kakšnih 150 kipov Bude v naravni velikosti. Predvsem v mestih pa se čuti tudi pri- dni počitnic. Prosto pa imajo tudi ob državnih praznikih K ■ k ■ r. ri •V J Obiralka čaja se po napornem delovnem dnevu vrača domov. zdravi. Povedali so nam, da niso lačni, saj je okrog njih vse polno sadja, ki si ga znajo pripraviti na različne načine in ga uživajo ob vseh obrokih. Da bi se izkopali iz vehke revščine, država spodbuja in sofinancira obrt na vaseh. Opazili smo. da so posamezne vasi prav specializirane za določeno obrt' To so usnjarstvo, rezbarstvo iz lesa, izdelki iz palmovih vej, vrvi, lončarstvo. Ljudje so bili do nas povsod prijazni, nasmejani in so nas spraševali, od kod prihajamo. Vsi govorijo tudi angleško, tako da s sporazumevanjem ni bilo težav. Za Slovenijo seveda ni slišal nihče. Kljub gneči v mestih, ki smo jih obiskali, smo se počutiE varne. Obiskali smo njihove poulične trgovine in tržnice Cene so seveda dvojne, ene za domačine in druge, precej višje, za turiste. Od naše spretnosti je bilo odvisno, za koliko smo jih znižali. Cene so v primerjavi s Slovenijo nizke, vendar so tudi plače delavcev precej nižje. Povprečna plača delavca je 3.600 rupij na mesec, to je devet tisoč tolarjev. Hrana je podobna indijski, vendar pekoča Glavne jedi so riž, curry s prilogami, zelenjava, meso in ribe. Na voljo pa smo imeli seveda veliko tropskega sadja, odličen čaj ih pivo. Poskusili smo tudi njihovo nacionalno pijačo ARAK iz riža in kokosa. ŠRILANKA se v sodobnem času ob nacionalnih trenjih srečuje z ekološkimi problemi. Hitro naraščanje števila prebivalcev, načrtno širjenje obdelovalnih površin, namakalnih področij in mest predstavlja preveliko obremenitev za že načeto naravo. S krčenjem tropskih gozdov izginjajo nekatere redke vrste drevja, kot je ebenovec. Onesnaženost se je torej dotaknila tudi tega rajskega otoka. Na trenutke neznosna vročina in naporen enajsturni polet z letalom sta bila ob vrnitvi pozabljena. Ostali so lepi nepozabni spomini in spoznanje, da smo bogatejši za znanje, ki DEŽELA Z VELIKO REVŠČP^ leo^X uporabili pri pouku , , -------------,-c. Indije. Skrajneži se na obeh straneh bojujejo sotnost hinduizma, saj njihovi templji z s krvavimi poboji in maščevanji. Žrtve so '------ nešteti civilisti, tako Tamilci kot SingaJci. Država, ki se trudi, da bi naredila kTmec dolgotrajnim spopadom na otoku, porabi veliko denarja za vdrževanje številne poklic-vojske. Da nevarnosti napadov zares na L3 vasice ob Indijskem oceanu so zelo revne, vendar so ljudje videti srečni, zadovoljni ter Ko smo potovali z džipi skozi džunglo, smo bili presenečeni nad zelo revnimi vasicami s hišami iz blata in kočicami s strehami iz visokimi, lepo okrašenimi strehami vzbujajo palmovih vej. Znotraj hiš, razan ležišča kadilih in plesih ob spremljavi bobnov pa smo bili očarani. V predmestjih m na vaseh ne vojske. Da nevarnosu naHtiuuv iares so na hinduizem opozarjale obstajajo, smo občutili ob številnih vojaških tudi krave, ki so za njih sve-ovirah na cestah Bolj ko smo potovali proti ’ * -severu otoka, več takšnih ovir je bilo, hkrati pozornost 'vsakega obiskovalca. Udeležili tleh, ni bilo ničesar Ognjišča so imeli zunaj smo se njihovega obreda čaščenja, ob dišečih pred kočo, kjer so tudi jedli. Tudi ribiške te živali. Prosto so se spre- hajale po ulicah in med Žetev riža na enem od številnih polj, ki so Riž je pomembno živilo v boju za ■( iii 1 *1' ■ * s'.'. *. ' D*;,*, - '}■ a s v nižinskem delu Šrilanke. preživetje mnogim ljudem. Ob našem obisku ene od osnovnih šol je tam nastala prava zmeda, saj učenci niso vajeni tujih obiskov, V upanju, da bodo dobili -kuli* ali bonbonček, so se veseli nastavili fotografskemu aparatu. Pogledali smo tudi v zbornico in se pozdravili z njihovimi učiteljicami, ki so bile zelo prijazne. Oblečene so bile v lepe tradicionalne sarije in vse so imele dolge lase, spletene v kite ali čop, kar je nasploh značilno za tamkajšnje žene In dekleta. april '99 p®" VESTNIK 44 [2 1 I Fotoraport £■/ > z Evropskega prvenstva pokalnih prvakov v hokeju na travi za moške, kot sta to videla in zabeležUa budno oko gospoda Švende in leča njegovega fotoaparata. Z Vestnikom v Pen ali PRVI KORAKI DO NASLOVNICE V p Za obuditev spomina: prvenstvo je bilo v začetku aprila v Moravskih Toplicah, sodelovalo je sedem ekip, zmagali so Švedi, naši so bili peti. Zanimiv je odmev iz evropske Holandije: eden večjih tamkajšnjih časopisov se je razpisal o gostoljubnosti tukajšnji ljudi, o lepi pokrajini in nasploh naredil reklamno, morda vredno več, kot včasih plačujemo za različne promocije naše države. SPIEGLU!? 1 ■i 2 L Poglejte, kako postavne funkcionarje ima Slovenska hokejska zveza. Gospod z naočniki proti soncu in njegovim žarkom je njen predsednik MUan Regvart, sicer sodnik. Ob njem stoji funkcionar zveze, Aleksander Šeruga - Sanji, ki je vihtel hokejsko palico že, ko so bili gospod predsednik zveze še v pleničkah. Hokej na travi je miroljuben šport. Zaskrbljen pogled soigralca in kri na dresu to trditev sicer rahlo postavlja na glavo. Predsednik hokejskega kluba Triglav Rudi Cipot kaže, kako se pravilno drži hokejska palica. Igralec s številko 8 o tem očitno nima pojma. Profesor Evgen Titan je v Soboto prinesel hokej v drugi polovici 50. Let. Na fotografiji ga vidimo, kako prosi mladenko, naj se malo odmakne, ker ne more gledati tekme. 'jI L h ! I 1, p lA I 'f I Nekoč so v Turnišču mladi sanjali, da bodo čevljarji, zdaj kaže, da se bo starim cehom za kakšno desetletje pridružil nov, sodoben - ceh fotoreporterjev. Kar pet osnovnošolcev sanja, da bo njihova fotografija nekoč na naslovnici Vestnika, tisti najbolj ambiciozni pa, da bo obšla svet na prvi strani Spiegla. Zaenkrat svojo fotoreportersko nadarjenost preizkušajo v domačem kraju in v Penu smo jim ponudili prvo veliko priložnost, da jih založniki opazijo. GREGOR ŠKERGET, 5.b Mojster Zavec iz Renkovec je eden redkih čevljapev, ki še zna ročno izdelati čevelj. Zna jih tudi prodati, Gregorju pa je ponosno poziral pred osmimi pari škornjev narejenih za folklorne plesalce. In tu je tudi nepogrešljiva opanka velikanka. '■'•'J I rlClI '.dr J I' 1 J S/ h ll i: I 'ca triglav F N < Normalno, da so se tako pomembnega prvenstva udeležili znani ljudje iz družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Ker so znani, jih ne bomo naštevali, poleg tega pa bi še koga nehote izpustili in bi tako bila zamera. Zdaj pa ne bo. Vsaj upamo tako! MATEJ VITEZ, 7.a Zdaj se je pomlad razcvetela, sredi marca pa fotoreporter Matej še ni našel ta pravih ptičkov v gnezdih, je pa opazil njihove prijatelje na stojnicah turniške cehovsko - kmečke tržnice. ® .S 6 ft M) g rt -:?-u o -o -£ T3 S Oj C zi .D in « O N cd o o « o g "S j: “>5 -s . < K g o ‘S S O Ji 3 a s c Q ■ ' 2:^ O (A o □ ” « 'J vid 'S S -5^5^ S afi S e E. o 51 g.:3 g Q c® ■ o ., rt 3 "S 2 pfi o .u e s a 5 5 s k u *■ o 1 S ® I ® r* 5 8». < 9 u H si Med turniškimi podobami življenja, ko je || tam gostovalo uredništvo Vestnika, je Tadejevo fotoreportersko oko opazilo II pozvačina in nastala je fotografija, ki si , zasluži objavo. : > I « it h! i 'i 1' 1 J ■ 'i ; _ ALEŠ CMERKEŠ, 7.b Pa še kdaj povejte, da je šolarjem lepo, ko kot osli iz dneva v dan tovorijo v šolo in domov...Aleš opozarja šolske oblasti, da bistvo ni v količinah... "E#« il VESTNIK 45 P©n šolska april '99 Muhast april je, če ne drugega, poleg obilice dežja prinesel v Rožno dolino tudi malo toplejše vreme. Nedvoumen dokaz za to so klopi, ki so nam jih hišniki .vrnili« tudi letošnjo pomlad. .Rožna, se je ob prvem soncu razživela, zdaj pa se brez večjih težav drži na nivoju, kajti že so se začele kvalifikacije za sklepni turnir Majskih iger v nogometu. April prinaša tudi običajne zahteve To je seveda opravljanje izpitov ali priprava na njih, kajti bliža se junij, ko bo na večini »faksov« prva »runda« rednih izpitnih rokov. Kdor je odločen opraviti pogoje, ta čas vsekakor jemlje resno. No, za ravnotežje na relaciji učnje-»žur« bo vsekakor poskrbela prihajajoča prireditev Majske igre. Enotedenska športno-glasbeno-zabavna prireditev je po obisku brez primere v študentskem življenju, še posebno -študentska tržnica«, to je dan, ko so po -Rožni« postavljene stojnice in se vsak študentski klub promovira s svojim vinom in hrano v degustacijski obliki - zato je seveda vse zastonj. Precej je tudi obiskovalcev, ki niso študentje, vendar se taki priliki težko I o "a a, a J ij k r i,’’*'" Pl to O c3 s o (X| t-Ji 'i ^(iBESE ftLO. .V 1 M ll' izognejo - redkokdaj je namreč kaj zastonj. Nam nadrejeni birokrati, ki uravnavajo življenje tam, kjer še nikoli niso bili, so spet, zdaj že po ustaljenem postopku, pomladili sestavo prebivalcev v študentskih domovih. Izločili naj bi kar okrog petsto študentov, v večini absolventov, ki jim je potekel rok bivanja. Ja, ja. »bruce« je treba alkoholizirati. Naj se končno zavejo, kako težko je življenje. Majske igre so izjemna priložnost za seznanjanje s težko študentsko realnostjo. , Glede lanskih iger naj omenim, da smo imeli Prekmurci prepričljivo najslabše vino na vsej prireditvi, in kar je bilo še najbujše, še najbolj smo ga skrivali. Ali smo Prekmurci še bolj »škrtlavi« kot Gorenjci? Še nekaj je, kar se je, predvsem na sim-boUoen način, »pripetilo« študentskemu živI Ijenju To je seveda - V leru. To je, kot že ve-I ste, novi slovenski film o študentskem življenju, ki je bil posnet tudi v študentskem okolju, namreč v »Rožni-. Čeprav je gospod, s katerim »soustvarjava« tole zadevo, prepričan, da je to zgolj slovenska kopija (ki si je vzela zgled po slovenski glasbeni scenil lani posnete hrvaške oz. zagrebške verzije, boipo tole prepustili Štefančiču in podob-nirn, ki so za svoje mnenje plačani Kakorkoli že, študentsko gibanje potrebuje tak film. Potrebuje ga, ker slednji nekako simbolično, na umetniški način identificira povprečnega (vse prej kot bogatega) študenta. Tako imajo tudi »bruci« priložnost uvida v svojo prihodnost. Če imamo svojo študentsko organizacijo, svojo vlado in parlament. zakaj ne bi imeli še svojega filma. (d) Ko podarjamo rože, po navadi ne razmišljamo, ali imata barva in vrsta rože kakšen poseben pomen. Podarimo pač tisto rožo, ki nam je všeč ali menimo, da bo všeč obdarovanem. Verjetno je tako tudi najbolj prav. Mogoče pa bo vseeno koga zanimalo, kaj simbolizira posamezna roža: vrtnica - ljubezen, lilija - čistost, sončnica - upanje, tulipan -nedolžnost, ljubezen, perunika -krepost, spominčica - mladost, skromnost, vijolica - skromnost, ponižnost, anemona - zavrnitev, amarilis - ponos, aloja - dolgo življenje, naklonjenost, vdanost, krizantema - obilje, čistost, bogastvo, rdeč nagelj - (nebeško) ljubezen, nageljni drugih barv -zvestobo, občudovanje, privlačnost, ljubezen, narcisa - pogum, bela marjetica -oboževanje, čistost, nedolžnost, marjetke raznih barv - lepoto, harmonijo, bela hijacinta -vdanost, vera, čistost, modra hijacinta - modrost, prijaznost, lotos - božanska ljubezen, nesmrtnost, orhideja - razkošje, skušnjava, spolnost, zvonček -napoved pomladi, tolažba, upanje, trobentica - čistost, mladost, jezikavost, predrznost, plodnost, stalnost, poigravanje, ljubkovanj, smrt, petunija - mir, tišina, ‘S 11 mačeha -bahavost, razkazovanje, misel, zveza, potonika -zaskrbljenost, jezo, prizadetost, sramoto, sramežljivost, gardenija -smrt, nedejavnost, kultiviranost, uglajenost, taksija - okus, milino, privlačnost, eleganca, geranija -neumnost, strast, melanholičnost, sprememba, novi stiki, gladiola -pripravljenost, dalija - negotovost, nestalnost, eleganca, dostojanstvo, planika - čistost, sentimentalnost, gizdavost, omej [preohjeda) - zle misli, nevarnost, ljudomrzništvo, prepovedana ljubezen, volčja češnja - pomanjkanje rodovitnosti, smrt, osamljenost, tišina, slabo znamenje, azaleja - kratkotrajna strast, krhkost, zmernost, zvončnica -stalnost, lojalnost, samota, obžalovanje, rdeči mak - spanje, smrt, iluzija, nesreča, oranžni mak -ponos, razkošje, veselje, rcžnati mak - tolažba, čistost, rododendron - približujoča se nevarnost. (Prispevek smo povzeli po zadnji lanskoletni številki revije Gea.) Od 28. aprila do 27. maja 1 i I ‘''S O I II 1 HOROSKOPHV Pripravlja: Agencija Hogod j za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. IIL - 20. IV.) vjiJ zdaj čutite ugoden vpliv Jupitra, ki je prišel v vaše ozvezdje in bo tu ostal skoraj do konca leta. Jupiter pomeni med drugim tudi napredovanje, študij, religijo, založništvo, finance, vpliven položaj in filozofijo. Obnovili boste (ali morate) garderobo. Po 13. boste našli mir in uravnovešenost. Ljubezen je trenutno drugotnega pomena. Po 17. možen nov vir zaslužka. O I BIK (21. IV,-21. V.) bdobje pred vami ne bo ravno lahko. Kar nekaj obveznosti je, ki bi jih že morali urediti v prvi polovici, hieseca To bo vplivalo na vaše odnose z okoljem, zato je mogoče, da boste prišli v konflikt s predpostavljenimi. Vsekakor priporočamo v odnosih z ljudmi previdnost in potrpljenje, predvsem pa, da prisluhnete tudi drugi sti;^ ni Na obzorju nekaj novega m zanimivega. zadovofim BoHite, saj vam tokrat uspeh ne more ar DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) niti. Tbdi med prijatelji boste cenjeni. , Nekomu boste naredili uslugo, ki bo nekoč večkrat preplačana, v peto polje ■ “ ' ohririnlO fTO 'lubezen - prihaja Jupiter m 5 tem obdobje, ki ga morate Uiaksimalno izkorisbti. Thdi na finančnem področju kaze dobro. Ob koncu meseca vseeno mogoo' pr ija. M RAK orda ste v minulih (22. VI. - 22. VIL) nesporazumih izgubili nekoliko samozavesti. Zdelom uh uiinilo, saj strah in nezanesljivost pttTl^til iiJhni*'"' bo to z lahkoto osnove. Bodite osebo, ki vam bo takoj bližine bo imel do Pripravljeni na srečanje z zanimivo Postala všeč. Vendar: še nekdo iz va.‘=e /.pnrav ''i* enake občutke kol vi. Potrudite s*, rezultat ne bo odvisen od vas. Pazite na gr " končni 11' p LEV (23. VIL - 22. VIIL) recej nervozni ste in nimate dovolj koncentracije, da bi sedli, dobro razmislili in končali zamišljeno ali začeto . delo. Olajševalna okoliščina je v tem, da to ne bo trajalo dolgo. Ne pretiravajte z analizami, ampak krenite v akcijo. Pred vami so izredni rezultati, le malo več samozavesti in upornosti je potrebno. Neki dan po 19, boste srečni kot že dolgo ne. Ne prehitevajte dogodkovl N, DEVICA (23. Vin. - 22. IX.) avajeni ste, da vse stvari uredite pravočasno, tokrat pa se je malce zapletlo. Morda ste zdaj slabe volje, le to pa prenašate na okolico. Rezultat tega dobro poznate. No, v sredini meseca boste že na pravi poti in taki, kot vas poznajo. Temnih oblakov ne bo in lahko boste mirno zadihali. Kljub temu pa kakšnih večjih uspehov pa tudi pretresov ne pričakujte. N TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) in denarnimi zadevami. Ne bo trajno, kajti kmalu boste pjavah na valovih uspeha, ki vam bo ponudil nove možnosti. Imate nekaj tekmecev, zato se tistega lotite čimprej. Če razmišljate o zamenjavi delovnega mesta, zdaj ne odlašajte. M I ŠKORPIJON (23. X. - 21. XL) erkur in Saturn sta se znašla v vašem polju ljubezni in kreativnosti, zato se boste tega maja še dolgo z veseljem spominjali. Zaljubljeni kozorogi bodo sanjali o veliki ljubezni in prihodnosti, drugi o poslu ali potovanju. Poročeni kozorogi se bodo doma počutili idealno. Kritični dnevi bodo konec meseca, V začetku meseca priporočamo čimveč skupinskega dela. s STRELEC (22.XL-21.XIL) premembe, ki jih doživljate, so povezane s poslom. Ljubezen je trenutno drugotnega pomena, vendar vas to ne moti, ker urejujete finančne zadeve, ki se bodo iztekle še kar zadovoljivo. To je povsem v redu, saj na kakšno srečo zdaj ne morete računati. Po tem obdobju lahko pričakujete prijetnejšo plat življenja. Potrebujete spremembe. V neki zadevi boste pokazali precej neodločnosti, ki bo sprejeta s presenečenjem. V KOZOROG aš odnos z ljubljeno osi (22. XIL - 20. L) iebo se lahko skrha zaradi nepomembne stvari, Ker spadate med znake, ki vedo, kaj je pravica, se boste verjetno postavili po robu tistemu, ki bi želel porušiti harmonijo. V poslovnih zadevah boste, zahvaljujoč soncu, zadovoljni. Neka nepomembna povezava lahko dobi nove razsežnosti Tam, kjer pričakujete, podpore ne bo. Ponedeljek bo imel svoj smisel in pomen. elagodnost, ki jo čutite, je povezana z vašo službo VODNAR (21. L - 19. IL) e v ljubezni ne gre vse tako, kot bi hoteli, jo trenutno postavite na stranski tir in se posvetite svojemu delu. Toliko bolj, saj vam v tem mesecu Mars ponuja dovolj energije za marsikaj. Kljub temu je mogoče, da boste ravno v tem času srečali zanimivo osebo, ki vas bo v začetku pripeljala do številnih domov, pozneje pa ponudila kar nekaj zanimivih idej. Zdravje zadovoljivo. RIBI (20.11. - 20. IIL) oložaj planetov”^e se zmeraj tak, da delujejo na vas pozitivno, zato trenutno tudi nimate pretiranih finančnih težav, kar vas dela zadovoljnega in se počutite varnega. Mogoče se boste prepustili sanjarjenju, ki za to obdobje m slabo. Ljudje vas bodo sprejeli medse in mogoče so tudi ljubezenske dogodivščine. P^n .^fio meseč rta priloga 1n ima ludl sicer ivezo z Pen kralko Hklutfom- UsUnovl(en k bil da bi, v skladu z Imenom In naravnim mcaeti"" " . iin„ui i« ....................... nsodacljami. ter bil poln fotogrftnl. ■ul časopisni pen llnaloj m penelranlnei (prodlraletj IT m iBblold spodobi. Iidajtt ga Podjetje za InformiranJe.Odgovoriil urednth matlčnoga časopisa Je Janko Votek. uredniki Pena so Bojan Peček, Joae Rltuper iit Irma Benko. OblikuJc Ka Endre Gonler, za folograTiJe skrbita Nataia Juhnoe In Jure Zauneker lektorira Nevenka Emrl, Računalnike ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n april '99 VESTNIK 10 Obalna ----P©n-------- Habsburgov še ne straža se seli bo zmanjkalo ... 'iT'. 'l 9:« 1 Nadvojvoda Karl von Habsburg in njegova žena Francoska bosta v teh dneh (če že nista) dobila tretjega otroka. Soproga se kar dobro drži, saj je še v marcu spremljala moža na smučanju v švicarskih Alpah in se ob tem tudi sama nekajkrat spustila po strmini. K temu naj dodamo, da sta drugega otroka, sina Ferdinanda Zvonimira, krstila v zagrebški katedrali. in kraljevičev m J tudi ne f Potem ko so nadaljevanko Obalna straža kar nekaj , let snemali na kalifornijski plaži, se zdaj ekipa Baywatcha zanesljivo odpravlja v Avstralijo. Kalifornija jim je postala predraga, zato so iskali novo prizorišče za svoje dogodivščine. Med'več kandidati so se odločili za manjši kraj na Havajih, vendar so se tamkajšnji domačini temu uprli in tako se bodo ekipa kmalu odselila na obalo avstralske zvezne države Queensland. - Dekle meseca Holly Hart A Hčerka španskega kralja Juana Carlosa in kraljice Sofije Cristina bo, kot poročajo iz španske kraljevske palače, oktobra rotUla sina. Tridesetietna princesa se je lansko leto poročila z znanim rokometašem Barcelone Inakijem Undangarinom. Spoznala sta se na olimpijskih igrah v Atlanti. Cristina je namreč tudi sama kot dobra športnica v jadranju sodelovala na teh igrah. ■ v eS I f J ■ ¥ Pred kratkim je izšla knjiga novinarke Maureen Orth z naslovom Vulgarne usluge, v kateri avtorica trdi, da je bil pokojni modni kreator Gianni Versace ob smrti HIV pozitiven. Menda je to njegova družina skrivala že dalj časa (od leta 1995), saj se je bala, da bi zaradi tega padle cene delnic njegovega modnega carstva. Je mogoče, da ga je Cunanan ubil zato, ker ga je Versace okužil? OJ o cS cS a «5 S 73 O Nekdanja zvezda Obalne straže Carmen Elecktra se je po petih mesecih zakona $ košarkarjem, legendo NBA lige, in trenutno tudi estradnim umetnikom Denisom Rodmanom odločila, da bo naredila konec. Pravijo, da je pripravila nekdanja Playbojeva zajčica Rodmana do poroke s prevaro. Za ločitev - po petih mesecih zakona - se je odločila, ko je svojega soproga ujela v postelji z dvema ženskama naenkrat. Naomi pred oltarjem? Pred kratkim smo izvedeli zanimivo novico, da je sestra modnega kreatorja Versaceja Donatella odpovedala nadaljnje sodelovanje manekenki Naomi . Campbell. Naomi, ki je redno je študentka iz San Francisca. Oče policist, mati gospodinja. Ta eksotična lepotica velja za prijazno dekle, ki vsakomur z veseljem pokloni nasmeh in prijazno besedo. Na črnsko poreklo je ponosna: >Sreča sem zaradi svojih sodelovala na Versacejevih revijah, je dobila za sprehod po modni pisti tudi po 60.000 dolarjev na večer. No, Naomi, kot vse kaže, ne bo ubobožala. Zdaj se zabava na francoskih Antilih z italijanskim multimilijonarjem Flavijem Briatoreom. Z njim so jo videli že pred pol leta na Plesu vrtnic v Monte Carlu, kjer je nosila skoraj popolnoma prozorno obleko. Poznavalci razmer pravijo, da se bo to korenin. Drugačna kultura, iz katere izhajajo moji prednik, me dela bogato, bogatejšo od nekaterih mojih beUh prijateljic. Moja lepota pa ni nič drugega razmerje zanesljivo kmalu kot dokaz, da ljubezen ne pozna meja in ne barv.< končalo s poroko. I I r,’- I ■L J f c .1' ► J' . I ( V - .j >' p s P' VESTNIK 47 Pen rockregerep april '99 O s o Mia Žnidarič je odslej velika prijateljica avtomobilov. Pa ne tistih iz Nove Gorice (čeprav se tudi s temi fanti dobro razume), pač pa tistih na cesti s štirimi kolesi. Do sedaj je le z odporom sedla vanje, čas, v katerem živi, pa jo je nekako prisilil, da premaga strah. Tako se je Mia vpisala v avtošolo. Čeprav je 'šele na začetku svoje vozniške kariere, ji pripetljajev za volanom ne manjka. Tako je bilo na eni učni uri vožnje že kar pestro. Mia se je namreč ustavila pred križiščem, in ko je hotela speljati, ji je avto »crknil«. Ni in ni šlo naprej, tako da se je za njo nabrala že prava kolona. In kjer je kolona, so tudi razburjeni in neučakani šoferji, ki znajo s hupanjem spravljati ob živce. Mia se je tako razjezila, da je odpela varnostni pas, zdirjala iz avtomobila k živčnemu šoferju za sabo in ga vprašala, ali je bil kdaj v avtošoli. Prav gotovo bo Mia ob koncu šolanja lahko povedala še kakšno zanimivo šofersko anekdoto. Do opravljenega izpita ji želimo čim manj razburjanja in veliko baldrianovega čaja, potem pa srečno vožnjo. Enako tudi vsem drugjm voznikom. Za zaljubljene 1 lil M Čeprav je Valentinovo že mimo, ljubezen kar živi z nami. Pravzaprav ljubezen sploh ne pozna meja ne časa in ravno zato ne bo nič narobe, če vas spomnimo na kompilacijsko kaseto in ploščo Za zaljubljene, Ne glede na to, kako ste zaljubljeni - srečno, neuslišano, noro, nesrečno, prepovedano ali kako drugače -, v vsakem primeru boste na tej plošči in kaseti prav gotovo našli nekaj za svoje srce, in to zajamčeno brez holesterola. Za vas bodo trinajst ljubezenskih skladb prepevali Simona Weiss, Werner, Oliver Antauer, Valentina, Ivica Šerfezi, Jasmin Stavros, Regina, skupine: Petovio, Cherie band in Rendez Vous, Gianni Rijavec vam bo zapel v duetu s Simono Weiss, Tereza Kesovija pa venček Ljubav je moj grij-eh, Ja ne žalim dane in popevko Za ljubav. In če kdo pogreša Stojana Auerja, ga od slej ne bo več, kajti tudi on je zapel za vas skladbo Pogrešal bom. No tako, sladkorja ne boste več potrebovali, saj se boste lahko dodobra »pocukrali« s tem izdelkom. Pa previdno! Od preveč poslušanja lahko dobite tudi sladkorno bolezen. 'Ji << t / ■ Ji ',1 I f J .. ■ 9Ks Avtomobili se predstavljajo z najnovejšim modelom (beri skladbo} z naslovom .Odpri oči. S skladbo napovedujejo tudi izid novega albuma, ki naj bi se zgodil nekje jeseni. Do takrat pa se nameravajo pokazati občinstvu predvsem na nastopih in na Festivalu melodij morja in sonca, seveda, če bo šlo vse po sreči. P evka Vivien je posnela videospot za skladbo Iluzija, v katerem si je nadela rdečo lasuljo. Rdečelasko je tudi tokrat režiral Jani Ipavec, s katerim se je Vivian ujela že pri snemanju spota njene prve uspešnice Izmišljena slika. N a glasbenem prizorišču se lahko pohvalimo s sto leti, bolje rečeno z dvema Abrahamoma. Prvi je legen- dami Tomaž Domicelj, ki se je odločil, da bo od sedaj živel z zasluženim denarjem, ki ga bo dobil od dobljenih tožb, O tožbi POP TV smo že pisali in kmalu čaka tudi na razplet. Sedaj pa se je podal v še eno tožbo, in sicer toži košarkarski klub, ki si je brez njegovega privoljenja sposodil za svojo himno melodijo skladbe Jamajca. Pri obeh tožbah, če jih bo dobil, gre za kar veliko število milijončkov, tako da Tomažu ne bo treba skrbeti za pokojnino. N 'o, pa omenimo še drugega Abrahama, ki je s prvim velik prijatelj, To je Carli Novak, že dolgo znan na glasbeni sceni, sedaj pa je, lahko rečemo, osebni skladatelj Damjane Golavšek. Carli seveda ni le Damjanin skladatelj, pač pa že nekaj let tudi njen sopotnik in soprog. Adi Smolar pridno nabira zlate plošče, Peteline in Viktorje. Slednjega je dobil tudi letos. Kljub neizmerni ljubezni do Po velikem uspehu naslovne skladbe Pleše kolo Vsa Slovenija z istoimenskega albuma je tu nova Uspešnica s te plošče - 80-ta, Agrodružina si je za to pesem omislila bojno ime -■ The,Butl’8 kot parodijo na bolj znane kolege The Beatles v obdobju šestdesetih - takšni so bili videti "hiodsi«. Na glavi imajo agrosi lasulje, ker »privat' nimajo več toliko las, Skladba 80-ta govori o časih, ko so agropopovci Začenjali svojo uspešno kariero (1984), o tem, kaj Se je poslušalo v tem času (Hazard, Martin Krpan, Lačni Franc, Andrej Sif-’^er, Tomaž Domicelj, Benč itd.) in o glasbeni ■slovenski pomladi« - to So bili izvajalci, ki so se pojavili v času, ko je Ag-’'opop nastal (Rendez \ous, Čudežna polja, Gu-Liu, Don Juan, Marijan Shiode, Pop design, Helena Blagne itd.), je poklon slovenski glasbi iz tistega obdobja in mala slo-^^nska glasbena čitanka mlajše poslušalce. Agropop 80-ta 'J 11 I R r A .13 !•> fj' & / Maravi- Aptn petdesetimi plesai-Zi in scenografijo iz šestdesetih let so posneli S videospot, v katerem ■,0 upo' netke vseh rabili arhivske pos-izvajalcev, Kj so jih našteli v Razmišljajo že o skladbi, nadalje- l-n^llEF. 8 F«. I B 1 & vanki 90-ta, kjer bodo obdelali slovenske bende in izvajalce iz tega obdobja in tudi mednarodne zvez^ de, ki so se po osamosvojitvi Slovenije trajno naselile v naši lepi Sloveniji, Pripravljajo se tudi na veliko jesensko turnejo, na kateri bodo predstavili svoje največje uspešnice ter novega člana, ki je zamenjal basista Cento, to je slovenski virtuoz dr. Grabnar. There's no pop like Agropop' glasbe pa se je za nekaj časa umaknil z odrov. Odpovedal je vse nastope, ker se je v celoti posvetu pisanju fantazijskega romana o čudežnih, brezjajčnih in prekletih barabah, Izid napoveduje poleti. Pisateljska vnema ga je tako zagrabila, da že pripravlja tudi avtobiografski roman in kriminalko. Ko bo pobral tudi med pisatelji in pdsniki vse možne nagrade. ril ■f kot jih je med glasbeniki, se bo posvetil slikanju oziroma risanju. Menda je tudi na tem področju pravi mojster in najbrž se bo lotil risanja stripa. oštjan, Luka, Gaber, Primož in Teodor so fantje, ki slišijo na ime Nude, Če ste gledali letošnjo Emo, ste si jih najbrž zapomnili po skladbi Ši z d bes, sicer pa prepevajo tudi Balon. Ob pomoči Žareta Paka, Nena Belana in Janeza Križaja je skupina Nude posnela novo ploščo in kaseto z naslovom Supermarket. iannijevi Sentimenti niso samo njegov najnovejši album, pač pa tudi vino -briška rebula, vrhunsko in opleme- niteno vino. In s čim je oplemeniteno? Z Giannijem, se razume. Pen Gorička jezdeca it a TT "vi i-t' M an I I \A' ’ s Bralci Pena se predstavljajo I [ Konji so moja strast Pri naši hiši, Potočnikovih, imamo konje peto leto. Prej sem jih hodil večkrat občudovat k Beloševičevim v Kraščih. Ni in ni mi dalo miru, da konja ne bi imel tudi v lastnem hlevu. Ko sem pridobil na svojo stran še ženo Slavico, se mi je končno uresničila velika želja. Kadar zajašem Lambado, tako je ime konju, me prevzamejo čudoviti občutki. Zdi se mi, kot da bi počasi letel in se pozibaval nizko po zraku, iz mojih misli pa izginejo vse skrbi in težave. V veliko veselje mi je gledati tudi osemletnega sina Uroša, ki prav tako uživa pri jahanju. Kadar je lepo vreme, pa se z vso družino s kočijo včasih zapeljemo k dedku in babici v Rogašovce. Konji so postali moja strast. To je torej lepa stran mojega življenja v zadnjih petih letih. Prej sem si velikokrat krajšal čas s šivanjem gobelinov, ribolovom, poslušanjem glasbe... S petjem pa se nisem in se ne ukvarjam, vsaj ne tako, da bi me drugi slišali. Jem rad vse, najraje pa zrezke in solato. Tudi sam si znam pripraviti več stvari, na primer cigansko pečenko in krompir. Če sem dobre volje, pomagam ženi likati in prati Rad se udeležujem tudi pohodov v okviru ŠD Dolnji Slaveči. , il. Ji '.Ui k i 1' ■ f 1 ■ >« r Kruh si služim kot gradbeno-komunalni delavec v Avstriji in tale posnetek je nastal pred nedavnim, ko smo gradili kanalizacijsko omrežje na Gradiščjuiskeni. Jaz stojim v jašku in »pomagam* stroju pri nameščanju cevi. Bilo mi je manj kot eno leto, ko sem se skoraj naučil plavati v lavorju, v katerem so me doma kopali. 7^ f^T P«" elopa. f' ■^■‘ i 2^- !-'■ r Jj 19-letna Jona Bale iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni Jona, študentka ekonomije v Mariboru, je vedno nasmejana. Posluša alternativno glasbo in funky jazz, rada si ogleda gledališke predstave in druge kulturne prireditve. Ta hip je brez fanta, še posebno pa se navdušuje nad takimi z iskrico v očeh. Ker je tako dobra, je ne bi smelo preveč presenetiti, da smo jo izbrali za dekle meseca. ACI i| I I fl _____________________________________________ ■ J BORIS POTOČNIK: doma sem v Dolnjih MILAN POZVEK: sem Borisov sosed, precej Slavečih, precej časa pa živim in delam v starejši sem od njega, vendar imam do Avstriji; imam 29 let, v višino merim 184.1 centimetra, tehtnica pa mi kaže 75,2 kilograma, kadar ne laže. Podprvak v Švici Ko sem obiskoval nižje razrede osnovne šole, je imel moj oče Franc Pozvek vprežne konje. Včasih me je tudi na katerega posadil, da sem malo jahal. Najbrž se je takrat v meni p'orodila skrita želja, da bi imel pravega jahalnega konja. Leta 1971 me je pot zanesla na delo v Švico, kjer sem se zaposlil v tovarni za izdelovanje kovinskih sodov za nafto. Tam sem spoznal tudi Bistričanko Marijo, s katero sva se kmalu vzela in si ustvarila družino. Rodile so se nama tri hčerke. Najstarejša Sonja se je pred nekaj leti z možem prav tako preselila v švicarsko mesto Reiden, kjer sta oba zaposlena, midva z ženo pa sva se lani za stalno vrnila na mojo domačijo, kjer sva si dala zgraditi novo hišo in gospodarsko poslopje. Najprej sem mislil, da se bom ukvarjal s kmetovanjem, predvsem z živinorejo, toda ugotovil sem. da se to ne splača. Zato smo prazne hleve preuredili, tako da imamo dve konjski staji. No, zaenkrat imamo le še enega konja, ki mi je v veliko veselje. Poleg tiste skrite želje iz otroštva me v ■V"' tiv^' ' ' I srečanja z Abrahamom še dve leti časa; 28 let sem bil na delu v Švici, kjer sem se precej | zredil, zato >kilaže- ne bi rad izdal, visok pa sem 169,42 metra. L*l I ^r' itd 43 Ko sem končal osemletko, nisem vedel, kako dalje: ali naprej v šolo ali ostati doma na kmetiji ali... O tem sem veliko premišljeval. Najprej sem si služil kruh kot »mašinister*, nato pa me je zanesla pot na delo v tujino. r vr! Li I j V dokaz, da sem postal podprvak na ribiškem tekmovanju v Švici, je tale fotografija. Postrv, j ki sem jo ujel, je tehtala 4,26 kilograma. je k nakupu spodbudila tudi f—rana; najmlajša hčerka Andreja, ki se je za jahanje navdušila v Švici. Pa tudi sosed Boris je seveda nekaj kriv. Zdaj oba večkrat skupaj kam jahava in uživava. Nekateri nama pravijo, da sva oba »trgaša«. Kaj je to, pa naj si vsak razloži po svoje. Jaz sem tudi navdušen športnik, vendar večinoma samo kot gledalec. Mogoče bom kdaj tudi tekmoval na kakšni konjski prireditvi. Z ribiči se vsekakor upam takoj pomeriti, saj sem v Švici dokazal, da mi gre to zelo dobro od rok (s trnkom v roki). Na nekem velikem tekmovanju sem namreč zasedel 2. mesto, na kar sem seveda ponosen. Zapisal: JOŽEF G BISTRIŠKI W' > I F 1 II 1 ill .■ .»■ ■ ) '/'■1 . .1 Osemletni Borisov sin Uroš in Dvanajstletna Milanova hči Andreja bosta na konjih najbrž kmalu prekašala svoja očeta-(Foto: jog)