NaJftovejši poroiila Dunaj, 24. januarja. VsJuKiito boil.ee. Armadna Ironfa generala-Ieldmarišala pl. M ac k e n s e n a: Severni breg rokava Sv. Jurija smo zopet izpraznili. Armadna Ironta generalnega polkovnika nadvojvode J o ž e f a: Razen na nekaterih mestib pomnoženega artilerijskega boja nič bistvenega. Armadna skupina generala-Jeldmaršala prlnca Leopolda bavarskega: Pri avstro-ogrskib bojnih Gefab nJ^ novega. ltailiansko bojišde. Položaj je nespremenjen. Južnovzhodno bollsče. Nobeae spremembe. Vojne knhinje vjAvstriji. Prepoved prlpravliania jedil v malUi gospodinistvth? Iz Dunaja se dne 24. januarja uradno poro^a: C. kr. urad za ljudsko prehrano jo izdal na vse deželne politične oblasti odlok radi ustanovitve voinih Tskupnih) ljudskih kuhinj. V odloku se glasi med drugim: Ker postaja položaj na trgu z živili vedno težavnejSi in da se živila med prebivalstvo jednakomerno porazdelijo, kar bo posebno v slučaju dal^e trajajoče vo]ske potrebno in ker bo treba z živili vedno bolj varčevati, se je c, kr. urad za ljudsko prehrano odločil za ustanovitev ljudskih kuhinj. Na ta način se upa odpraviti različne težave pri razdeljevanju živil in se bo s tem tudi zasiguralo več]e varčevanje z živilL C. kr. urad za ljudsko prehrano se bavi z mislijo, da bi se v slučaju dalje Časa trajajofie vojske p r e p o v e d a 1 o v m a njšjh. zasebnih gospodinj. stvih pri p r a*V I j a t i j e d il a. — Nujno potrebno je, da se v m e s t i h in v i n d u s t r i j s k i h k r a j i.h.. že sedaj izvršijo vs.e potrebne priprave za organizacijo Ijudskih kuhinj. Deželne vlade so dobile navod.la za ustanovitev takih kuhinj in morajo tekom 4 tednov na DunaJ o svojih tozadevnih načrtih poročati. Dostavek uredništva: Mi še sicer nimamo natančnih podatkov o tej novi ljudsko-prehranjevalni uredbi, vendar bo skoro gotovo, kakor je iz gornjega poročila razvidno, ta vladna odredbave' ljavna pred vsem samo za mesta in industrijske kraje, za kmetske občine pa ne. Dne 23. januarja zjutraj Je prišlo na morju v bližini Nizozemske do spopada med nemškimi in angleškimi bojnimi lad^ami. Med bojem je bil sovražni rušilec uničen. Drugega so opazili nemSki letalci, ko se je potapljal. PoškodoVhn je bil tudi nemški torpedni 6oln, kl pa je še privozil v nizozemsko pristaniSče Ymuiden. Vsi drugi nemški torpedni ftolnl so se srefino vrnili, Skriviostuo prpmikanje francoskib Cet Iz Curlha v Svici se dne 23. januarja poroCa: Po poročilih iz južne Francije se na tamošnjih železnioah vrši že nekaj dni izvanredno živahen promet vojaških vlakov. Javnost ne sme o teh premikanjih skoro ni6 vedeti. Vse postaje v južnovzhodni Franciji so v času, ko vozijo vojaški vlaki, za civilne potnike zaprte. Tudi vojakl ne smejo s civilisti občevati V Marzejli in Lyonu spravl]ajo zadnje dni ogronine vojaške množice na železnico. Pri odhodu vlakov še celo višji častniki ne vedo, kam da so čete namenjene. Novi podmorski ^olni^____  V grškem vodovju so se nedavno pojavili novi nemški podmorski fiolni, ki se od dosedanjih v marsičem razlikujejn. Novi P-čolni vozijo nad vodo z brzine 46 km na uro, pod vodo pa 28 km. Oddaja kronipirja. Kmetje se pritožujejo, da politidie oblasti pouekod predpisujejp za oiidajo krompir.a posameznim posestnikom toliko, da j ni bo sporaladi semenskega krompirja zelo, zelo primanjkova]o. Mnogi si ne vedo pomagati. Da imajo mir pred vednimi grožnjami z gJobami, raje oddajo,- kar se od njih zabteva. Ker mnogi niso na jasnem, kako je z oddajo krompirja, povdarjamo, da je bivši predsednik avstrijskega prehranjevalnega urada, Kokstein, izjavil odposlanstvu nemško-češke agrarne stranke, da je dal na politične deželne obla&ti navodilo, da se mora posestnikom na vsak način pustiti dovolj semenskega krorapirja. Ako torej oblast od kpga zahteva, da mora oddati tudi kaj semenskega krompirja, naj dotični brzo;avno prosi c. kr. prehranjevalni urad na Dunaju za posredovanje, da se zasega semenskega krompirja prekliče. Ce se preveč žlta odvzame. Iz Zagorja v brežiškcm okra.;nem glavarstvu se nam piše: ^Vprašam Vas, kaj mi je storiti. Imam za preživljati devet o&eb, pa se mi je pustilo samo za šest dseb živeža. Prosim za odgovor v ,,Slovenskem Gospodarju." — Odgovor: Pojdite najprvo k občinskemu uradu in zahtevajte, da se Vaša zadeva z Vašo pritožbo vred dene na zapisnik, fcterega naj župan pošlje okrajnemu glavarstvu. Obenem pa še Vi sami tudi sestavlte pritPžbo in Jo pošliite glavarstviu , Rekvlrlranje na Ogrskem. «Novine porofiajo: Ves živež se vkupspiše. Vlada je odredila, da vsaki mora iz tistoga, kaj više ma, naj je mleko, smetana. mast, piščenci alf kajkoli _a živež, prepiistiti ouim. ki stradajo. Pravična odredba, samo ka v naših kra jeh se zdaj malo takših najde, ki bi odviš meh. Kpmaj sebe prežive večina. Ki pa ma, naj iz srca ra<| da, vsi smo ednoga nebeškoga Oče deca, — Rekviriranje v železnoj županiji, čeravno se je vestno opruvljalo, ne prineslo tpliko, kak jo na županijo navrženo bilo, Ve5 vzeti je pa nemogoče ljiidem. Ruski delavci so 16 kil kriiha dobili na mesec, pa so del: zatoga volo li kar naenkrat gorpovedali. — Živež \ železnoj županiji. Za železno županijo (Vasmegye) }e veliki podžupan sledeCe razdelo živež: na edno psebo spadne graha, leče a_ grabščeka 1 kila; masti ' kila, kave 1234 dek, cukra edna klla na mesec; kruBipišov pride pol kile na človeka vsaki den, Uredba trgovine z jajcl v maribprskem okrajnem glavarstvu. Prehran.evalni urad okrajnega glavarstva v Mariboru je znova uredil kupftevanje z jajci. Glavna določila te uredbe so: Nakupovati smejo jajca v trgovske svrhe samo osebe^ ki dobro ed glavarstva nakupovalno poverilnico, Tudi podnakupovalci (nabiralci) jajo morajo imeti uradno dovoljenje. Izvoz jajc iz mariborskega politiCnega okraja ]e prepovedan. Prpmet v okraju samem. pa je v toliko prost, da si sme vsak za lastno potrebo nakuplti Jajc v katerikoli pbčini. Kdor boče jajca kam poslati, pn mora prositi na okrajnem glavarstvu za izvpzno dovoren"e. KPt cene ;e okr. glavarstvp dnlofi lo pri pridelovalcu 20 vinarjev za komad, podnakupovalci pa dobi;o od glavnega nakupovalca A, Himmlerja v Mariboru 22 vin, — Cena za jajca se nam zdi v prU meri s cenami drugih, n. pr. industrrskih izdelkov, prenizka, posebno za sedanjp zimsko dpbo, ko kokoši nese'o zelo malo jajc. Razdeljevanjle sladkorja. Po vzorcu, kakor bp •0 ured:la porazdelitev sladkorja v mariborskem okra.nem glavarstvu, se bo odslej razdelil sladkor, kakor je določlla cesarska namestnija, tudi v drugHi okrajmh glavarstvih na Stajerskem. Okrajna glavarstva bodo morala sladkor takp razdeliti, da • bodo dobili tudi kmetski trgovci dovolj. Izplačevanjo rekvirirane živine. Od 1, febrimrja naprej živinonakupovalci graške živinske vnovCevalnice ne bodo veft sami izpla6evali živlne, ampak bo vnovčevalnica živinorejcera zneske nakazala kar po poštni hranilnici. Cena svinjskim kožani. MarTborski usniarski tovarnarji in prekupoi plafiujejo sveže sviujske kož« sedaj 1 kg po 3,10 K do 3.50 K. Naknadna oddaja kovinastih predmeto\\ Domobransko ministrstvo je določilo, da se tisti koviuasti predmeti, kateri se iz tega ali drugega vzrnka niso Se oddali, lahko oddajo po občinah v dveh dneh meseca januarja, ki so oznafieni na posebnib lepakih. Bakrena galica. _vc/.u gusp udiakn zaiiug ki spre.iema oi onrainih zastopov naroči'a za gatico, naznanja. da bo cena galici letos 3 K 30 v 7,9. 1 kg. M nisrstvo je na nanilo, da je za Štajersko za^ienrnne dovnlt gahce. Kontrola brezmesmih dni na kmetih. \z Grad ca se n m iz poslati-ik h krogov poro^a. da so dob li žandarji od politiODe oblasti naročilo, da naj ob brezme3nih daevih pri posarneznih gospodinjitvih kontri.lirajo, ali se Ijud.e držijo brezmennih edi ali n^. C k. namestništvo je žani a r m e r i j i tudi dalo n 8 1 o g, da smejo Ijudje 14 doi pokolinah svobodno vživati drobovinod.o- xn a z a k 1 a a 1 h s v i n j, kor bi se sictr j_U pcgubila. U_iva_je orugega mesa je ub Difczuie&nib dneVih pfepuvedano. fc»i\ _mesm dnevi so: ^ondeljt-K, sreda in putek. kjeiuoma je oD srtdfch do Voljeao uživanjn ov jega mtsa. Hmelj. Mir, ki je nastopil na hmeliskem trgu v 2<itcu ob Novem letu, še tra'a nadal.p. Lo maie nmožino !i;ncl,a so se prodale v Nemčijo. 50 kg po 168 do 180 K. Nekai tu4ega limelja se je prodalo po 100 do 120 K. Splošno cene pa so b le v zadnjem tcdnu slonoeo: Žatvoki hmolj 150 do 18') K, ašavski hmelj 130 do 140 K. žtajerski in ni.-a-nvski hmelj pa 100 do 130 K 50 kg. Ogri že Imajo galico. ..Novine" poročajo: Galic (bakreno galico^ io dobila vlada. Zalavska županija ga 20 vagonov razdeli mod goričanee. Galic je že v Kaniži. — Letos bo bajo tudi v naših krajih glede galice bol e preskrbljeno. Okrajni zastopi so rlobili zagotovilo, da bo prišlo toiiko galice, kolikor se je bo potrebovalo K poroki svoje žene je prišel. Barbara Glauninger, žena orožniškega stražmostra Jožefa Glauninger v Pelcbahu na Gornje-Avstrijskem, je dobila meseca oktobra 1914 od vo^aškega poveljstva uradno poročilo, da Je njen mož v bitki pri Przerayslanih padel in da leži na gotpvem Kraju v posameznem grobu. Ker se mož do letošnjega BpžiCa res ni oglasil, je vdova sklenila znova se porpčiti in sicer zopet z orožnikom, ki služi na Ironti. Pproka se je vršila na dan sv. Treh Kraljev, Po cerkvenih obredih so gostje imeli mal obed v vaški gost.lni, Ko tako sedijo pri mizi, se naenkrat pojavi med vratmi prvi mpž-in\alid Jožel Glauninger, Mislimo si lahko, kako so bili gosfe, posebno pa nevesta, presenefieni. Jožel Glauninger se je nahajal od meseca avgusta 1914 v ruskem vjetništvu, kjer sp mu odrezali nogo in }e se daj bil z drugiml invalidi vred izmenjan. Odgovor nčenca. Ko je bil Napoleon v vojaški fioH -v Brienne, ga je neki učitelj vefikrat zbadal in mu dajal razlifine neprimerne priimke. Napoleon je bil razžaljen in je odgovar^al v zelo ostrcra tonu. — »Kdo pa ste, da si drznete tako odgovarjati?" ga vpraša učitelj. -- ,,Clovek, gospod učrtelj!" Bo^ obvarnj kraljlco. Ko so slavnega angleškega prolesorja Clitpna. poklicali k bolni kraljici Vikforiji (1837—1901), ]e oznanil na listku, ki ga ]e dal obesiti na vrata sobe, kjer je navadno predaval, da ixa drugo jutro ne bo v šolo, poklican je h kraljici. -Neki hudomušnež je pod to naznanilo zapisal: .,God save the queen" — Bog obvaruj kraljico! - Brzlna pehotnih čet. Brzina pehotnib Cet je v razliftnih armadah zelo neenaka. Nemftki vojak napravl v eui minuti 114 korakov po 80 cm dolgih, tako da prehodi 5.4 km na uro. Avstro-ogrski inlanterist dela 5 cm.krajSe korake, napravi pa vsako minuto en korak več ter prehpdi 5.1 tm na uro. Francozi in Italijani imajo istotoliko dolg korak, 75 cm, ter napravijo po 120 korakov v 1 minuti. Prehodijo 5 4 km na uro. Najhitrejše in z najdaljšimi koraki grfido italijanski bersaglieri. Kdor jih vidi korakati, takoj opazi njih nenavadni korak. Ne delajo le dolgth korakov, 86 cm, marveft tudi zelo hitro teko; v eni minuti napravijo do 140 korakov, tako da prehodijo 7.2 km na uro. To je veČ, nego stori katerikoli infanterist. Bersagl;eri pa imajo tudi zelo lahko prtliago, drugače bi pac ne bili sposobni za toliko brzino. NajpoSasnejši v hoji jo Rus, ki dpla tudi najmaniše korake, 71 cm; v eni minuti napravi 112 do 116 korakov in prehodi na urp samo 4.7 do 5 km. Morda je počasna ruska vpjaška hoja posledica slabih potov na Ruskem, mogoše je pa tudi, da je Rus sploh slab pe?ec Za mnoKosedeče in malo so giba]oče ljudi !o najboli priporofiljivo vživanie na raznih sol"t°^ dravilno ol:e iz morskega mabu. To olje je \\W stno pri vseh slaboVrvnih, ker potrebnie manj ;.i^a, kot nnmizno olje. Ogleite si danaSn" i^serat Franc Dežmana! Maribor. Za okoligkc obgine se dnbiva slndkor pri sledečili trgovcih: za Studence pri obftinskem prehranpvalnem uradu, za Sv. Ppter rri Lorberju v St Pptru in vri Fr. La'nši6u v Mnriboru, zr\ Pobrpžje pri trgovcih Marko, Ferk, Prelitler, Mernik in Snhpr, za Rfzvan'e pri Mariji Krtz, za Rad^a^Je pri Travisanu in Snideriču v Mariboru. za Tezno pri Saboriru in Walclu, za Krfievine prl trgovcih: Veraftin. iSnck in Serer. za Lnjtersbprg pri trgovpih Perko, LupinSek, Polol in Paluo, za Kfimni'0 PoS in Ravniak. ^'si ^nici trgovci v Mariboru ima.'o sladkor samo za mfiriborsko mpshio prebivfilf-tvo. KaVo je sladkor razderen po okraju na posamezne trgovop, se bo pnrofialn v ,,Rtraži." Jarertina. Dpsetnik .Innez Weingprl io »>il te dni na boiišču odliVovan radi ivegovili brabrlb čii.'ov z veliko srebrno kolajno. "VVpingerl se nahaja že 1-1 mpspppv npprostano na bo;iš6n. Št. _1J v Slov. gor. NaSe Bralno dništvo ]o bi!o prirpdilo dne 14. t. m. predstivo iprp ,.Ro?itpl.i." Fn.nfn so rlobro icrali. Želpli bi bilo. rla so t1 icra prodstivlia r;> vseh slovonskih ljiulskili ndrili, Vpr imn dnvoi i-.ou^neprn za nnšp lnidstvn. "RnSitoTj m;ir- -^mmmsT' '*  si_'uterega kmeta, (e in one družine, bo abstinentno gibarije. Omenjena igra živo pokaže, kako si o].ornore gospodar, ki zapravl.a zdravje in premožcnje na alkoholu, edinole s treznost'o. Marsikje bi res lakko stal druStveni dom in v njem izobražena mladina, a tisti denar gre raznim tovarnar em alkohola, največ tujcem, v žep in mladina tava zasleplieua okrog. — Naše Bralno društvo pod sclanjim iz'oriiim \o:!stvom z'.ira pod svo.im okrii.^om sJovensko mladino in jO podžiga k izobrazbi. Le vrlo naprej! Posobno hvalo ie društvo tudi dolžno našemu pevskemu zboru, ki nam pri vsaki prireditvi tako vrlo j omaga. Društvo je dosedai že čez 400 K riarovalo v vojne namene, t. j. za ranjence in pohabljence. St. Hupert v Rlov. gor. Dne 16. i. m. smo pokopali Janp.za Roškar, posestmka v Sp. Voličini. Dosegel je lepo starost 80 let. Hodi na tem mestu izrefena zahvala preč. g. župniku za tclažljive besede ob grobu, kakor tudi C-, g, kaplanu ter blagim sosedom, ki so svetili pri i ogrebu. N. v m. p.! Zikarci pri Mariboru. V Zikarcih je umrl Jurij Krajno, star 86 let. Bil je Radeckijev veteran. Na starega leta dan so ga izrpčili njivi mrtvib. Naj ],očiva v miru! Sv. jttaiufl pri. Vurbergu. Za Re^ kr)Z so riabral sv.ttje na Franc Waschl-novi in Tereza Še erko%i »tStiji pri Sv Marti u dne. &. januarja \* kron. kate i zne ek se je od el obC tre-stojiuStvi-pri Sv. Mdrtim), ča bi gt pos^alo dru-^u Riečega kri/*a k r sp i- ^c-n ; ¦¦»" -g^ • i H "•»' Hoče. Naš somigljenik Josip DobroSek iz Pohorja, c. kr. policijski nadzornlk v Ljubljani, ki služi prostovpljno pri o. in kr. 14. saperskem bataljonu na soški ironti, je bil za hrabro obnašanje pri 9. sogki bitki odlikpvan z veliko srebrno hrabrostnt svetinjo. Smolnik. Gospa Hlebova je operacijo v Gradcu srečno prestala in so je vrnila v MarLbor ter se v primeri z bolezni'o in operacro Cuti sedaj dokaj dobro. Rana je srečno zacel la. Upati je, da bo vrla gospa kmalu popolnoma okrevala, kar ji iz srca želimo. Marlja Snežna. Težlnm srcem smo se poslovili od naSih ljubih zvonov, ki so nas zapustili dne 5 t. m. Veliki Marijin zvon, 1417 kg težak, je klical Marijine častilce v našo župnijsko cerkev še le od leta 1909; drugi, 1099 kg težak, pa Pd leta 18.58. Dekleta so ,;ih krasno ovenčala, ko so se odpeljali. Z napisom, ki '4e bil na traku venca, kličemo vsi župljani: Srečno, zvonovi! Za domovino! Naznanite nam kmalu ljubi mir! — Ostala sta nam še 2 manjSa zvonova. Sv. Petor na Medvedovem selu. Naša Dekliška Zveza je priredila 4ne 1. januarja lep pouftni sestanek s sledečim sporedom: 1. Razprava preč. g. voditel;a, ki opisuje, kako je tudi ženstvu izobrazba neobhodno potrebna. Sedanja vojska riam je lo jasno pokazala. 2. Vehovar Ana razlaga veliki pomen vcrnega, treznega in nravnega življenja za narodni obstanek. Strasti so uničile starodaviiO narode, iiničhiiejo tudi moderne, napredne narode in bodo pokončale tudi naš slovenski narod, ako se temu uda. 3. Škorc Marija slika prednosti kmetskega stanu, ki je najpotrebnejši, najvažnejši, najlepsi in najbolj zdrav stan. Vsaka kmetska mladenka bodi ponpsna, da ge pripada stanu, katerega sedaj ob vojski vsi drugi stanovi blagrujejo. 4, Verk Ema deklaniuje: Ptičica in jastrob. 5. Mešiček Neža prednaša: Svetogorska balada. — Lepo je uspela tudi dekliška slavnost, ki jo je priredila naša Dekliška Zveza v korist goriškim beguncem dne 6, in 7. t. m. Pričela se je s pesmico. Nato sta dve dekleti spretno vprizorili Silvin Sardenkovo ,,Ramostanska lilija." Sledil je prolng 'n končno ganljiva igra ,,Sv. Neža", katera je obiskovalcem močno dopadla. Cela prireditev je proslav1-aJa nedolžno življenje. Sv. Jurij ob juž. žel. Podružnica c. kr. kmetiiske družbe »^t. Jurij Tb juž. žel. 'ima svoj letošnii j občni zbor na Svečnico, dne 2. februarja t. 1., ob j 9. uri dopoldne v ljudski goli.. Vspored: 1. Poro6i'o | ta!nikovo in biagajnikovo. 2, Predavanje živinorejs- 1 koga nadzornika g. Martina Jelovšek o živinoreji. 3. | Predavanje ravnatelja g. Tvnna Belle o neknterib ] važnib dnevnih vprašanjih za kmetijstvo. 4. >Spre]e- { manje novih udov. 5. Sprejemanje naročl na gospo- | darske potrebščine. Prihova. Naša župnlja je do konca leta 1916 poslala 230 mož in mli.deniftev v vojsko. Od teh jiJi je 30 junaško padlo, 21 je vjetih, 9 pogrešanib, od IpIi bi bilo 5 rajnih, kar pa ge uradno do sedaj ni pptrjenp. Gallcija. "Hno "?.7. dec. m. 1. |e tiikaj nmrl Jožef Ašenberger, p. d. Matiač, krčmar in posestnik, po rtolgpm hiranju. Dne 3. t. m. pa sp naSH na Pirpšio' št. 19 v n'e,_ovi revni knllbioi mrtvpga Mihaela Kofievar, p. d. Pevftpga tišleria, Kljnb rev?8ini in zapnšftenosti ]e uftakal visoko starost 86 lot. Obema svptila vefina bifi! Sv. Pavcl pri Preboldn. K; MišVo izobražpvalno drnStvo ima v nedplio, dne 4. febrnarja, popoline po vefiprnioab, v Društvfinpm domu svoj redni občni zbor. Prijntel.ii dnigtva. pridite! Ljinbno. Mohoriani so dr.rovnli za Slovensko Stražn 45 K. Slava iim! Starl trg. Z žalostnim srcpm smo se pnslovili od nag'h nnm priliibTenih zvonov. Dne 18. docembra 1916 so nara zadniifi zappli v slovo. Pritrkavali so tako milo-otožno, da se ^e Cloveku krčilo srce v [jrsih j;ri misli, da jih poslušamo zaunjift. Posebriu težko nam je bilo slovo od našega velikega, na_ 30 ineterskih stotov težkega zvona, kateri je še le 13 let vabil župljane v sveti dom. Daleč naokoL niso imeli tako ležkega zvona, pa tudi daleč naokoli ne takoubranega zvonenja, kakor ravno pri iias. Starotrška dekleta so zvonove ovenftala in ko so .iiti peljali, so jim pri stari farni cerkvi sv. Pankraoija na Grado pritrkavali v slovo na n.'ib zadnji poti. A tukaj bi se bila pripetila kmalu nesreča^ Ko so namrefi voz z velikim zvonom hoteli odpel,ati, se Je vsled slabe, nekoliko viseče poti zvrnil voz in se s konji vred zakotalil po grozni strmini nizdil. Sreča v nesre?i ]e bila, da je bilo sredi strraega roba močno drevo, ob ko ega je zadel voz, da se ni kotalil naproj. SkoraJ Cudež je, da se ni niti konjem, nili vozniku, katerega .e bilo |)otegnilo seboj, zgodilo nift žtiloga. Zvon pa so morali razbti, da so ga laž*e spravili ven. — Pri farni cerkvi sta ostala izmed petero zvonov dva mala, na Gradu izmed štirih samo eden. Ni jih ve8, naših zvonov; šli so, kamor so odšli na&i antje in možje: za dora med bojni groml Skale. Tudi naši, nam tako mili m dragi _voisovi so morali iti na bo^no pol;e. Kako žalosten prizor, ko so popadali iz stolpa, kakor bi jih zadela srčna kap! Sedaj pač ne bomo ve6 posluišali veselega pr frkavan> iz škalskega stolpa. Marsikdo je z žalostjo gledal za njhni ter vzdihoval: Oh, ubogi zvonovi, da še vi morate okušati tp grpzno vojsko. Ai udati se moramp v voljo bož]p. Bog je dal, Bog Ie vzel, N^egovo ime naj bo češčeno! Ostala sta nam še dva zvpnova, zlasti več.i. Dal Bpg, da bi bilo loto 1917 leto sreče in vesel>, leto miru, katerega že vsak človek tako željno pričakuje! Dal ljubi Bog, da bi nam naš ,,Slovenski Gospodar" prinesel že kmahi veselo in težkopričakovano novico: Mir je sklenjenl Končana Je vojska! Sv. Peter pod Sv. goramu Dne 4, L n. je po kratki bolezni umrl v bolnišnioi v Brežicali Jaa. Ro/-man, gostilničar na Trebčah, star 74 let, Sel je iskat zdravja v bolnišnico, a ni se vefi vrnil, a^tmf-no modri Bog ga je poklical v veSnost. Pokojnf J« bil mož blagcga srca, po.^tenj-ak sVozinskoz in veren kiistjan. Bil je zvest naročnik MSlovensk^ga Coapodarja" in moder svetovalec ljudem v vsakbVrsto! _aidevi. Tudi io bil dal> časa ud krajnega Solskega sveta. Kdorkoli ga je "poznal, ga Je ljubil in čislal. Ko bi mu bilo dano, da bi doma zatisnil svoje ofti, bi mu bill napravili Sentpetrani lep pogreb, kakorgn«ga je v resnici zaslužil. Ker ga tore] nismo mogli spreraljati na njegovem zadivem potu, pa še ga Ik^ fpmo spomiirati v molitvab, da bi mu Bog v n«fres!_š obilo poplačal vps irud. ki ga je imel na zeratji.. R?js« mu spomin!