Črnogorsko bojišce. Crnagora prosi za mir. Crnogorska armada odložl orožje. AvstrijsM generalni štab j© dne 17. januarjar razglasil: Crnogorski kralj in ftrnogorsKa vlada sta dne 13. jan. prosila zu prenehanj« sovražnolgti in aa začetek mirovnih pogajanj. Mi smo odgovorili, da S0 more tej prošnji ugoditi le tedaj, iSe Srnogorska &v~ mada brezpogojno odloži orožje. Crnogorska yiada j,o včeraj (dne 16. jan.) našo zahtevo, naa se bnezpog(Hno odloži orožje, sprejela, Kje se bodo vršila mirovna pogajanja. Z Dunaja se od dobro poučene strani poro%.? Mirovna pogajanja se bodo skoro gotovo vršilavkakem kraju na bojišču. Po prostovoljni podvržbi ja sklep miru med Avstrijo in Crnogoro lahko mogofiVsekako pa se mora upoštevati tudi možnost, da so mirovna pogajanja razbijejo. Kakor se poroSa, Jo kralj Nikita našemu oesarju poslal posebno pismo, Susija m Italija udarjeni Dunajski v Sechs-Uhr-Blatt", ki ima zveze z na-* šim zunanjim ministrstvoni, piše: Kralj Nikita jo n tem, da je položil svoje orožje pred Avstrijo, javao izpovedal, da ne upa več na zmago četverosporaEiima m da ni6 več ne dvomi, na kateri strani bo koc^ ena zmaga. Udaja Crnegore je strašen udareo za Rusijo in Italijo. Saj je ru^ki car pred leti imenovai v neki napitnici vladarja 6rnogorskih orlov svojega edinega prijatelja. Za ItalU jo pa je bila Crnagora zadnja leta najbolj v naSo meso porinjena in za to najvažnejša postojanka. T«da niti Nikolaj ruski niti Viktor Emanuel laški nisfe mogla pomagati Crnigori. Nemec hvali Crnogorce. NemšM vojni poročevalec dr. Kriger piše: Cetinje je malo in nizko mesto z raztresenimi hišami, s širokimi ulicami, inaa krasno lego, z raz* gledom.na goro Lovčen, katera sc iz Cetinja vidi šc mogočnejša kot iz Boke Kotorske. iMesto samo kakor tudi njega prebivalstvo ter njegov sedanji položaj ie drugačen, nego bi si ga kdo splošno predstavljal. Snažnosi vlada povsod; siromaštva je v Cetinju le malo opaziti. Pomanjkanje kniha Lo vojašKia uprava prihodnje dni popolnoma odoraviht. Pr(elival&tvo je čez vse mirno, marljivo, pri,j;:ziio in postrežljivo in ljudstv« kar brez poziva oddaja. orožje. Prebivalstvo tekmuje med seboj glede gostoljubia in eelo na ulici ponujajo našim častnikora svoja stanovanja. Nam se niti ne dozdeva, da bi bili v sovražnikovi deželi — med prebivalstvom in naišimi četami vlada, najlepše soglaf»!e. Povsod opaziš vzoren red. Divoiiadstropiii konak (kiraljeva paln^a) je pre- cej skromen in ponižen. V notranjosii palafce je osta- lo vse popolnoma na rairu; vsaka rec ;e na svojcm anestu in so ni nič prod vhodom Avstrijc evi odstrani- lo. Kralj Nikita je od&el iz konalka, y \.sej naiglioi. Tafco je n. pr. ležala v spalnici še sedaj brisača na mizi in postelja je bila v popolnem neredu. V delov- ni kraljevi sobi se je nahajala pisftjna miza s stolom. Na. desni sitrani v uekem kotu je \Msela v lepem ok- virn listina;. katero je kralj Ni.kita dobil kot polkov- nik-imejitelj nekega avstro-ogrskega polka. Na drugi strani je na mizi ležala podoba naSega cesarja. Sto- ne so bile okraSene z orožjem. .V | restolni dvorani je bilo na steniah vse polno slik. Vr tej zbirki so se na- ha.jale tudi slibe našega cesrrja in resariee izza šo mladostnih let, sKke Napoleona, Aleksandra III. in bolgarske carice Dagmar, kakor tmli več slik itaii- janske kraljeve dvojice. Kratko rečeno: Cetinje g prei>i\*alci vred napravi v velikem in malem na fe prijeteu utis. Cetinje zavztt). Ko so Avstrijci dne 10. jan. zaivzeli Lovfien, je bilo jasno, da je z^ečatena tudi usoda črnogorske prestolnice — Cetinj.a. In res! Že dne 13. januarja popoldne so naše čete vkorakale v Cetinje. Naše uradno porofiilo z dne 14. t. m. pravi, da je bilo prebivalstvo pri vkoraka.nju našili 6et mirno in da je to mesto nepoškodovano. Zadnje dni., predno se je uda^ Cmagora, smo &e tudi zavzeli Spi6, Vippazar in Rjeko, vsled česar je bila Crnigori le še pot v Albanijo odprta. Prva pogaj-mj* «tel nami in Crnugoro. Dne 13. jan. — srbsko Novo leto -» sta se pri iiaši preflnji straži pojavila dva črnogorska ministra in črnogorski artilerijski major z željo, naj bi se začelo s poga;a,n,ji zastran predaje. Od naše strani se je posredo\ aleem odgovorilo, da se more prošnji 6rnogorske vlade lo takrat ustrefti, oe prej črnogorska armada brezi ogojio odloži orož a. Cn.ogorska odposlanca sta ostala pri našili i>etaJi v Cetinju ter gta tiikoj odgovor sporočila svojemn kralju. V iiedeljo, dne 10. taii. sta črnogorska p.osnecio, alca naznamla, da Crnagora sprejme od nas zahte\ai e ];ogoje ter da brezpogo.iuo odložj orožje. OVlložiti, oziroma oddati se mora vse ono orožje, ki se raL"i v moderni vojski — pred vsem ročnp pušte, strojne puške in topovi, samoobsebi umevno tudi trdniave z ysem gradivom, železnicami itd. Ali se bo moralo oddati tudi handžarje, stare puške in drugo orožje, ki je v oseb"ni posesti pirebivalstva, se bo tioločilo po krajevnih raamerah, Orožje se bo pod r.ašim vojaškim nadzorstvom moralo odložiti na doloCenih mestih. Vojaško nradzorstvo bo tudi preisklalo celo deželo, in fako se bo,de s pomoejo vo'askih patrulj oiremogučilo delovanje roparskih in drugih zahrbtnih čet. Prftbivalstvo, ki je !še zmožno za orožje, li kateremu sa \ Craigori lahko skoro vsak prišteva, ki more raarširatl, se bo nato zcstražilo, Ženskain se bo nadaJJno bivanje v hišah dovolilo. Ve6je število se ie ndeležilo boja na strani mož in so bo"evnikom donašale strnlivo in živež. Jasno je, da se bo vsak poizkus, nasprotovati naišim odredbam, moral strogo kaznovati, Torej se bo takorekoč cela dežela predala. Uprava dežele in obrat na železnicah bo odslej v naših rokah. S teni vel/a naša zahteva po Lrezpogojni odložitvi orožja, lcatero smo stavili kot predpogoj za začetek rairovnih pogajanj, kot izpolnjena. Zacrtek p gijmj Naše čete vkorakale v Vlrpazar ln Rjeko. Pogaja,nja raed Crnogorci .in Avstrijci, katera imajo nalogo, da uredijo oddajo orožja, črnogorske armade, so se pri^etei v pondeljek, dne 1,7. jan. popoldne. Nekatera poročMa pravio, da bo na avstrijski strani vodil pogajanja biVši naš cetinjski poslanik Otto. Predno se je Crnagora udala, so naše čete še zaseidle dne 17. jan. črnogonski mesti Viirpazar (ob zaliodncra obcežju Skaderskega jezera) m Rjeko (izhodno od Cetinja). Kmalu na to ,je avstrijska arma4a ustavi.la sovražnosti i roti Crnigori. Naše izgubc na Lovčenu samo 153 mož. Splošno se je clomnevalo, da so bile irgube naših čet pri zavzetju Lovčena ;zelo velike, kar pa ne odgovarja resnici. Iz vojnegai tiskavnega stana se namreč poroca: Dasiravno je borba s Cruogorci, ki so že odiirekdaj vajeni bojevanja, silno težavna, vendar smo imeli na I^ovčenu le zelo skromne izgube. Zavzetje te veleva.žne gore nas je stalo samo — 153 mrtvili in okrog 300 ranjenih. Dasiravno sino prodirali od spodaj po groznih strminaih navzigor in smo morali vsalko najmainjšo firnogorsko postojainko naskočiti, vendar so imeli Crnogorci več;e izgube, katere jim je prizadjala večinoma naša artilerija, ki je z gorskib postojauk okrog Kotora in z laidij mogočno obsipavala goro Lovcen z bombami'. Pi.men L»včena. iOsvojitev LovČena in zavzetje Cetinja je napravilo na sovražnike silno globok vtisK. Zlasti angleško časopisje priznava velik pomejii tega sijajirega uspeha naše armaide in povdarja, kajko hud udarec je ^oraz Crnegore zlasti za Italijo in svobodo njenega gibanja v Jadranskem morju. Velik angleški časnik ,.Times" izjavlja- odkriio, da si Lo Avstrija v nemoteni posesti Lovfiena laliko ustvarila i.z Boke Kotorske drugi Gibraltar (izredno močno utrjen kraj na Spansicem, a v posesti Anglije, M obvlada morsko ožino med Afrikio iu Španijo, katera trori vliod V Sredozemsko morje), ter pričela zmalgovito prodirati tudi v severno Albanijo. Angleško čfisopisje: nevoljno kritizira, da čet\ erosporazum. Tcakor povsodi, tudi glede Cmegore ni imel nobenih prur/ih naertov. in da je zlasti Italija zamudil-a; skrboti pravočasno za »spešno obrambo Lovčena, ki je zaiijo ravno tako važna, kafear fronta ob Sofii iii v Alp;;l!i. Zna&ilno je, di\ prieenjp. zlasti francosko ("asopis.e uviLlei/ati neuspešnost celega četven>si)orazumovega balkanskega podjetja,. Da bi sc mogla Crn;|;j;dra, še brainiti, tega niličo ne vprnirie, ;as:^o je marvefi tudi sovmžnikom. dr, 6rno;jorskim četam ne i^renstaja: ničesai' dnigcg^, ka.kor beg v Albani.io ali ; a udaja (kar se je že zgodilolj, kajti avstrLjskiO kolonp so protlrle že ia.ko da^ leč, t!a onem(^/)čujojo "\*sia. i> redi.o pr&skrbo ernogrske arma.de z živili to- s tem tudi li.ndal.inji odpor v Crnig; 'ri sami. ,.Lovčen jo izgubljen". toži casnik ..Temns", ,..Cri)ago.ra spadr; ,k. ouim dr/avam,. ki so j;osta,l"o žrtev Avstrije tn n enih zavoznikov.'" List ...Temps" si ne ve druge tolažbe, kakor to, da naj bi bilo unifienje Crnego^e za čotvorosjjorazum dober nan-lc za bodoftncst . . . Mnenje beroliuskih njednaroitiiih krngov o pomenu nasih zmag v Crniizoii izraža list ..Kulnisthe Zeitung". ki poroča iz Berolina: Z osvo; tvio Lovčena ,jo dobil Kotor, drugo naJivcS.ia aivstri'h:ki) vojno pristaniščie, isvoj j^opolni pomen, itaiiijaiiiskeimi uplivu v Adriji pa je prizadjan težak udarec. Cmagora je popolnnma pobita. na rtla in s tein je vel.ikosrbskaruska stvar na Balkanu strta v \m\li. Kaikor Turčija, tako razbija Avstriia s krjspliimi udurci politično praznoverje. Zopet eiikrat sj oznava. svot, da pomoč in priiateljstvo Žetverozveze (Angli'la. Francija, Rusija, Italija) ničesar ne zaleže proti zbrani sili Avstri.:o in njenih zaiveznic Kie i'e kralj Nlkita? Duna.jski časniki poroča.jo, da se nahaja črnogorski kralj v Škadru in da bo od tam vodil mirovna pogajanja.