Organizacija kmetiiskonadaljevalnih tečajev, (Poročal na tozadevni enketi dne 3. iuliia 1920. kmetiiski svetnik V. Rohrmann. 1. Učne moči Za nadaHevalnc tečaie nrideio v poštev v orvi vrsti učne moči. Vprašanie se tioe ntih kvalifikaciie. Ako se imaio nadalievalni tečaii oosološniti. notem ie raounati z učitelistvom na liudski šoli sploh. oa tudi s tisto kmetiisko izobrazbo. ki le dobe na učiteliišču. Sai >e v ta namen tudi kmetiisiki nouk na nčiteliišču vpelian. Če danes ne ustreza ta oouk vsem notrebain bodočih učiteliev na nadalievalnih šolah. ?a ie orimerno reoreaniziratl da se bo smoter pouka doseeel v zadostni niieri. Na vsak način pa moramo zav7>etnati stališče. da imai-o učitelii potrebno oodlaeo za stanovski oouk dobiti na uoiteliršou. Polee učiteliisča naii oomaeaio k nadalini praktični izobrazbi kmetiiske šole in sioer na ta naom da prireiato večtedenske kmetiiske tečale za liiudskošolske učitelie. Na teh tečaiih nai se znanie pridoblieno na učiteliišču utrdi in oopolni in nat se obzorie za potrebe kinetiiskeea noklica obenem razširi. Stališču. ki ea posamezniM zavzemaio. da bi moral dobiti nčitdi potrebno kvalifikaoiio na ta naoin. da bi absolviral enoleten tečai na kaki višii kmetiiski šoli. ne morem pritrditi. ker erre taka zahteva nredaleč in preko cilia. S takimi zahtevami bi se vsa zadeva nadalievalnih tečaiev prav oo nemotrebreni zavlačevaln in tako otežkočila. da bi sc nadalievalni tečaii sploh ne dali vt>e!iati in uzakoniti. Kot zelo važtie lastnosti na strani učitelifl za vpeliavanie nadalievalnih tečaiev na smatram noleff zadostne stvarne kvalifikaciie tudii te. da ima učitell oo<rebno zanimanie za sivar. da Ima srce za težnle kmetskeea stanu in da si zna oridobiti s svoilm nastooaniem zauoanie *ned liudstvom Glede oouka na učiteliišču bi bilo — mimosrrede oovedano — rtuinio želetl. da ss zanese kmetiisiki pouk tudi v prva dva letniika in da se sološno omeM srlede kmetiiskih oanos? le na naivažneiiše oanioce in da se v teh oanocah Doelobi in soravi v slclad s Piotrebami oouka na nadalievalnih šolab. »Non multa sed rmultum« ^odi tedai vodilo tndi kmetiiskemu oouku na nčiteiiišču. Sološni načrt za kmetiiskl pouk na "•čite!>iišču ie dober nodrobni načrt. katereea ie oovzeti iz učne kniie^e dr. Naleoa in dr. Schneider: »Lehrbuch der LarKlwirtschafK ki se rabi na učiteljiščih ie na v enem in drueem ozlru nomanikltiv in ea ie treba na vsak način "znonolniti. Zastopati moramo staMšče. da nai se Icmlie naša tvaiina le v tistem obseeu \n tistf kakovostl da io zamore učitel« z usoehom oodaiat? na nadalievalni šoli. Danes so v nrvi vrsti noklicanl za nouk na nadalievaln. tečaiih učitelii. ki so svoi čas obiskovalii kmetilske tečaie. ki so se prireiali na Grmu in v Sv. Jurlu. Število teh absalventov utee-ne znašati preko 150. Tudi letos se prirediita zopet dva taka tečaia in bo treba udeležnike resno zavezati. da se lotiio ustanaVIiania nadalievalnih tečaiev. Kar velia za učitelie. vse to veiia rmailoeno tndi za učteliice R?zlika ie le v tem. da ie treba tudi za trospodinisko 'zobrazbo učiteliic Drimcrneea pouka na | iičiteltiščti. ki ?a dosedai sploh še ni bilo. ] Razun teea bo treba tudi pri u&te- j liicali pričeti z eosi>odinfekimi tečail. da ' si Dridobe potrebno usDosoblremost za pouk na eospodinisko-nadalievalnih tečaiih na lvudskii šoli. Prvi tak tečai se prireai tekrni Ietošniih oočitnic na scosDodiniski šoli v Mariianišču. 2. Obveznost oouka Za nadalievalne tečaie i€ treba redneen pouka in redneea obiska. za reden noaik pa obveznosti. Kdor te vplsan v tečai. mora tečai redno obiskovati. Vpisovame alli snreiemanie nai 1e sedai za prebodno dobo fakultativno. vendar ie miino želeti in tudi delati na to. da ?e kinetska mladima ue bo na svolo pest c>dteffovala liooiku. amoak da se 2a bo snlošno udeleževala. Zaraditeea >ie važno. da zainteresiramo stariše za obisk teh tečaiev s katerimi se imato dečki stanovsko vzeaiati. Obveznost obiska bi se dala doseči s nosebno naredbo noverieništva za uk in botročas+ie. ki bi sp lahko začasno izriala. Podan bi moral biti ta ix>eoi da se s 'eni strinia tudi kra.ina šolska oblast. Ker se vrše ti tečaii v zimskem časw. ni razlo^a da bi se ne lnoffli učenci udeleževati tes/a Rouka in da bi se uplrali ob- i veznosti krame šolske oblasti. i Enaka obveznost pouka bi morala veliatf tudi za ciosuodinisko-nadalievalne tečale. 3. Cetotna in letna iična doba. učni dnevi in število tedenskih ur. Učna doba nadalievalnega tečala nai se skraiša na naiprikkidneiši čas. Za take tečarie ie neodien le zimski čas. iko zunai ni miineea dela. Cas nd novenibra do koiicem marca ie naiboli orikladen. skuoai tedai 5 zimskih mesecev. Ce ic-v enem ali drueem !,r>li mrzleni kraiu mosroče ta čas kai podališati. toliko boliše. V obče se bo pa inoralo izhaiati s 5 mesed Omeien ie rudi tedenski pouk. Števi!o tedenskih ur inora Da znašatl naimani 6 ur. sai ie to dosli malo. Na obrtnili in trpovsko-nadaltevalnih šolah imaio po 8 ur tedenskeea pouka. Po deželi smo ludi v tem po^ledu na slabšem. Za teh 6 ur tedenskeea pouka rabimo dva dni v tednu in sicer naibolie tako. da, nnide na dotčni dan po 3 ure po:nka. Zadosti \q 3 ure seder.ia za učence. ki so odrasli šolskitn klopem. Naiprikladneiše dneve nai ti Izberelo kraine šolske oblasti. Lahko bi se vzel n. pr_ torek nonoldan in četrtek doooldan Če izraounamo sedai ves taxas slkunai. dobimo za en zimski tečai 20 tednov no 6 ur ali skuoai 126 ur. Celotna učna doba mora traiati naimani dva zimska tečaia. kar bi dalo skupai 10 mesecev ali 40 tednov ali .?40 ur. V ooletnem času ni prilike za redni pouk. tudi enkrat na teden ne. če se lzvzamek) nedelfe in nrazniki Prireiati bi se dalL k večiemu ooučni izleti. seveda neobvezno. Razun teea bi se lahkio učenci priieeovali k oraktičrKim vaiam irt dernonstraciiam na šolskem vrtu. kar se da vse doseči ob primerni stanovski vzeoii take mladine. Kar velia v tem slučaru za dečke. veHa tudii za dekleta. 4. Sestava učneea jiačrta DoločUa elede učnih nredmetov in učne tvarine. Naivažneiši del orsanizaciie nadalievalnih tečaiev se tiče sestave učnega načrta Z učndm načrtom moramo vstvariti •»eroie za vsoeino delovanie in za obstanek teh tečaiev. Nadalievalni tcčaii imaio ostati traina instituciia našeea osnovneea šolstva Mladina se mora tramo zanimati za obisk in stariši se moraio traino pohvalitl z uspehi. Pri sestavi učneea načrta se ne gre v orvi vrsti za to. da se z niim obdela Boe ve koliko učne tvarine. ampak veliko boliie za to. da se nodaia tista učna tvarna in v taki obJiki da se bo mladina y veseHem udeleževala pouka in da se bo navduSevala za svoi nt>klic. Izmed oredmetov. ki orideio v poštev za kmetiisko-nadalievalne tečaie. ie izbrati sledečih 6: verouk. kmetUsko soisie. kmetiisko računstvo. kmetiisko Drirodoznanstvo. kmetiisko eosoodarstvo In zadnižništvo. državlianstvo in I /akonodaio Pri kmetiiskem pritodoznanstvu ie vzeti naipotrebneiše o kmetiistvu. Na- I sorot! učnejnu načrtn iz leta 1876 ie učno tvarino omeiifi ker ie strokovni pouk. kakor va zaliteva ta zastareH načrt. izkliučen že zaradi orepičleea števila učniii ur in oa tudi zaradi orenizke stoonte du§evneea razvoia pri mladini. Sicer le pa ta načrt tudi veliko Dreobširen. ker obdeiule nairazličnefi^e gospodarske panosre. po itevihi rač mani kakor 15. To te tvarina. ki ie danes za kmetiiske šotle iDreobSirna ako nai sc ooučuie s notrebno temeiiitostio. Za pouk v kmetiistvu smo dobili leta 1887 navodilo. ki ea ie spisal raniki dr. Kramer. Da! mu ie naslov »Krnetiisko berilo za nadalievalne tečate liudskih šol. Kniiira obseea 244 stranl in ie v kniervtrštvu že t>o§la. Ker la to berilo verni izdelek načrta iz leta 1876. ne odeovaria docela smotroin nadalievalnih tečaiev. Presr>k>šna ic ;n preabširna učna tvarina. rx> druei strani na oreveč enciklopidičiia. Dobiii srno pozneie leta 1912 Stiasnvievo »Berilo<' za wnavlialne In iiada1-evalne šole. Ta kniiea obdekiie Ie nosamerne clrnbce z ra7,nih eosnodarskih nanot? Tako da nirnamo dosedaj še uobenega navodila. ki bi popolnoma ustrezalo Potrebain in smotrom nadaljevalnih tečajev. Vzrok tiči pač v tem. da se ni dosedaj še nihče prav poglobil v to vprašanje in da se ni še nihče intenzivno pečal z rešitvijo tega vprašanja. Oprt na dolgoletne izkušnje morara naglašati. da se gre v tem slučaju le za delni pouk \z kmetijstva. S tem hočern reči. da je obdelati le gotova poglavja in najpotrebnejšo tvarino. Vzeti je zaradi tega pri pouku o kmetijstvu le osnovne pojrae kmetijske produkcije iii p»goje za povzdigo te produkcije kakor slednjič tudi pripomočke. s katerimi dosežemo ta cilj. Ves oouk rnora iti za tern. da ustvarimo pri mladini podlago z^a boliiše umevanje svojega poklica. Ker stoji ves ta del pouka v tesni zvezi s prirodoznanstvom. za to ga prav lahko imenujemo kmetijsko prirodoznanstvo. Tega imena so poprijeli ttidi drugod in pod tem imenom s-em sprejel kmetijski pouk tudi v ta načrt. Kmetijsko prirodoznanstvo je treba ločiti v dva dela, v kmetijsko rastlinstvo in kmetijsko živalstvo. Naijboli važen je prvi del. namreč pouk iz kmetijskega rastlinstva. ker tvori s poglavjem o rastlinskem življenju, o zemlji. o gnoju podlago za vso kmetijsko produkciio sploh. Ta del kmetijskega prirodoznanstva naj bi se vzel v prvem letu. Drugo leto bi prišlo na vrsto kmetijsko žlvalstvo, kier so važna zlasti poglavja o živalskem življenju. živalski hranitbi, o strežbi in oskrbovanju. Kot specialna ali posebna točka kmetijskega prirodoznanstva je vzeti v drugem letu tudi najpotrebnejše o sadiastvu. zlasti o zasaditvi sadnega drevja. o cepIjenju, o ravnanju z mladim in starejšim dreviem in o ravnank* s sadiem. Kot važen učni pripomoček za kmetijsko rastlinstvo je smatrati šolskl vrt, na katerem naj se odloci poseben in majhen oddelek tudi za rastlinsko poskuševališče. kjer naj se delajo v manjših posodah in malem prostoru poskusi z umetnimi gnojili in novimi vrstami rastlin. Šolski vrt ima rabiti v clavnem za praktčni pouk dečkov v sadjarstvu. deklic pa zeleniadarstvu. Kot poseben predmet ie spreieti v načrt za nadaljevalno šolo kmetijsko gospodarstvo v zvezi z zadružništvom. S knretiiskim ffosoodarstv^oni nai dobi mladina potrebni vpogled v sestavo in vrednost gospodarskega premoženja z zadružništvom pa ptve in glavne potjme o važnosti zadružnega gospodarstva. Te pojme je treba vkoreniniti že pri mladini, če hočemio. da bo v pozneiših letih kaj več sadu. Razun teh dveh glavnih predmetov spadajo v okvir načrta še kmetijsko spisje, kmetijsko računstvo, državljanstvo ta zakonodaia kjer je treba tudi stvarnega pouka. Načela, ki veljajo za kmetijsko-nadaI ljevalne šole, veljajo tudi za gospodinjjskoj nadaljevalne šole. I Za učne predmete je sprejeti v nai črt: verouk, gospodlnsko splsie. gospodinjsko računstvo. kmetijsko gospodinjstvo !n potik v ročnlh deJih. Pri kmetijskem gospodinijstvu je vzeti najpotrebnejše o živilih In o kuhinjskem v^osnodSriistvii. o hiišnem piosnodinistvu, v ožjem pomenu besede in sioer tako, da je predelati nauk o živilih, o stanovanju in o vrtnarstvu v prvem letu. nauk o oblačilih. o mlekarstvu in perutninarstvu pa v drugem letu. Tudi pri nauku o kmetijskem gospodinjstvu se ie ravnatl po načelu, da naj poučuiie učiteljica le to, kar si zamore z usnehom nrlsvo»iiti na nčiteliišču Ln kar zamore z ¦uspehom rx>dajati dekletom y šoli. Izmed kmetijskih panog pridejo za učiteljice v poltev predvsem vrtnarstvo. mlekarstvo ta perutninarstvo. ker si zamorejo le v teh panogah pridobiti p&trebno praktično vaio in izvedenost več ali manj tudi pri vsakem hišnem gospodinjstvu. ki razpolaga s potrebnim hišnim vrtom.