Razne politične v©stL Avstrijski Slovani bodo pri ustavni spremembi skupno nastopili, kar je potrebno že zavoljo tega, ker ludi Nemci, in sicer njihovi zastopniki v poslanski in v gosposki zbornici, enotno nastopajo. V nedeljo dne 15. julija se je po seji poslanske zbornice vršilo skupno posvetovanje zastopnikov Jugoslovanskega kluba, Ceškega svaza in Ukrajinske parlamentarne zveze o skupnem nadaljnem postopanju za bodočnost, Pametni Nemci že samiuvidevajo,da se bo tudi nam Jugoslovanom morala dati pravica samoodločbe. Tako je n. pr. nemškonacionalni poslanec dr. pl. Lodgmann poslal zborovanju čeških Nemcev v Pragi pismo, v katerem pravi, da Ce češki Nemci zahtevajo za se samoupravo češkonemškega ozemlja, se niora ta pravica slovesno priznati tudi drugim avstrijskim narodom, med njimi tudi Jugoslovanom. Da bi se nemške želje s kakšno vladno odredbo za stalno uredile, na to ni več misliti. — Polagoma prihajajo tudi Nemci do prepričanja, da morajo tudi Slovani priti do svojih življenskih pravic. Ni še sicer večina nemških poslancev na tem edino možnem, ter edino pravičnem stališču, vendar pa bodo končno prišli na to stališče, ker bodo morali priti. Razvoj razmer se ne da več zasukati nazaj. Kakor vsi drugi avstrijski narodi, tako se tudi Čehi z vnemo pripravljajo na ustavno spremembo v Avstriji. Dne 24. in 25. julija se bo v Pragi vršilo skupno posVetovanje državnozborske Češke zveze in zastopnikov češkega narodnega sveta. Dne 26. t. m. bo zboroval Češki Svaz, dne 29. julija pa češka socialna demokracija. Češki Nemci so imeli v nedeljo, dne 15. julija v Pragi veliko politično zborovanje, na katerem so zavzeli stališče napram nameravani notranjepolitični preuredbi Avstrije. Sprejela se je resolucija, v kateri se izraža vladi, ki ni znala preprečiti pomiloščenja zaprtih Slovanov. najostrejše nezaupanje. Pri ustavni spremembi v Avstriji ta vlaua ne sme imeti vodstva preureditve v svojih rokah. Zahteva se pravica samoodločbe za nemški del Ceške, nemški državni jezik. nemško, narodno zaokroženo upravno ozemlje za Č^-ško z lastnim deželnim zborom, deželnim odborom in razdelitvijo okrožij. Zborovanje se odločno izreka proti češki državnopravni obliki. Nemri hočejo vritrajno delovati na to, da se rešijo češkega vodilnega nadvladja. V svesti svoje moči so odločeni iti do skrajnosti. — Češki Nem.i še torej svoje zagrizenosti niso opustili. Vojska jih torej še dosedaj ni izpametovala. Hrvatski sabor je pričel dne 12. julija zopet zborovati. JVovi ban Mihalovič je izjavil, da bo njegova vlada res prava hrvatska vlada. Upeljati hoče splošno in enako volilno pravico. Delovati hoče za sporazumno delovanje Hrvatske z Ogrsko. Opozicija je ugovarjala in klicala banu: >Oslobodite nas Madžarov!« V seji dne 13. t rn. so podale stranke svoje izjave. V imenu vktdue stranke sta izjavila dr. JVIazuranič in dr. PejačeviC, da sta zadovoljna z novo vlado. V irnenu opozicije so se izjavili proti vladi dr. Pavelič, dr. Pazman, Radič n Budisavljevič. V imenu Starčevičeve stranke pr.iva je izjavil dr. Pavelič da Starčevičeva stranl-.i vstra.ja na svojem programu in se pridružuje jngčslovanski izjavi v avstr. državnem zboru. Zahteva združitev hrvatskih in slovenskih dežel pod žezlom Habsburžanov. Za uresničenje tega ideala se bo stranka odločno borila ne samo v saboru, ainpak tudi izven sabora. Ocl večine, ki plazi za Madžari, so izstopili poslanci Valerijan Pribičevič, Budisavljevk', Lorkovič in Rosio. Llpati je, da bo na Hrvatskem knialu odklenkalo Ijudem. ki zagovarjajo zvezo Ilrvalske z Ogrsko. V Nemčiji so se izvrJile velike notranjepolitične spremembe. Dosedanji državni kancelar Bethmann-Hollweg je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan državni komisar za prehrano OOletni dr. Jurij Michaelis. Med kandidati za Bethmannowega naslednika je bil tudi bavarski ministrski predsednik grof Hertling. Ker pa je grof Hertling katoličan in celo član katoliškega centruma (katoJiška stranka v Nemčiji). so protestanti in svobodomiselci razvili za kulisami proti njemu močno agitacijo in tako je bil dne 14. julija imenovan za državnega kancelarja pristaš svobodomiselne stranke dr. Michaelis. Za niogovo imenovanje so se zelo trudili iraejitelji velike industrije, t. j. tovarnarji topov, streliva in drugpga blaga. Ker pa si ti Ijudje iz gole dobičkažeijn sii ne želijo skoraišnjega miru navdaja prijalelje miru v Nemčiji Michaelisovo inienovanje z nekako negotovostjo. Večina nemškega državnega zbora bo danes, dne 19. julija. kakor je bilo sklenjeno dne 14. t. m,, sprejela posebno mirovno resolucijo, v kateri se nemška zbornica izreka zoper pridobitve, za rnir, za trajno spravo med narodi m za prostost morja. Dokler pa sovražniki odklanjajo tak mir, hoče nemško ljudstvo še nadalje braniti svoje življenje in svoje pravice. Ali i o novi kancelar uravnal svojo politiko po tej resoluciji in kako bo izvedel preustroj državne uprave ter spremembo volilne pravice, se bo še le pokazalo.