Posamezna številka stane 6® vinarjev« Naročnina lista: Celo leto . . K 50’— Pol leta . . . * 26'— četrt leta . „ 13'— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke aa štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it. 5. — Telefon št. 220. 70. številka. H'e#filiseli polltiéen list za sloYensko ljudstva« Maribor» dne 30. junija 1920. t"-------------—-------------- Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste i pri večkratnih oznanilih — popust. —- „Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in petek, Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. Letnik XII; Regent Aleksander na obmejnih tleh v Mariboru. Maribor na predvečer. Nebroj tujih' knezov, cesarskih princev in veličanih glav je že videl naš obmejni Maribor, toda vsi ti knezi, cesarski princi in venčane glave so prihajali med naš narod kot tujci, čutili niso z narodom in narod ne ž njimi. A sedaj vse drugače! Naš narod je zaznal, da prihaja k njemu knez, ki je naš po srcu, duhu in krvi, kot predstavnik naše 'troedine skupne domovine, kot knez ovenčan s slavo, pridobljeno na bojnih poljanah, knez, ki je nazval nas brate in svobodne državljane in srce našega naroda je zadrhtelo veselja, ko je štel ure, ko vidi svojega osvo -boditelja iz suženjskih spon. 2e na Vidov dan, torej na predvečer, je prihajalo v naš obmejni Maribor na stotine ljudstva s koprnečo željo, da vidi na lastne oči predstavnika junaškega, nam bratskega srbskega naroda, ki mu je po tisočletnem suženjstvu izvojeval zlato svobodo. Od vseh strani so prihajale ljudske množice v Maribor, čeprav dobro vedoč, da jim noč ne bo nudila nobenega počitka. Celi dan in celo noč so se Mariborčani pripravljali, da častno in slavnostno sprejmejo v svoji sredini princa Aleksandra. Tisočera množica je kraljevo gardo, ki je že zvečer prišla v Maribor, ^spremljala z burnimi ovacijami na prenočišča. Maribor je bil že na predvečer v zelenju in v zastavah! Pred prihodom. Od ranega jutra je bilo v Mariboru zelo živahno. Vse: staro in mlado je hitelo v mesto, da vidi in navdušeno pozdravi ljudomilega kraljevega princa . V magdalenskem predmestju ob državni cesti, tam ob tiru koroške železnice, je postavila „Zveza jiigosl. železničarjev prekrasen slavolok z napisom: „Živel naš osvoboditelj!“ Nad napisom pa je bil iz zelenja umetno spleten železničarski grb. Triumfalni prihod regentov v Maribor je ob obeh straneh državne ceste jÄ-ieakovala tisočera ljudska množica v pestrih’ barvah. Nad vse krasno ozaljšan je bil slavolok pred novim dravskim mostom. Pogled od dravskega mostu na okrašeno in v zastavah plapolajoče mesto je bil diven in krasan. Kinčanje. Poleg obeh velikih slavolokov je bil pravi umotvor baldahh pred mestno hišo, nadalje bogato o-krašenje sprejemne dvorane na magistratu in obed -niča v Narodnem domu, Velike zasluge za to vzorno delo ima (predsednik odseka za kinčanje g. prof. Cotič. Ob tej priliki pa moramo povdarjati, da odsek za razvrstitev korporacij in občinstva ni talko posloval, kot bi bilo želeti. Kinčanje ulic in hiš je bilo vkljub kratkemu roku še dokaj zadovoljivo. Ogromna večina hiš je bila naravnost bujno okrašena. Radi bi našteli posebno znamenite okrasbe, a zato žal ni prostora . Povdarjamo, da je tudi večina Nemcev bila zelo skrbna za okrasbo mesta. Le ljudje dr. Mrav.laggove skupine in drugi zagrizenci so pustili svoje hiše ne-okrašene, a teh je bilo zelo malo. Lep utis so napravile zastave na visokih drogih in mlajih. Mogočno so plapolale jugoslovenske in slovenske trobojnice na vseh koncih in krajih. Tudi Nemci so si Za sprejem regenta nabavili veliko število trobojnih zastav. Iz Ljubljane preti Mariboru. Regent Aleksander se je odpeljal predpoldne 29. t. m. iz Ljubljane proti Mariboru. Na celi poti, ki je bila okrašena s slavoloki, maji in zastavicami, so ga nad vse navdušeno sprejemale množice ljudstva s svojimi voditelji in dostojanstveniki na čelu. Kraljevič se je 'med potjo ustavil za nekaj minutna Vranskem, v Žalcu in Celju, kjer ga je nagovoril gerent celjske občine s sledečimi besedami: Govor gerenta celjske občine. Vaša kraljevska Visokost! Srce nam Celjanom prekipeva ndanosti, hvaležnosti in ponosa, ko se Vam prvemu narodnemu vladarju klanja starodavno mesto Celje. Na teh, za nas Slovence zgodovinskih tleh Vam meščani celjski prisegamo večno zvestobo, ki je ne omaje nikak vihar. V tem slavnostnem trenutku kličemo iz dna duše: Bog živi našega prvega' slovanskega kralja Petra L! Bog živi Njegovo kraljevsko Visokost našega junaš - kega prestolonaslednika in regenta Aleksandra! Živio! Živio! Živio! Med burnimi ovacijami ljudstva se je regent odpeljal proti Konjicam, in Slov. Bistrici, kjer se je pomudil na obeh krajih nekaj časa. Razvrstitev. Na Kralja Petra trgu (pred mostom) se je zbrala ogromna pestra ljudska množica. Špalir so delali naši vrli Poljanci z Dravskega polja. Pred vhodom na most, v bližini ogromnega slavoloka, je bila razvrš -čena šolska mladina iz Ptuja, Sv. Bolfenka in Sre -dišča, ki se je v spremstvu učiteljstva s posebnim vlakom pripeljala v Maribor. Deklice ptujskih šol so imele v rokah pestro izdelane cvetlične Ione. Na mostu ob straneh so delale špalir gojenke zavoda čč . šolskih sester v Mariboru. Na Glavnem trgu tostran mosta so bili na vzhodni strani bataljon domače posadke, v smeri proti Gosposki ulici zopet šolska mladina, na zahodni strani so delali špalir begunci iz Primorja v žalni obleki. Nosili so velik napis: „Ne-odrešena domovina.“ Dalje naprej so stali Sokoli in Sokoliće. V sredini Glavnega trga ob cesti v Gosposko ulico se je vrsta zaobrnila v smeri proti Marijinemu kipu. Tam so bili razvrščeni še ostali Sokoli in Sokoliće, potem veliko število Orlov in Orlic. Korporativno so,dospeli ti-le orlovski odseki: Maribor, Ja-renina, 6 martin, Hoče, Slivnica, Ljutomer (z zastavo), Kapela, Središče, Radgona, Sv. Jurij ob Sčav -niči (z zastavo) in Sv. Križ nad Mariborom. Orlice: Maribor, Središče in Ptuj. Za Orli in Sokoli so bila razvrščena, vsa krščansko-socijalna društva iz Maribora in okolice: Krščanskosocialna Zveza (moški in ženski odsek), Slov. Kmetska zveza, SLS., JSZ., ka-tol. slov. izobr. društvo v Studencih, v Jarenini, v St. liju, v St. Petru, v St Lenartu in iz drugih krajev. V ozadju proti Terezijinemu dvoru so bili raz -vrščeni Korošci, ki so se pripeljali s posebnim via -kom. Bilo jih je okoli 600. Zastopani so bili vsi kraji od Krke do Dravograda. Brhke Korošice v slikovitih narodnih nošah so dale poseben sloves velikemu taboru ljudstva. Zbirale so se krog napisa: „Jugoslovanski Korotan.“ Koroške Slovence so. vodili: poslanec Smodej, prošt Einspieler in namestnik krškega škofa iz Doberlevasi. V ozadju tik ob Terezijinem dvoru so bili razvrščeni zastopniki vasi Vovbre pri Velikovcu z gerentom Cikulnikom,-sosvetom, 40 občani in pevskim zborom Slavček. Njim na desno so stali župani (20) slovenjgraškega okraja, pod vodstvom župana-staroste g. Rotovnika iz Legna. Poleg njih so bili uvrščeni uniformirani rudarji iz Velenja. V posebni vrsti pred Orli v bližini baldahina so bile razvrščene naše Slovenke v narodni noši. Celo iz Kranja so bile zastopnice v tej skupini. Zastopani so bili v tej skupini vsi kraji severnega dela Slov. Sta-jerja: Maribor, Pohorje, Prlekija, Slovenske gorice, in Dravsko polje. Tik ob zidu ob solnčni strani Glavnega trga so stali Prleki v narodni noši : bele br -guše, bela srajca (vse iz domačega platna), žametni telovnik s srebrnimi gumbi), črn klobuk, rdeč ovratnik in visoki čižmi. Med njimi so bili pomešani tudi zastopniki Pohorcev v narodni noši. Levo od ženske skupine v narodnih nošah je stala čč. duhovščina na čelu ji prevzv. g. knezoškof dr. Napotnik s konsisto-rijem in gojenci kn.-šk. bogoslovnega učilišča. Poleg njih tik ob baldahinu so stali zastopniki političnih oblasti, n. pr. civilni komisar za Prekmurje dr. Lipov-ščak, slovenjgraški okrajni glavar dr. Ipavic, vodja okrajnib glavarstev v Ptuju dr. Pirkmaier in v Ljutomeru dr. Vaupotič ter obmejni komisar dr. Brenčič. V isti skupini so stali tudi narodni zastopniki. Na gornji strani ob vhodu v magistratno hišo je bila pa razvrščena kraljeVa garda in člani deputacij. Na severozahodni strani baldahina je imela prostor marib. Glasbena Matica. Mestni sosvet z vladnim komisarjem dr. Jjeskovarjem je pričakoval regenta v polkrogu pred baldahinom. Ostale tu nenaštete organizacije so bile razvrščene v zunanjem krogu. Regentov prihod. Ko je proti pol eni uri počil prvi strel iz topa, kateremu je sledilo še dvajset drugih in naznanil, da prihaja naš vladar, je vse . nestrpno čakalo ha treno-tek, ko stopi regent prvpkrat ha mariborska tla. Srci nebrojne ljudske množice so za irenotek nehala u- tripati, za trenotek je utihnilo šumenje in valovanje, oči vseh so zrle nestrpno proti mestu, od koder so se že slišali prvi zvoki fanfar ter navdušeni živijo-klioi iz grl tisočere množice. Pred vstopom v mesto se je kraljevič najpoprej ustavil pred slavolokom, katerega so mu zgradili jugoslovanski železničarji na Tržaški cesti. Tu so pričakovali pod slavolokom visokega gosta naši vrli junaki narodno zavedni železničarji pod vodstvom g « Jarha. Zbrana je bila tako velika množica ljudi, da so se avtomobili morali ustaviti. Predsednik Jarh je pozdravil v iskrenih besedah v imenu slovenskega narodnega železničarstva regenta Aleksandra. Regent je vsakemu podal roko in se ž njim pogovarjal. Železniški minister dr. Korošec se je vidoma vesel nad krepko četo zavednih železničarjev dvignil s sedeža in ploskal našim vrlim narodnim veteranom. Kraljeva garda, na velikih konjih krasne postave, ter 24 avtomobilov so naznanjali bližajoči se prihod našega regenta, na katerega so se upirale oči vseh. Med neprestanimi živijo-klici se prikaže regentov avtomobil, v njem junaška, viteška postava — lepša kakor je videti na vsaki sliki, ljubeznjive in očarajo-ce zunanjosti. Med živijoklici, mahlanjem z robci ga je ves narod pozdravljal do tribune pred rotovžem. Ves čas triumfalnega pohoda je regent Aleksander, ljubko smehljaje * neumorno pozdravljal in odzdra-vljal svojemu narodu. Regent pred mestno hišo. Točno ob 12.37 uri je regent med nepopisnim navdušenjem dospel pred baldahin, kjer ga je pozdra vil v imenu Maribora in cele severne Jugoslavije vladni komisar dr. Leskovar. Govor mestnega gerenta v Mariboru. Kraljevo Visočanstvo ! Maribor, biser naše težko pridobljene in, sedaj trdne severne meje prekipeva danes radosti, ko sme iskreno pozdraviti in se klanjati vladarju ujedinje -nega našega kraljestva. Srečen, ponosen sem, ko v tem trenutku zagotavljam Vašemu Visočanstvu, da so srca mariborskega prebivalstva hvaležnosti polna, ker jim je mila usoda dodelila srečo, videti Vaše Vi -sočanstvo, da prisegajo sedaj vsi sem došli nebrojni Slovenci iz okrožja mariborskega, iz kmalu svobodne Koroške in bogatega Prekmurja trajno in trdno zvestobo Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Vaše -mu Visočanstvu. Severni Slovenci pa hočemo ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih izkazati našo neomejeno hvaležnost visoki dinastiji Karagjorgjevi -čev, ki je osvobodila naš rod in izpolnila preroške besede našega pesnika Gregorčiča: Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo! Pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod; mi tu smo gospodarji in Bog in naši kr ahi! V tem imuni kličem v svetem, globokem navdušenju: Živio kralj Peter! Živio Vaše kraljevsko Vi-* sočanstvo! Regentova zahvala. Regent Aleksander se je dr, Leskovarju za slovesen ter prisrčen sprejem zahvalil, mu vroče stisnil desnico in rekQi: „Hvala Vam srčna za iskren sprejem in pozdrav! Obljubljam Vam, da bom Maribor, posetil še večkrat. Živel!“ Sprejem deputacij. Ko je gospa soproga generala Maistra pozdravila regenta pred baldahinom v imenu obmejnih Slovenk in mu izročiLa šopek, je naš kraljevič Stopil k prvi gruči, kjer so stali poslanci in duhovščina. Zelo prijazno se je pogovarjal s posamezniki, posebno s inežoškofom in njegovim spremstvom, nakar ga je dr. Leskovar vodil v mestno hišo. Sprejemal je tam razne deputacije, katerih je bilo nad 100. Vladar se .je zelo prijazno raztovarjal s člani deputaci]. Vsa -kemu jo stisnil roko. Deputaciji Otrlov je izrazil željo, da bi orlovski tabor dobro uspel. Povpraševal je Orle tudi o moči naše telovadne organizacije. Tudi mariborski Nemci so poslali številno deputacijo, ki jo je vodil bivši župan dr. Schmiderer. Dr. Mravlagga an Naskota, ki sta bila prvotna naznanjena ni bilo. Zastopnik Jugoslovanske Matice Ribarič je nagovoril regenta v imenu primorskih beguncev in je iznv zil željo, da bi se prav kmalu obiinile besede, ki jih je govoril regent beguncem v Ljubljani. Nagovor zastopnika prekmurskih Slovencev. Kraljevska Visokost ! Več kot tisoč let smo trepetali Slovenci v Prekmurju pod tujim jarmom, a vse nakane naših krutih sovražnikov nas niso mogle ugonobiti. Trdno stojimo na zemlji, katero so s krvavimi žulji obdelovali že na ši pradedje v korist nasilnega tujca, kot zavedni Slovenci in zvesti državljani naše lepe Jugoslavije, Cut nepopisne hvaležnosti nas navdaja za našega osvoboditelja in se ponižno klanjamo Vaši* kraljevski Visokosti, proseč za daljno blagohotno naklonjenost. Tudi Prekmurce je sprejel regent zelo pri - srčno. Regent se zahvaljuje. Po končanem sprejemu deputacij se je pokazal regent v družbi z ministrom dr. Korošcem in dr. Leskovarjem na balkonu mestne hiše. Deset in desctti-sočere ljudske množice so po pogledu na svojega mladostnega vladarja začele burno vsklikati. Nastal je tak orkan navdušenja, kakor ga še nismo videli nikdar. To je bil nepopisen, divno krasen, zgodovinski prizor. Videli smo, kako je naše dobro ljudstvo od radosti skakalo v zrak, vihtelo klobuke, čepice, robce, metalo cvetje in zelenje ter vriskalo. Več kot pet minut ni bilo mogoče množic pomiriti. Ko je nastal mir, je regent vskliknil: „Hvala Vam bračo Slovenci! Živeli!“ Nato je regent odšel z mestne hiše in se odpeljal v Narodni dom. Obed v Narodnem domu. Avtomobili so med oduševljenimi vskliki ogromne ljudske mase zdirjali po določenih ulicah pred Narodni dom. Aleksander je na potu odzdravlja! na vse strani. Mnogim, ki so stali v špalirju, je podajal desnico v pozdrav. Obeda se je udeležilo okoli 110 oseb, med njimi tudi mnogo mož iz ljudstva. Ker je bil obed samo prijateljski sestanek, so odpadlji vsi pozdravni govori. .Trajal je približno eno uro. Vse se je vršilo strogo neolicijelno, prijateljsko in priprosto. Med obedom je svirala godba, Glasbena Matica pa je popevala narodne pesmi. . Dar Rušanov regentu. Nad vse prijazno je sprejel regent pri deputaciji Rušane. Minister dr. Korošec je pripomnil regentu, da so v mariborsko-obmejnem okrožju ravno Rušani bili oni z verigami, pljunki, zasmehovanjem in psovanjem, sunki, zaporom in vse mogočim živalskim nasiljem mučene narodne žrtve, ki so pri pariški konferenci veliko pripomogle, da je Maribor jugoslovanski. Po teh besedah je regent v svoji narodnosti zagrabil kar obe roki vsakega od deputacije iz Ruš, jim , stresal roke, jih zahvaljeval za prestane narodnost- ? ne žrtve , in jim zagotavljal zmago in zavest vedno prostih svobodnih jugoslovanskih Ruš. j Rušani, 'znani že od nekdaj po svoji iskreni narodni navdušenosti in požrtvovalnosti, so poklonili regentu lep dar: Umetniško napravljeno košaro z po - ! horsko specialiteto „rododendrum“. To darilce, ki ga je bil regent iskreno vesel, je stalo pri slavnostnem obedu v Narodnem domu na mizi pred njim. Prekmurci in Slovenci iz obmejnih občin. Prekmurcev je došlo pod vodstvom župnika Kle- j kla in župana1, Severa 200—300. Močno so bile zasto- ! pane občine na severni meji: Spilje, Sv. Duh, Klan- f ci, St. lij in one iz cmureške in radgonske okolice . I Te so poslale tudi posebno deputacijo pred regenta. j Šolska mladina. Ker je Glavni trg bil premajhen, da bi mogel j sprejeti tisočeroglavo šolsko mladino, je bila ista raz- ! vrš če n a pred posameznimi šolskimi poslopji. Posebno pohvalno moramo omeniti šolske sestre, ki so pripravi J e mladino njih zavodov na prav iskren sprejem vladarju. Kraljevič odhaja. T očno ob 3. uri so avtomobili zdrčali pred kolodvor. Dvorni vlak je bil pripravljen. Na tisoče in tisoče ljudi je viharno pozdravljalo regenta in njegovo spremstvo ob Aleksandrovi cesti. Sloves je bil zelo prisrčen. Male deklice so pozdravile vladarja ter so mu z devojkami vred podarile nebroj cvetk. Re -gent se je pogovarjal z vsemi, ki jih slučajno srečal tako po domače, kakor občuje brat z bratom in sestro, Orli so napravili na peronu špalir. Na peronu so se zbrali tudi vsi člani deželne vlade, knezoškof doktor Napotnik s stolnim proštom dr. Matekom, vladni komisar dr. Leskovar, okrajni glavar dr. Lajnšič, za -stopniki vseh uradov, šol, društev, obmejni župani, časnikarji in mnogo drugega občinstva. Ko je prometni minister dal znamenje za odhod vlaka, je zaigrala godba in narod je liki orkan v slovo pozdravljal ljubljenega vladarja. Regent je ves čas prisrčno odzdravlja!. Se, ko nam je zadnji voz zginil izpred oči, ni hotelo biti veselega vsMikanja ne konca ne kraja. Red in mir. Kljub ogromni ljudski množici, ki se je udele -žila velikega slavja — računalo se je, da je bilo ljudstva do 30.000 — je vladal pri vsej prireditvi vzoren red in mir. Tokrat je naša policija res zaslužila, da se jo pohvali. Pomagale so ji pri tem požarne hrambe iz Maribora, Kamnice, Peker, Pobrežja, Radvanja, Zerkovc in Gornje Radgone ter številni reditelji. Prišlo ni ves čas niti do najmanjšega incidenta. Regent v Ljubljani — drugi dan. Drugi dan predpoldan je obiskal regent v Ljubljani stolno cerkev, pred katero ga je sprejel vladika 'Jeglič z duhovščino. Pred vstopom v svetišče je nagovoril regenta ljubljanski škoi s sledečimi' besedami "v hrvatskem jeziku: „Visočanstvo! Pri vratih naše stolnice srčno pozdravljam Vaše Visočanstvo v svo -jem in imenu naše patriotične duhovščine ter v imenu za našo novo kraljevino navdušenega naroda. Izra -žujoč Vašemu Visočanstvu lin Vaši kraljevi hiši po -polno vdanost, se vsi radujemo, ker hoče Vaše Visočanstvo prisostovati sv. maši. , Prositi hočem Najvišjega, za Vašo kraljevo hišo, za Vaše Visočanstvo, in za blagor naše lepe, mlade kraljevine, naj vodi dobri Bog; narod in predsta -vnike tako, da se bo mogel razvijati na temelju strahu božjega' in popolne pravičnosti, kakor je to potrebno za časni in večni dobrobit naroda, Vaše Visočanstvo naj blagoslovi Bog!“ Kraljevič se je na te besede poklonil školu in stopil v cerkev, kjer je prisostovgl med prisotnostjo dostojanstvenikov in zastopnikov vseh stanov ter, naroda tihi sv. maši, katero je daroval škof Jeglič. Po službi božji* se je peljal regent v avtu po ulicah do evangeljske cerkve, v kateri ga je pozdravil pravo -slavni duhovnik A. Obradovič izpred altarja. Po nagovoru se je vršilo kratko pravoslavno blagodarenje, med katerem je poljubil kraljevič sv, križ. Od evangeljske cerkve je krenil kraljevič med burnimi ovacijami na Kongresni trg, ker so ga poz -zdravile ljubljanske: ljudske, srednje in visoke šole. Iz Kongresnega trga je krenil regent proti dvorcu in odšel v dvorec, kjer se je pojavil na balkonu v spremstvu vseučiliščnih profesorjev med burnimi o -vacijami množice. Tu je nagovoril kraljeviča rektor dr. Plenelj, ki je povdaril, da je regent s potrdilom ljubljanske univerze dokazal, da razume kulturno višino našega naroda. Rektorju je odgovoril kraljevič y posebnem govoru. Po predstavi profesorjev univerze se je predstavila regentu deputacija akademikov, v imenu akademskega sveta je govoril tehnik Debe -lak. V svojih besedah je g. Debelak prosil regenta naj on pripomore do prostorov, katere rabi univerza in do gmotnih sredstev, ki so potrebna za razvoj središča naše prosvete, Nato je odšel kraljevič v spremstvu iz dvorca peš po Kongresnem trgu pred Prešernov, spomenik , kjer je položil srebrn venec. Polaganje venca se je iz vršilo med tolikim navdušenjem naroda, da je bil regent ganjen do solz. Izpred Prešernovega spomenika se je podal kraljevič pred magistrat in v posvetoval -nico, kjer ga je čakal župan dr, Tavčar in občinski svet. Po kratkem pozdravu na magistratu se je od -peljal regent pred obrtno šolo, kjer ga je pozdravil ravnatelj Subič, ki mu je razkazal prostore, kjer so bili razstavljeni razni ročni izdelki učencev obrtne šole. Kraljevič se je toplo zanimal za razstavo in se je prisrčno razgovarjal z učiteljstvom in učenci. Prestolonaslednik se je zelo zanimal za posamezna ki -parska dela, ki so bila vsa izdelana umetniško.i Za obrtno šolo je obiskal regent muzej, kjer ga je spre-jel ter pozdravil ravnatelj' dr. Mantuani, Kraljevič je obhodil vse dvorane muzeja in se zanimal za posamezne, znamenite izkopnine iz Slovenije. Od muzeja se je poslovil regent z besedami: „Muzej je jako lep in vrlo bogat, prišel bom itak zopet in si bom ogle -dat muzej natančno.“ Na to se je podal regent zopet v palačo deželne vlade. Popoldne je sprejemal prestolonaslednik v ra -prezentančnih prostorih deželne vlade deputacije u -rednikov, duhovništva in vseh društev ter korpora -cij. Po sprejemu deputacij se je peljal regent v sprem stvu k ljudski veselici na Kozlarjevem vrtu. Na iKo -zlarjevem vrtu je pozdravilo regenta ženstvo v, narodnih nošah, govorila je gospa županja dr, Tavčerje-va in do 7 let stara deklica v narodni noši. Regent je deklico poljubil med ploskanjem in ovae jami množice Pri ljudski veselici se je poklonila regentu že-nitovanjska skupina iz Škofje Loke, Zupan, Hafner je pozdravil kraljeviča kot slovenski starešina in mu ponudil čašo vina. Regent je trčil z vsemi svati, prejel je v dar šopek in velik kos pogače v cvetju. Med veselico je bil regent burno pozdravljan in je s svojo prisrčnostjo dokazal, da je res pravi sin svojega naroda, Po veselici se je peljal regent po mestu in na grad, odkoder se je razgledoval po mestu in okolici. Po dineju se je vršila v-opernem gledišču slavnostna predstava z enim aktom „Rusalke“ ix; „Prodane neveste“. Regentov govor v Ljubljani. V soboto, 26. t. m., je pri slavnostnem dineju X Ljubljani imel regent Aleksander naslednji govor,: „Gospoda! Vstanimo za trenutek in se zahvali* mo Njemu, ki deli pravico med ljudstvi in narodi na zemlji, da nam je v svojem neizmernem usmibenjt* podelil veliko srečo, da smo se pobrateni in svobodni mogli sestati v tej hiši in pri tej mizi, da tudi tukaj proslavimo naše narodno ujedinjenje. Slovenec, Hrvat in Srb so živeli sicer do danes kot bratje; naša skoro ISsloletna zgodovina ne pozna ne ene borbe med našimi tremi enakopravni -mi plemeni. Toda tega našega pobratimstva d© danes nismo mogli niti nismo smeli javno izpovedati, ker tega ni dopustila tuja sila. Naš troimeni, ali eno-dušni narod je slednjič uvidel, da je njegova rešitev samo v popolnem edinstvu, in s pomočjo naših zaveznikov in prijateljev, največ pa s svojo odločnostjo in s svojim silnim naporom je stresel raz sebe tuji jarem enkrat za vselej in se ujedinil v našo kraljevi -no, trdno odločen, da svoje edinstvo in svojo svobodo neguje in čuva bolj nego vse na svetu. V, veliki in težki borbi za obstanek so naši Slovenci morali vzdržavati brezprimerne napore ves čas, odkar so došli v te kraje. Vi, bratje moji, ste stali skozi polnih 15 stoletij na mrtvi straži za našo skupno brambo pred najljutejšimi napadalci. V tem dolgem času ste bili prisiljeni popuščati od svoje dedo -vine korak za korakom; toda storili ste to le za cena ljute borbe in velikih žrtev za napadalca, V tem neprestanem boju je Vaša odporna sila neprestano rasla, Ojačila se je posebno takrat, ko so Vaši predniki prišli do javne zavesti, da je Vaš in naš narodni spas v sporazumu in slogi z Vašimi brati Hrvati in Srbi- Tako je prišlo, da so Kopitar in Miklošič, Prešeren in Gregorčič bili med prvimi boritelji jugoslo -venske misli in da je zgodaj preminuli Krek zamislil program našega narodnega edinstva sredi germanskega Dunaja, na veliko iznenađenje Evrope in to % najbolj kritičnem trenutku svetovne vojske. Svetovni Areopag (zbor), ki bi moral, kakor je svečano obljubil, zajamčiti svobodo malim narodom in jih v pravicah zenačiti velikim, ni bil pravičen napram nam, najmanj pa napram Vam, Slovenci. Dopustil je, da ostane pod tujim jarmom velik del naših najbolj šili bratov. Pod tem jarmom ostane za zdaj še tudi žna-ten del Srbov in Hrvatov, toda razmeroma največ! Slovencev. Ta krivica pa ne more dolga obstati. Zato nam jamči slična preteklost drugih! delov našega naroda. Ali najzanesljivejše jamstvo si ustvarimo mi sami! In mi si je gotovo ustvarimo, če skupno delamo na to, da kar najmodreje uredimo svoje politične, prosvetne in gospodarske odnošaje. Bogata in napredna, prosvitljena in urejena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev bo ne samo naša željena skupna domovina, ampak hkrati in v isti meri tudi zanesljiva zastava naše splošne, še lepše in še popolnejše narodne bodočnosti. Delajmo vztrajno na tem velikem in vzvišenem poslu ! Kadar bo v naši ožji domovini pravic^ in svoboda enaka za vse ; kadar bodo naš orač na njivi , delavec v tvornici, trgovec in obrtnik, meščan in vojak srečni in zadovoljni, — in to bodo lahko, — tedaj bo ta sreča obsevala in ogrevala tudi naše brate, katerim močnejši od nas še niso dopustili, da bi sei-menovali naši državljani. Človeštvo v naši dobi gre brezdvomno naproti pravičnejši bodočnosti. Pravica, delo in čas so naši zanesljivi zavezniki,, ki jih ne smemo izgubiti iz vida. Z vnemo izkoriščajmo sadov©' naše svobode! Potem bodočnost mora biti naša! V to ime dvignem svojo čašo in pijem na srečo vseh Slovencev, ki so s težko in mučeniško, toda junaško in vztrajno preteklostjo zaslužili bol jšo in si -jajnejšo sedanjost. Z združenimi silami jim hočemo ia moremo zajamčiti boljšo in sijajnejšo bodočnost. Na to delo Vas, gospoda, pozivam, v ime svojega vzvi V šenega Roditelja, našega ljubljenega kralja in v im© cele naše mile domovine! politične vesti. Jugoslavija. Ministrski predsednik Pašič . Ministrski predsednik Vesnič je poslal predsedniku naše mirovne delegacije Pašiču brzojavko nastopne vsebine: Veselim se,_da Vam in Vašim tovarišem v delegaciji lahko izjavim, da je prvi službeni poset Njegovega kraljevega Visočanstva v glavnem mestu Hrvatske in Slavonije bilo neprestano in z ničemer nemoteno slavlje^ Vzhičem sem nad tem sijajnim sprejemom, ki nedvomno predstavlja začetek lepših dni v naši mili domovini. Glede središnje zadruge, o kateri se je zadnji čas toliko pisalo contra in pro, je prosila Čeho-'slovaška vlada, naj bi jej poslala tozadevna pravila da osnuje enako izvozno zadrugo. Italija. Beograjska poročila javljajo o ljutih bo -jih, ki so se razvili med Albanci in italijanskimi če* tami pri Tjirani. Avstrija. Avstrijska vladna kriza postaja v©» dno od dne do dne ostrejša. Državni tajnik dr. Lö- wenfeld Rus» je ja,vil državnemu kanclerju, da no odstopi od svoje demisije in zahteva odvezo od svojih dolžnosti. Državni kancler je prosil državnega tajnika, naj vodi Se nadalje prehranjevalne posle do ko-nečne vladne odločitve, ker kriza se bo morala preobrniti v najkrajšem času. Na Dunaju so se že začela pogajanja radi bojkota proti Madžarski. Pogajanj se bodo udeležili trije zastopniki mednarodne zveze strokovnih organizacij in trije zastopniki madžarske vlade. Madžari u-jpajo, da bodo dovedla pogajanja do sporazuma in do ukinjenja bojkota, ki je napravil Madžarski doslej dokaj neprilik iu povzročil veliko Škodo. Grška. G r š k a je začela ofenzivo prot» Turkom krog Smirne proti četam Kemal paše. Grške čete so zasedle po poročilih pristaniško poglavarstvo in turško poštno poslopje v Smirni. Grška ofenziva proti tur -širim nacijon ali stom je imela koj v začetku svoje iz -datne uspehe. Tedenske novice. présfolonasiednik v stolnici. Iz Orožnove alice s spremstvom na stolni trg Od tisočere množice in od duhovščine ter hlagosloveev ob portala stolne cerkve bnrno pozdravljen, izstopi, prejme od stolnega žnpnika blagoslovljeno vodo, se poda med slovesnim orgijanjem v cerkev, opravi med velikim oltarjem na pripravljenem klečalniku kratko molitev, stolni žuqnik intonira predpisano molitev za prestolonaslednika : Domine salvum fac regentem nostrnm Alexandrum. Po končani molitvi zapasti visoki gost v spremstva duhovščine stolnico, pri izstopu cd občinstva, zlasti od učenk in gojenk šolskih sester prisrčno pozdravljen. Velikodušni dar princa regenta. Prestolonaslednik Aleksander je podaril ob priliki zagrebškega in ; ljubljanskega poseta za uboge v Zagrebu in Ljubljani po 50.000 K na korist mestnim ubogim. Odlikovanje. Regent je odlikoval rektorja, lju -bijanske univerze z redom sv. Save II. razreda. Imenovanja. Okrajnim glavarjem sta imenovana dosedanja vodja: g. dr. Srečko Lajnšič, okrajnim glavarjem'’ za Maribor in g. dr. Marko Ipavic, okrajnim glavarjem v Slovenjem gradcu. Obema gospodoma za njune narodne zasluge iskrene častitke,^ Nova podružnica Jngosl. Matice se snuje za Dravsko dolino v St. Lovrencu na Pohorju, listano- ; vno slavnostno zborovanje se vrši v nedeljo, dne 4. : julija t. I., v trgu na prostem. Sodelujejo: godba zveze jugoslovanskih železničarjev, Glasbena Matica in Planinsko društvo iz Maribora, pevsko društvo iz Ruš, deputacije telovadnih društev itd. Spored: Ob 10. uri predpoldne (poletni čas) služba božja na pro- ■ stem; med sv. mašo svira godba in poje Glasb. Ma- j ca iz Maribora. Slavnostno zborovanje, deklamacije i in govori domačih in tujih govornikov. Manifestacij- \ ski obhod z godbo in društvi po trgu. Popoldne ob j %3. uri velika ljudska veselica s koncertom, petjem , j kegljanjčra na dobitke, šaljivo pošto itd. Vstopnina 10 \ K- Iz Maribora vozi ob 548. uri poseben izletniški vlak za mariborske ter okoliške goste in društva in se vrača ob 23. uri. Vožnja je polovična. Za hrano in pijačo je preskrbljeno. Na veselici oskrbujejo postrežbo z jestvinami in pijačami domače pohorske žene in dekleta v posebnih šotorih. Vabimo Mariborčane, vsa sosedna društva, vse narodne podravske Pohorce in obmejne Slovence k mnogobrojni udeležbi. Pomagajte, da zabijemo v nekdanji Schatzejevi in Mo-gejevi nemčurski trdnjavi trden steber Jugoslovanske Matice. Dobrodošla posebno narodna noša. Ob neugodnem vremenu se prireditev vrši en teden pozneje. — Odbor. Birma v kozjanski dekaniji se bo delila: v O-limju 1. julija; v St. Petru pod Sv. Goro 2. julija; v Podsredi 3. julija; na Pilštanju 5. julija; v St, Vidu pri Planini 6, julija. Toča pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V nedeljo 27, t. m. je toča hudo pobijala v lovrenški župniji vasi-: Pleterje in Zupečjo vas. Nezgoda je tem hujša, ker je v letu 1918 v Pleter ju zgorelo 16 hiš najpremožnejšim kmetom. Po celi župniji Sv. Lovrenc je napravila toča ogromno škodo na sadnem drevju,’ raz katerega je toča zbila sadje iu vihar je preobračal drevesa. Ubogo ljudstvo iz cele župnije Sv. Lovrenca potrebuje pomoči. Toča. V soboto popoldne je toča pobilav obči -nah Žikarce, Rogoznica, Jirsovci, Janževci in deloma Vurberg. Vinogradi so uničeni, žito je stepeno in sadja je na tleh, da se trava ne vidi. Skoda je velika. Ob priliki orlovskega tabora v, Rajhenburgu 4. julija se vrši ob. 1 uri popoldne v kaplaniji zaupni sestanek vseh kat. narodnih dijakov. Pridite v obilnem številu. Stickerjeve zaupnice. Poročali smo pred kratkim, kako brežiški gerent in odvetnik dr. Sticker i-šče zadnje rešilne bilke, da bi rešil svoj mehki žu -panski stolec. Danes se nam poroča, da so te zaup -nice čisto nepotrebne. Brežičani brez izjeme strank in stanu smo si edini v tem: Sticker ne bo nikdar naš župan! Kako se ga skušajo povsod iznebiti iz vseh odborov, je pokazal že občni zbor „Sokola“, ki ga ni več volil. Enako zaupnico mu je pred nekaj dnevi dal občni zbor Posojilnice, ki je Stickerja vrgel iz odbora, kakor je dolg in širok. Seveda možakarju to ne ugaja, in kakor slišimo, se namerava nekaj pritože -vati in zahteva sklicanje novega občnega zbora. Bo -Ijie bi bilo, da bi se lepo udal v svojo usodo,: kajti pri j morebitnem novem občnem zboru ga čaka še večja j blamaža. Sicer pa se je treba navaditi na takšne j „zaupnice“, kajti sledilo jih bo še več» Svojega soli- i citatoria pa na,j lepo nagradi, ker se tako po nepo trebnem trudi za njega. Iz pfuja. V Ptuju izhaja listič — tednik pod, imenom „Ptujski list“, glasilo, ptujske frakarije. Ta listič se je predrzni! našo notico od 5. maja 1920, v kateri smo okriačili postopanje kolodvorskega paše Turina, kritizirati. V svojem poročilu trdi, da Tjurin ni j'bii nemškutar in zahteva od dopisnika, da naj se v svojemu dopisu tudi podpiše. Tpraj reagira samo na o-öüek, 'da ni bil nemškutar. A na vsa druga očitanja, da se občinstvo obče pritožuje proti njemu, pa molči. Glede tega da je nemčur, izjavljamo, da smo v navedeni notici izrečno povdarjali „da se od večib strani sliši, da je bil nemčur“. Glede drugih očitanj pa smo popolnoma prepričani in jih s tem ponovimo z dodat-komv da je Turin razun tega še strasten liberalec. Opomnimo pa še,-da Turina čaka še drugo razočaranje, ki je že na potu in katero bo imelo čisto druge posledice, kakor pa naša popolnoma objektivna notica. „Ptujski list“ trdi v svoji izdaji z dne 13, ju -, nija 1920, da po furinovi zaslugi ni nobenega Nemca več pri železnici v Ptuju. To je navadna laž. Mi pa trdimo, da še jih je dovolj. Eden teh nemških bra,-tcev je bil. odpuščen, oziroma, suspendiran od službe, j Vsled tega mu je stanovanjska komisija odpovedala stanovanje v Ptuju. In kaj se je zgodilo? Ptujska j frakarija, na čelu jej dr. Pirkmajer, zavzela se je j svojega bratca, ter mu priskrbela stanovanje na Bre-* gu pri Ptuju. Dotični se sedaj vozi v Gradec nemoteno in.. . . . veriži. Drugi, ki so brez stanovanj, pa se jih prezira in prepušča usodi, ker so Slovenci in ker ne trobijo v njihov laži-demokratski frakarski rog V gori navedenem slučaju je dal dr. Pirkmajer žu -panu na Bregu nalog, da se Nemcu priskrbi stanovanje. Ptujska glavna trafika je vzor trafik. Pritožbe so na dnevnem redu, o čem zna menda tudi direkcija v Mariboru. Tam ni vse v redu. Za danes toliko. Prihodnjič kaj , več in tudi na naslov finančnih organov. Mariborske vesli. Vidov dan v Mariboru. Po odhodu regenta Aleksandra se je zbrala proti večeru v prostorih vi- j šje vojaške realke v Mariboru vsa inteligenca, pred vsem člani Jugoslov. Matice iz Maribora in okolice, da proslave ob objemu prisrčne trobratske zabave , godbe, plesa in kresa Vidov elan. Prostori te zabave so bili izbrani in prirejeni od naših beguncev stražnikov nad vse ugodno, lepo in neprisiljeno bratsko . Gela narodna zabava v okrožju poslopja vojaške realke je bila lep in za vse obmejne Slovence nepopisno nezabljiv trobratški nam sestanek, kjer smo se se-šli kot obmejni Slovenci — konečno veljavno priznani Slovenci, za vekomaj v mejah Jugoslavije potrjeni po obisku našega trobratsko milega nam regenta Aleksandra. Javni nastop učencev „Glasbene matice“ v Mariboru. Ob koncu prvega šolskega leta je hotela po -dati glasbena šola širšim slojem sliko o svojem dosedanjem delovanju. Pri presojevanju uspehov moramo upoštevati težkoče, s katerimi se je moralo boriti vodstvo šole ; redni pouk je začel šele mesca novembra; kvalificirane učne moči je moral odbor iskati na praškem konservatoriju, ker silijo vsi za to usposobljeni Slovenci v Ljubljano ; mnogo učencev je pristopilo tekom šolskega leta. Da se je mogla šola vzlic temu povspeti do javnega nastopa, na kteri je sodelovalo prvi dan 32 gojenk in gojencev, j6' najboljši dokaz neumornega dela in požrtvovalnosti g. ravnatelja Topiča in spretnosti in zmožnosti gosp. prole -sorjev. Podrobna kritika v javnosti je pri začetnikih neumestna, zatekomenim le v splošnem nekaj o nastopu samem. S posebno lepim in sigurnim predavanjem so se izkazali Turšič, Mlaker (razred gdč, Horalko-ve), Mirovič (gdč. Deyiova), Kao Cvirn (g. Tjopič) in Pirc (g. Slajs). Pravo razumevanje glasbe so pokazale gojenke Sijanec in Salmič (g. Topič), Unger (gdč, Horalkova) in Kovačič (gdč. Deyiova). Nadarjenost in precejšno tehniko ima gojenka Koki (gdč. Deyiova), Na cello je sviral gojenec Dev, ki ovlada v devet mesecih, odkar poseča šolo g. prof, Beran-a, že popolnoma štiri lege. Pod vodstvom g. Serajnika je zasviral zbor goslačev precizno in čisto začetno in končno točko vsporeda., Spremljali so vseskozi gojenci; najboljši med njimi je gotovo Lah (gdč. Deyiova). Privi dan produkcije je zadovoljil popolnoma Številno občinstvo, ki ni štedilo s pohvalo in s šopki. Javna zahvala. Zdravniku» g. dr. A. Rebuli, bivšem šef-kiruEgg, v vojaški bolnici štev» 2 v Mariboru, sedaj kot primarij v javni bolnici v Ptuju, izrekamo mi bivši njegovi bolniki, prisrčno zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje, Želimo mu mnogo u-spebov na novem mestu, bolnici''v Ptuju pa čestitamo na pridobitvi tako izvrstne zdravniške moči. — Bolniki vojaške bolnice v Mariboru. Dopisi. Brezno ob’ Dravi. Dne 23, junija je bilo tu birmanih 247 iz 22 .raznih far. Blagoslovljen je bil novi cerkveni tlak. Ljudstvo je pokazalo ob tej priložnosti j vso svojo udanost in zvestobo do Cerkve. Vso vas so j bogato okinčali in spremenili v park, oskrbeli mogu- I čno streljanje, udeležili se obilno sprejema na-dpa -s tir j a, pozdravili istega prisrčno in ginljivo (občina, učiteljstvo, konkurenca, mladeniči, dekleta,..šolarji!« Cerkveno petje so oskrbeli gg. uradniki in učitelji « Bil je slovesen dan duhovnega veselja — daj Bog , da tudi nebeškega blagoslova sv. Duha. Slava, nad-pastirju, hvala duhovnim gospodom^ zahvala občinstva za prospeh tega nepozabnega dneva! Slovenjgradec. Po dolgem spanju zbudilo se je vendar enkrat v našem .mestu narodno gibanje. Dne 4, junija vršil se je namreč sestanek tukajšnjih pevcev in enoglasno sprejel predlog za ustanovitev pevskega društva. Tpzadevni odbor je bil izvoljen» Sklenilo se iß nadalje, da: se že dne 18. julija priredi prvi ustanovni koncert združen z gledališko predstavo (Cigani). Vaje so že v polnem teku. Vabljena so vsa zunanja, posebno sosedna društva., da pose ti jo tc veselico v kolikor mogoče večjem številu, da se tar, ko našim narodnim nasprotnikom, katerih imamo tukaj še mnogo, dokaže, da je prisijalo solnce svobode in da so pošateno moreče sence pobegnile pred njegovimi zmagovitimi žarki, da je konec sužnjosti. Kar smo preje beraško prosili sklicevaje se na naše na -ravne človeške pravice, to je sedaj naše! Naš kraj je rešen iz roparskih krempljev, toda globoko še zevajo rane na našem narodnem telesu zadane od kletih sovragov. In te rane zaceliti bodi nam naša prva skrb. Torej dne 18. jujija na svidenje v našem lepem Slovenjgradcu. Novemu društvu pa želimo, da mu ostanejo zvesti vsi njegovi sedanji prijatelji in da se mu pridružijo še novi člani in bojujejo s slovansko pesmijo narodni razvoj v naši prekrasni Mislinjski dolini. Teharje. Naš orlovski tabor dne 13. t. m. je nad vse pričakovanje lepo uspel. Ob 8. uri zjutraj je pričakoval domači odsek bratska društva pri spre -jemnem slavoloku. Videli smo že marsikak slavolok , vendar tako krasnega in z umetniškim okusom izpeljanega še ne. Kmalu je prišel sprevod iz Celja, krasna, in nepregledna vrsta mladih in krepkih moči — na čelu konjenica, nato številna in vrlo izvežbana železničarska godba iz Ljubljane pod spretnim vodst -vom g. kapelnika Arnold Vlasaka, za godbo ponosne zastave, člani okoli 130 v krojih, živahni naraščaj čez 50 v krojih, Orlice, gojenke, dekleta v narodnih nošah in končno okinčani vozovi. — Pozdrav je bil kratek, a v resnici bratsko iskren. Sprevod se je vil nato proti novi farni cerkvi: nešteto domačinov in došlih gostov ga je spremljalo z navdušenimi „živio“ klici, raz hiš pa so plapolale slovenske trobojnice v. pozdrav mladi, a močni orlovski četi. V cerkvi je blagoslovil mil. g. opat iz Celja novo zastavo teharskega Orla, delo, ki je v čast g. arhitektu Vurniku, č. šolskim sestram v Mariboru in ponos teharskega Orla. Cerkveni govor je imel č. g. župnik Gomilšek, nje -gove krepke in jedrnate besede so segle mladini globoko v srce. Po tihi sv. maši se je podal sprevod k taboru na telovadišče. Najlepša skupina sprevoda je bila nova zastava, poleg nje dva Oria-Teharčana s sabljami, kumica g, Sušteričeva in dve Teharčanki v slikovitih narodnih nošah. Nebroj občinstva je napolnilo zborovalni prostor in tukaj se je odigral prizor, ki ostane vsakemu zavednemu Teharčanu v neizbrisnem spominu. Med zvoki narodne himne so prikorakali teharski Orli iz občinske hiše s starodavno zastavo Mlinarjevega Janeza, z znamenjem teharske svobode in plemenitosti. Živio- in slava-klicev ni hotelo biti konca. Tabor je otvoril tor. Tratnik, pozdravil navzoče, predvsem pa staročastiti znak Teharča-nov, zastavo Mlinarjevega Janeza ter podal besedo slavnostnemu govorniku dr. Puntarju iz Ljubljane . Nastopil je dolgoletni kulturni delavec krščansko-iz-obraževalnega gibanja. Kakor pada zlato pšenično zrno v sveže razorano njivo, tako so padale njegove besede v praznično razigrana srca mladine, da vz -brstijo in obrodijo bogat sad pravega krščanskega življenja in dela. — Popoldne ob treh se je vršila javna telovadba, kjer je pokazalo celjsko orlovsko okrožje svoje delo in svojo moč. Vsako točko so gledalci navdušeno pozdravljali. Do viška pa je prikipelo navdušenje pri orodni telovadbi, pri kateri se je prav, posebno odlikoval br. Kermavner. Po končani telovadbi se je razvila pri okusno pripravljenih šotorih neprisiljena prijateljska zabava. V neizbrisnem spo -minu nam ostane ta veličastna manifestacija orlovske misli. Tebi, teharski Orel, ki si nam pripravil ta lep dan, pa kličemo: Naprej, na resno delo, dokler iiq pripeljaš pod svoje okrilje vso pošteno teharsko mla^* dino! Bog živi! I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Kuharji za orlovski tabor. Za or-lovski tabor v Mariboru nam pošiljajo to-le prošnjo na župne uradje: Ker nimamo kuharjev, ki jih za orlovski tabor nujno rabimo, prosimo, da. bi nas blagovolili obvestiti, ali je v Vaši župniji kak kuhar, ki je morebiti pri, vojakih opravljal ta posel in bi proti primernemu plačilu bil voljen priti za tri dni orlovskega tabora semkaj kuhat. Ponudbe na pisarno orlovskega tabora v Mariboru, Koroška cesta 1. Zveza jugoslovanskih žen in deklet iz Cikage (Amerika) pošilja sestram Orlicam o priliki mariborskega tabora navdušeno pismo, katerega končujejo: „Uverjene bodite, da slo- venske žene in dekleta v Cikagi hvaležno zasledujejo vaš boj, vaše prizadevanje za vašo in naše dostojanstvo in srečo. Bog z Vami! Mrs. Helena Kušar, načelnica; Miss Kati Triller, tajnica. Sestre Orliceli Vaše delo je našlo priznanje v daljnem svetu. Vsem sestram v Ameriki pa orliški pozdrav in zahvalo za .veliko pomoč v boju za čast našega jugoslovanskega ženstva. Deputacija Katoliškega C e h o -slovaškega Sokola iz Amerike je že dospela na Cehoslovaško, da „se skupno z brati stare -domovine udeleži mariborskega tabora. Vodja dele -gadje je brat Jose! Salaj (odlikovan- na francoski fronti). Pavel Kormana in Gustav Drabek iz Cikage; brata Andrej Bakula in Fran Cernička sta pa iz Mil-waukeja. C e tì o s 1 o v a š k i Orli se pripeljejo s posebnim vlakom na mariborski tabor, čehošlovaška že-; lezniška uprava jim je šla v vsakem oziru na roko , glavno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju je dovolilo za nje istotako posebni vlak do Maribora po polovični vozni ceni. Jugoslovansko ministrstvo v Pragi jim je izdalo skupne potne liste. Amerikanski Slovenci na marib. tabor u. Iz Amerike došlo pismo nam javlja veselo .vest, da odpotuje na tabor pričetkom julija 1920 iz Amerike na parniku „Wilson“ večje odposlanstvo a-meriških Slovencev pod vodstvom predsednika kato liških organizacij v Clevelandu g. velepodjetnika A. Grdina. Bog spremljaj naše rojake na poti v staro domovino ! Razno. Delo — prvo sredstvo zoper draginjo. Ta zlati izrek našega voditelja dr. Korošca je kot prvi začel izvajati naš slovenski kmet. On dela od mraka do mraka in bi bilo želeti, da bi delali vsi, uradnik v uradu, železničar na železnici, rudar v rudniku, tovarniški delavci v tovarni, ne pa tako, kakor si predstavljajo komunisti s — štrajki. Vsak delavec bi se naj pred štrajkom resno vprašal, aji so štrajki tisto sredstvo, ki utegne zmanjšati draginjo? Nikakor ne, nasprotno, vsak štrajk poveča draginjo, ker ovira produkcijo in promet, povečava draginjo pa požre delavcu vse tisto, kar si je priboril potom štrajka. Tisti kateri danes opravlja vestno svoje delo, pa naj bo kmet, delavec, obrtnik, trgovec ali uradnik, pomaga naši državi do reda znotraj in ugleda na zunaj in je Velik dobrotnik nas vseh! Agrarno vprašanje v Metohiji (Kosovo polje). Na velikem narodnem zborovanju v Peči je bila do-ločeria deputacija, ki se je podala k ministru za a-grarno reformo dr. Krizmanu v Beograd o zadevi rešitve agrarnega vprašanja v pokrajini Metohiji (Kosovo polje). V spomenici, katero je izročila deputacija, zahteva pravično rešitev agrarnega vprašanja v i -menovani pokrajini, ker veliko število pridnih kmetskih rok že nestrpno Čaka, da dobi potrebno zemljo za naseljevanje in obdelovanje. Ladija natovorjena s sladkorjem se je na reki Labi na Češkem potopila. Na ladji je bilo 12.000 stotov sladkorja. Kot vzrok se navaja, da je ladja trčila ób skalo. Trgovinske zveze med Cehoslovaško in/ Bolgarijo. V Pragi so ustanovili, posebno kreditno banko pod imenom „Balkan“, koje namen je posredovati u-voz sirovin iz Bolgarije v Cehoslovaško ter izvoz industrijskih izdelkov iz Cehoslovaške v Bolgarijo. V, to svrho je bila ustanovljena tudi v Sofiji podružni ca banke „Balkan“. Rumunija ustavila izvoz volne. Rumunskà vlada je izdala prepoved, s katero se določa, da je vsak izvoz volne iz Rumunije prepovedan. Prepovedan je tudi izvoz tkanin in suknenega blaga. Francuski kmetje proti delavskimi stavkam. Francoski kmetje so izborno organizirani, kajti nji-hova organizacija šteje poldrugi' milijon članov. Nedavno šo sklicali velik tabor, na katerem so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se proglasi vsak štrajk delavstva kot državi nevaren zločin in je kot tak kažnjiv. Državni zbornici bo predložen zakonski predlog, da se vsakega stavkajočega delavca kaznuje z občutnimi globami. Padanje cen v Franciji. Z ozirom na splošno padanje cenj v trgovini in industriji je sklenil drža -yni podtajnik za finance, da zniža tudi vse cene za blggo, ki se nahaja v državnih skladiščih in ki se bo prodalo. Cene za bombeževino so padle za 1 irank za kilogram. Anglija prva svetovna velesila. Ameriški listi so pred nedavno priobčili zanimive statistične podatke o angleškem imperiju, ki se razteza na vse dele sveta, Evropo, Azijo, Afriko, Avstralijo in Ameriko. 10 Angliji se lahko trdi, da ji solnce nikdar ne zatone. Pred vojno je obsegala Anglija nekaj čez 11 milijonov kvadratnih milj, Rusija blizu 9, Francija blizu 5, Združene države Severne Amerike blizu 4 milijone kvadratnih milj. Svetovna vojna je pa prinesla Angliji še blizu 2 milijona kvadratnih milj s 30 mi -iijoni prebivalcev. Angleški imperij obsega eno četrtino vsega prebivalstva celega sveta. Čeprav je Anglija izgubila v svetovni vojni 2479 ladij, je to izgubo že nadomestila ter je zgradila za celih 5% ladije-vja več, kakor ga je imela pred vojno. Trenotno gradi Anglija 870 trgovskih ladii v svojih številnih la -djedelnieah. Rusko žito. V listu „Izvestia“ objavlja ruski ljudski komisar za prehrani statistične podatke in načrt, kako namerava sovjetska vlada porazdeliti v Rusiji pridelano žito, Vlada namerava določiti za vojaštvo, za industrijske kraje in za take kraje, kateri ne pridelajo dovolj žita za lastno prehrano, 300 do 400 milijonov podov pšenice (1 pud = 16.380 kg). V. preteklem letu so ji' je posrečilo določiti 91 odstotkov pšenice za ta namen. Da povzdigne promet na železnicah, namerava upeljati električni pogon na nekaterih železnicah, zlasti v pokrajinah Petrograda in Moskve. Hala naznanila. Raznai nsusF tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 ¥ MUHieORU se priporoča za popravila in za napravo nov.h stavb za točno izvršitev I K n yu|vi rt vreče, steklenice A lipi lil tl in gode j*, naj- viajib Jo Jr« v» «Trgovska cenah. «lil *111 prometna d. z o. z. v Mariboru, Gosposka ulica *4. Telefon 693. 383 Naročajte naše liste ! 512 URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga zlat nine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna. JAN IGNACIJ, MARIBOR GRAJSKI TRG v gradu (Burg). PÜZ0HI - MODRA G&LIBA (Kupfervitriol) po 34 kron kg proda Ifssac Tischler Maritar Aleksandrova cesta štev. 19. Priden hlapec,^ se sprejme proti dobremn plačilu, predstavi se naj pri Högecwartu v Framu. 526 Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice »% as predala razna manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in .*. poljedelske stroje. Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Pratico kupovati in prodajati zadrugi imajo samo člani. Uovi člani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. ........-'"Tür.. ...... Podružnica 3 Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 259 /------------------------------ Odvetnik Mr. Josip Eteskovar naznanja, da je svojo pisarno premestil v Sodno utico st. 12, M. nadstr. V..,, ..' ■ m i . .....—...— > Proda se nekaj prvovrstnih generalno popravljenih AVTOMOBILOV _ prek 20—24 HP, za 12 oseb, z šestimi novimi Eggt obroči s zelo varčno porabo bencina, pripraven ■ za kopalno in poštno zvezo. popolnoma novo spremljen luksnrjoz-žtštbftiPAS n* avtom°bil, 12 HP, 4. sedeži, novo usnjato prevleko, novimi obroči, generatorjem in Autofox 517 ä 28-30 HP, laksurjozni avtomobil z 4 sedeži, 2 rezervna sedeža, dobrimi obroči, z eliktr. „Bosch“ rasvetljavo, usnato prevleko itd. Cenjena naročila na Hans Kerkowius, Gradec, Joanemnriig 20. IMMtnUttlUmMnMItlMNUMUMl glWINMMMimUMSlMMHUMUMMMNIUIMMINMUnMIMUMriMlWiWNMttMMMHlttMIUHMMNMIttUaUMlMMUIMJU l-HÜfl Preselitev trgovine! Slavnemu občinstvu naznanjam, da se je preselila trgovina Rotovški trg št. 8 (prejšnja mestna prodajalna) v Gosposko ulico čt.4, Maribor (prej 8 trgovina QUANDEST.) Moj trud bode tudi za naprej preskrbeti svoje odjemalce vedno s svežim in najboljšim blagom po najaižjih cenah ter iste z vsem zadovoljiti. SOI Odličnim spo‘to?aijj8m JAKOB PIIEAC, trgovec ■ 30. junija 1920- Hrsnžlnica in posojilnica društva katoliških im mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica _20 obresfuf® vtoee do 4*1» in dale gates siila preti p©reIt¥U® Uraduje v peodefjsk in četrtek ed 5.—?. m pop. Ü ! ■1 S 1 julijem otvorim svojo odvetniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova . • . cesta štev. 18, I. nadstropje. • . d.r_ Alojzij Tuvan 537 ©a-vetM.i32^ 492 11 If Klel • Cene se padleI Klet Samo v ^ eletrgovini Aloji DULAB-ja poprajo Oskar Reittsr v Slstenjpdci. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižali cene pri vsej svoji zalogi kakor: man q fa ki uri. špeceriji m železnini. — Prodajam koruzno moko po K 6*— Koruzni zdrob po.,. 6'50 Dobi se tudi sladkor in Rogaška slatina' v poljubni množini. Za obilen obisk se priporočam z odi. spoštovanjem 523 ALOJZ DULAR. 111 Pridite mi In prepričajte se 111 Veletrgovina VnrUovič «$* Kuhar Maribor, Cankarjeva ulica 20 Telefon 373 priporoča vel ilio zalogo vseh vrst živil, leolonijaln. blaga, stavben, materijala, železa, sirovine, drv za h n rjavo itd. 524 Trgovina m, žganja, Ita in m na veliko, z velikim konsumom in čistim dobitkom, z veliko za to stroko zgradeno trgovsko hišo, modernim velikim dimnikom v eni na Donavi ležeči veliki občini v Banatu je z celim 52& inventarjem za p«*e»dati ali v dioničarsko društvo za preureditev. Dopisi pod „Trgovina vina št. 1026“ na Blocknerjev zavod za oglaševanje. Zagreb, Jurjevska ulica št. 31. Zahvala. Podpisani se tem potom javno zahvaljujem gosp. dr. Marinu, zdravniku v Mariboru, za podeljeno mi zdravniško pomoč, ter ga kot vestnega in praktičnega zdravnika vsakemu najtopleje priporočam. Robar Tomaž, Maribor. INDUSTRIJA ZESTE D. D. BRZOJAVE TilADIR TELEFON Spiritnsinduatrija. interurban 4—96. BoSxovkEVft uma 7« 605 Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita kot: , BALKAN', trgovska spedicijska in komisijska dein, dr.* tega dobavlja iz svojih tvornic, surovi špirit za tvornice, kis in denaturirani špirit na veliko. Naročbe prejema glavni zastopnik MAVRÖ FÜRST, LJUBLJANA, SODNA UL. 5. TVORNICA IN ZALOGA MARIBOR KOROŠKA CESTA 46 53 Peter Hochnesser In drmao«! Tovarniške cene liiserirajte s,Straži“.