Učiteljstvo in Ijudska izobrazba. Poroča Anton Mervlč, učitelj v Povirju. (Konec) Seveda nima vse to ničesar opraviti z omiko našega naroda, toda tudi sem moramo obrniti svoj pogled, da lažje presodimo, kako težko delo čaka učitelja v sedanji dobi. Čez nekaj časa pošlje prej imenovani svetec priporočilo za opazovanje prirode, posebno potresov, seveda ne onih, ki potresajo učiteljstvu mošnjiček in želodec. Seismograf, jako lep naslov je to. Druge okrožnice priporočajo varstvo vlakov pred kamenjem mladine, otroci ne smejo trgati hlač nikjer drugje kakor le v šoli, to je tudi v oskrbi učiteljevi, ki ne sme pustiti otrokom plezati, drsati se itd. Cel orožnik brez dohodkov seveda ! To je menda tista »unmittelbare Aufsicht« z učiteljišč. S tem pa ni še nikakor napolnjena statistika vseh častnih opravil, ki jih naj opravlja po mnenju izvestnih krogov učitelj. Vsak dan bi moral imeti gotovo 72 ur, da bi opravil vse te službe in opravila po pridpisanih receptih. Več ur na dan pouk; iz šole prišedši priprave za prihodnji dan, uradni dopisi in ukazi, lastna izobrazba in popravljanje vaj ter nalog, menim, da je dovolj dela Če ujame morda borne pol ure za majhen izprehod, če si prikrajša eno navedenih točk — tisti časek naj si pa kvari pljuča z narodno prosveto. Tam naj pri govorih izkašlja zadnje košček pluč in leže v prezgodnji grob, kakor jih je že premnogo. S čim naj skrbi za zdravje, s čim naj si izboljša stanje, ko nima niti za najpotrebnejše, posebno če je obdarjen z otroki. Kako naj deluje tak trpin še posebej za narod, ko mora tako žrtvovati svoje življenje in zdravje drugim za neznatno plačilo v šoli. Pa mu še natvezijo novih opravil na glavo, ki so zgolj formalitete brez jedra in koristi. To je že infamno, kar uganja z učiteljstvom skoro vsak birokrat, vsa inteligenca ter prosto ljudstvo. Sčim naj kupi učitelj vse knjige, ki mu jih priporočajo v nadaljno izobrazbo f Kako naj se pripravlja za narodno delovanje zunaj šole, ko bi imel za potrebo tajnika, da zadosti Ie predpisanim dolžnostim in zahtevam, ki jih stavijo do teh zastopnikov omike po vaseh. Namesto da uče na učiteljišču toliko nepotrebnega špecijalnd v glasbi, naj bi rajše učili kandidate stenografije, kar bi jim boJj koristilo kakor tisto prisiljeno strganje po raznih godalih. Kruha najprej učiteljstvu, potem se bomo šele menili s omiki i dr. Toda kamor se ozremo, povsod vidimo isto. Inteligenca, blagoslovljena in laična, je menda za to na svetu, da zbija šale z ubogo učiteljsko paro. Ljudstvo, ki ima vedno dovolj denarja za razne cerkvene reči, postane v mnogih krajih kar divje, če čuje, da zahtevajo učitelji poboljška.*) Sicer jih je *) To je sad klerikalnega hujskanja! Uredn. mnogo, ki spoznavajo našo mizerijo, toda to spoznavanje nam toliko koristi, kakor če bi ga ne bilo. Ko povišujejo drugim stanovom itak mastne dohodke, ne zve ljudstvo za to. Najlepši zgled imamo v zadnjem času v našem katoliškem časopisju. Kdor hoče kaj doseči v dandanašnjih težkih časih, mora biti popolnoma brezobziren. »Trkajte, pa se vam odpre, prosite, pa se vam da,« pravijo, toda to je vse preponižno. Ne trkati in prositi več, ampak zahtevati moramoodločno. Dol s krinko, in pokažimo, da smo zreli možje, ne pa klavrne marijonete I Vsi oziri v stran. Pero v roke in borimo se z uma svetlim mečem, saj imamo dičnanaša glasila, v katerih naj se srcali ves naš položaj. Tu naj bo ogledalo vesti za one kroge, ki nas hočejo potisniti ob zid. V ta namen ostanimo tudi v očigled kriku in viku, ki doni sedaj po Sloveniji, precej v rezervi. Ne kvarimo pljuč za druge, ki nam to plačujejo le z bornim nasmehom. Tako nas ne bodo smatrali več za delavce, ki delajo brez pritožb, dokler jih ne pokosi bleda smrt. Delajo naj priganjači naši. Učiteljstvo pa tako še preveč dela za tiste borne novčiče. S tem pa ni rečeno, da ne smemo ničesar delati, tega nikakor ne mislim. Saj opravi že tako vsak učitelj, ki vestno opravlja svoje šolske dolžnosti, dovolj dela za narod. Pustimo le to valovanje, ki se je ravno pričelo s silno močjo, ker gotovo kmalu poneha, kakor je že ponehalo mnogo podobnega. Delovati po novem programu je gotovo možno po trgih in mestih. Tam naj krepko podpira učiteljstvo isto po svoji moči, toda ne pustiti, da bi ga porinili v ospredje, medtem ko bi se drugi ztnuzali v ozadje. Po kmetih pa opravljajmo takoimenovano »drobno delo« za narod. Kakšno je to drobno delo, se vpraša marsikdo začudeno. Isto naj pojasni sledeči slučaj: Rodoljubnega Ceha so vprašali, zakaj ne nastopa bolj javno za narod, čemu ne prihaja na shode in veselice. On pa je rekel, da je njemu popolnoma dovolj, da vzgaja svoje otroke v narodnem duhu, da bodo kdaj navdušeni Čehi in kremeniti značaji, to je tako imenovano drobno, malovredno delo za narod po mnenju drugih. To so lepe besede. Gotovo je to večje vrednosti kakor na cente govoranc, ki jih izgovore vodilni možje ob raznih prilikah. Znano pa je, da ravno odlični voditelji ne znajo in ne morejo vzgojiti svojih potomcev v narodnem duhu. Oče je navdušen Slovan, ki grmi kot Jupiter tonans na raznih shodih proti sovragu, otroci pa cikorijaši ali pa želodarji. Koliko lepši je prej navedeni zgled ? Vzgojujmo tudi mi mladino, da bo res narodna in koristna človeški družbi, potem šele vpliva omika nanjo. To je šele konsekventno delo. Najprej pripraviti tla, potem šele pada seme v rodovitno zemljo, kakor v priliki o sejalcu in semenu v sv. pismu. Že v pričetku svoje razprave sem omenil, kako malo vredno je delo brez pravega smotra, delo, pri katerem nimamo ozirov do ovir. Najmanjša ovira zapre takemu delovanju brez glave popolnoma izhod. Tisti vzgojitelj, ki opravljaj drobno narodno delo, pa je učitelj. Najobširnejše polje ima gotovo on v šoli. Tu deluje od vseh zapuščeno učiteljstvo. Ako vzgojiš sebi izročeno mladino v zavedne Slovence in koristne člane človeške družbe, je dovolj. V ta namen mora biti tudi učiteljstvo samo kremenitega značaja, ki ne upogne svojega tilnika pred nikomer. Svojo stanovsko zavest pa drži visoko in neomadeževano. Modernim Sirenam, ki nas vabijo na delovanje zunaj šole, obrnimo vsaj deloma hrbet, dokler se ne zjasnijo vremena. Tisti pa, ti tako kriče za povečanje narodne kulture, naj delajo, naj predavajo v prvi vrsti. Oni naj si kvarijo s tem svoja pljuča, učiteljstvo se pa posveti popolnoma šoli. Ono naj pripravlja poslušalce, drugi naj jih pa bistrijo v znanostnih panogah. Tako bo tudi delo najbolj uspešno. Če se pa postavi še učiteljstvo med tiste kričače, potem že ne bo nič, ker brez glave storjeno, je gotovo skaženo. Kdor hoče ustreči vsem, ne ustreže nobenemu. Kdor hoče povsod delovati, postane polovičar. V zaključek še to-le: Iz vsega navedenega lahko izprevidimo, kaj dožene lahko učiteljstvo s svojim delovanjem in kako naj se vede nasproti najnovejšemu gibanju po Sloveniji. Še enkrat pa ponavljam: Ne bodimo podobni mehkemu testu, ki ga zmesi, kdor le hoče. Nikakor ne dopuščajmo, da bi se uresničilo, da bi bil učitelj vzgojitelj mladih in starih, kmetovalec, socijolog, filolog, pedagog, pisar za vse potrebe, mentor vseh zadev, ciceron vsakemu, izkratka: Madchen fiir Alles, plačan pa le za eno in še za tisto sramotno za sedanji prosvetljeni vek. Drugi dobe za vsak korak remuneracije, le učitelj delaj vse zastonj, le ta naj si kvari zdravje za druge. — Sramotal Narod, poglej na svoje stradajoče učiteljstvo! Odveži obenem svoj zadrgnjeni moŠnjiček in plaČaj ga pošteno. Ako se dobi denar za vse možne in nemožne reči, se mora dobiti tudi za nas. G. poslanci vseh strank, odprite enkrat odločno svoja usta in zahtevajte z železno energijo izboljšanja naših plač. Ne bodite nam več naklonjeni le s samimi golimi besedamil Če nas dostojno plačate, potem bomo šele požlahtnjevali z navdušenjem Ijudi in drevesa, kopali bomo šolski vrt, poučevali stare in mlade, prej pa ne. Glejmo pa vendar na to, da izpolnjujemo natanČno svoje dolžnosti, da ne dobi nihče na nas madeža. Tako si pridobimo na ugledu in pripravimo tla temeljitemu izboljšanju naših razmer! *) Ne nakladajmo si nikakega dela več sami na svoje rame. Ne pustimo pa tudi drugim, da bi ga natn nakladali. Naše delovanje pa bodi omejeno na šolo, dokler se nam ne izboljša temeljito gmotni položaj. Kdor si pa hoče kvariti pljuča, naj si jih v božjetn imenu, jaz si jih ne bom. Učiteljstvu manj ukazov, pa več kruha! *) Tla so že pripravljena, samo razmer nečejo izboljšati! Uredn.