186      ' \1>^?                     Mali grad.
U^Sredi Kamenika stoji majhen kumenit hčlmee ttmali grad" imenovan. jp&$ Sive, strme skalne pečiue ga obdajajo od ?seh strani.  Samo proti mestu
je hrib toliko raznesen, da se more na-nj priti. Prišed&mu na vrh od-pre se ti diven razgled na vse strani. Okolo hriba se vrstfi bele hiše kame-niških meščanov. Proti jugu se razprostira širno, rodovito polje, mej katerim se tii in tam dviga prijazna vas z lopo cerkvijo; na konei planjave zazreš v megli zavito belo Ljubljano in nad njo njen roogočni grad.
Na vzhodu ti zabranjuje pogled strmo visoko pečevje Brgantove gore ali Karneka, na katerega vrhu štrle izza zelenib smrek sive razvaline uekdanjega močnega gradu.    V njcgovem znožji se peni mej skalarai mrzla Bistrica.
Bavno na nasprotnej strani zagledaš na iiifllein, zolenem vižku cevkev sv. Jožefa; okolo nje se širt mcstno pokopališče. nŽale" so zove ta hrib, iu to po pravici, saj je on kraj žalosti in miru. Izvestno, da se od davnih časov nikder v mestu ni prelilo toliko in tako britkih sfilz kakor ravno tu gori. Od tod se zavije zfmlja poiagoma navzgor. Ta ae liodi mimo pasijonskih postaj h kapelici, ki stoji vrhu hriba v sonei dreves — na Kalvarijo.
Na aevei^nej gtrani kipe proti nebn visoki vrhovi kaincuifekih planin. Visoko na gori se dviga staroslavna romarska cerkev sv. Primoza. V ravnioi pa se ti upre oko v veliko zatemclo zidanje pod jjosto zarastenini hribom. To jo slavni mekinski samostan, ki pa vže nad sto let stoji praze«.
Ogledala sva si, bralec dragi, okolico le povrsno. ne da lii opaŽevala poprej hrib, ua katerera stojiva.
Tu sc razptostira v aenci kožatih lip zelcna plan, ki vabi utrujenega Šetalca k sebi. Na zahodnej sti^ani stoji na strmej, globokej pečini grad, ka-terega trdnc, malo ne okamonele ra2valine v/.e stoletja in stoletja trdovratao kljubujejo viharjera neba. N^cznano jc, kdo jc tii gori prebival. In da-ai molfii zgodovina o gosp6di, ki je tu gori prcbivala,* ohranila iiani je veoder narodna pripovedka apomiti na njo.
Na vzhodnej strani, razvalini nasproti, kipi k nebn zvonik lifine cerkvice, zidane na robu skalne peči. Starotlavna ta biša božja nima scbi jednake na vsem Slovenskem in raorda tudi daleč drugje uo. Zidana je namreč v tri nadstropja, in v vsakem je kapelica. NajviŠja kapolica je posveČena Mariji sedem žalosti, srednja bt. Eligiju in spodnja, najmanjša sv. Petru. Tudi o zaČetku te eerkvice ne pove zgodoviua aič gotovega, a govorica narodova je ohranila o tem raifino pripovedko, ki se tiče tudi unega gradu, katprega raz-valine smo si ravnokar ogledali.
Pred sila davnim časom so živeli v Kameniku trije bratje trojčki. Vse mesto je je ljubilo in skrbelo za aje, da so se izueili za duhovnike. Piišel je vesel čas, da bi morali prvič stopiti pred žrtvenik (oltar) in darovati pre-sveto daritev. KaraeniČanje so sklenili navlašč za to slovesnost sezidati tako cerkev, da bodo mogli vsi trije bratje h krati peti novo mašo. Kmalu 90 na-bralt toliko novccv, da se je začela cerkev zidati. Hitro je bila dovrSena, a tro&ki niso biii še popolnem pokriti.
187
T tej stiski se zateko pobožni Kamenifanje k bogatej grofici Veroniki, ki je t onem gradu poleg cerkve stanovala. Obče znana je bila njena prev-zetnoat in skopost, zato je <ioslej že nikoli niso prosili zn kako pomoč. Ta zadvega prisili torej Kameničane, da sr rtrzuejo prestopiti prag mogočne graš-čine in stopiti pred miado gofipo. Veronika je vzprejme z navadno mrzloto; slišavši pa njib. ponižno prošnjo. zadere, se. na ves glas, rekoč *. nPoberite se berači! Eaje se pri tej priči izprenionim v kačo, kakor da bi dala samo jeden vinar za vaše prazno delo!"
In pravično nebo jfi fulo grozno kletev mlade gospe.
Komaj izrete te besedo,  spolni se jej želja.   Pred prosilci lezi grda          J
pošast pol žene pol ka5e.   Grozno upijoč in  kolneč se vali iz grada.   Pod          ¦
neko skalo se zemlja odpre in jo požre.   Prcdno pa izgine nosreinica pod          I
zemljo, udari s pestjo tako mofno po skali, da se pest vtisne va-njo.                       H
Še danes se vidi jama, v katero se jo Veronika pogreznila. Tik nje pa leži skala, kder ste vtisneni pcst in dlan.
Takoj se stemi nebo; strela udari v grad ter ga poruši. Samo Stiri stene so ostale do danes kot spomenik praviine kazni božje.
Novomašniki so brali kmalu potem vkljnb grofiSinemn uasprotovanju prre bt. maše vsak v jednej kapelici.
Zakleta Veronika leži še danes pod ^malitn gradom" in čuva tri kadi zlatnikov onemu, ki jo re6i.
Nekdaj so se igrali otroci na zelonej grivi (trati) blizu one cerkve. Kar prileze do njih ostndna požast: ženska do pasii s kačjim repom. Vsi zbeže, samo nek sedemletni deiek počaka. Njega poprosi zakleta dekliea, naj jo ndari trikrat s šibico. Pogumni dečck jo res udari; po drngcm udarcu pa postane požast tako ostudna, da otrok preplašen zbeži. Veronika zavpije tako močno, da se hrib potreae, in tožeč, da ne bode še kmalu zelenela smreka, katera bo dala les onej zibelki, kder bode spal DJen rešitelj, izgine pod zemljo.
Še daaes prižakuje uboga zakleta dcklica pod nmalim gradom" rešitve. Pred kakimi dresto leti je nek Nemec Martin, čuvši o vclikera bogastvu Ve-roaike, prišel iz daljuih krajev v Kamenik in zažel zaklad kopati na nmalem gradu". Ati neka skala je siromaka tako po glavi udarila, da je oslepel in kmalu potem uturl.
Pripoveduje se, da je pozneje Veronika prišla vežkrat na dan. Po noči je ležala vrhu klanca pred kovačnico na stopnieah in se zagnala na vsakega pijaaega človeka, ki so je tod mimo plazil. Sedaj pa, ko so kJaDec prekopali in vse hiže na onej strani podrli, taku tudi kovačnieo, in mesto Jesenih stopaic lepšo pot Da hrib naredili, ne prikaže sp Veronika nič več.
Bodi-si s to Veroniko kakor hoče, to je pa vender resnično, da se kameniški mestni grb, odkar Jjudje pametijo, slika tako, da pod Telikimi mestnimi vrati leži ženska podoba s kafijim repom.                              J.B..        '