Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo. Štev. 44. V Ljubljani, v soboto 4. novembra 1899. Letnik IV. ,(Slovenski List11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 7 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov Lista“. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Oradliče štev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Drugi vseslovenski katoliški shod. »Prihodnje leto bodi drugi vseslovenski katoliški shod! “ Te besede ljubljanskega knezo-škofa dr. Jegliča so napravile vsem kranjskim liberalcem krča v želodcu. Že beseda „katoliški" dela siromakom grozno zvijanje po vseh udih, v liberalnem trobilu »Sl. Narodu“ pa povzroča istot&ko zavijanje resnice. »Prepričani smo“, piše » Narod * od zadnjega ponedeljka v uvodnem članku, da bojni klic ljubljanskega škofa ne ostane brezuspešen in da za to pojde v ogenj s svojo pastirsko palico tudi sam knezoškof Jeglič“. Nato brca »Narod" proti nameravanemu shodu, četudi se bo vršil še le prihodnje leto, kakor brca poreden poba, ko ga kdo drži za ušesa. Ker že »Narod" piše o tem shodu, izpre-govorimo tudi mi par besedij z ozirom na „ Narodov0 članek. Najprej pove »Narod" veliko bedastočo, da je »prvi vseslovenski katoliški shod položil prvo seme današnjega v polnem cvetju stoječega raz kola med goriškimi Slovenci". Tolminske krave se morajo smejati temu izreku. Komu ni znano, da sta sedem laških let po onem shodu v lepi slogi med seboj živeli stranki, ki se sedaj bijeta za obstoj, tako da se je Gabrščeku še pred malo tedni zdel naglavni greh, ko bi kdo le s prstom žugnil proti dr. Gregorčiču? Kdo ne ve, da sta bivša učitelja Gabršček in Tuma razkol napravila samo zato, ker hoče biti dr. Tuma samooblastni goriški grof, Gabršček pa njegov prvi strežaj ter edini tiskar z vednimi izgubami pri svojem podjetju? Kdo ne ve, da sta seme za boj dali le »Goriška" in »Narodna tiskarna", da se pa sedaj išče trdneji povod, namreč v iskanju liberalizma in podtikanju klerikalizma ? Kdo še ni slišal, da je urednik „Soče“ in iska-telj liberalizma še nedavno dvigal pesti in tožbo zoper urednika »Slov. Naroda", da mu je pa Slovenska krajevna imena. T 4- | Nikar ne mislite, gospod urednik, da sem jezikoslovec. Se reče, jezikoslovec sem, ker smo Slovenci sploh jezikoslovci. Če imajo tedaj to slabo lastnost vsi Slovenci, jaz ne morem biti izvzet. Prof. Pleteršnik, o. Škrabec, drd. Nach-tigall in druge v jeziku učene glave se bodo seveda nevoljno majale, ako jim bodete povedali, da štulim med-nje sebe in druge, a nič ne d6, naj pa sami boljše narede, če znajo. Kadar se vozim po železnici po noči, včasih od dolgega časa sam ne vem, kaj bi počel. Tedaj poslušam sprevodnika, kako postaje kliče. Ko je sprevodnik postajo naznanil v nemškem in slovenskem jeziku, začnem vrtati, od kod bi prišlo to ali ono ime in kakč je nemško ime podobno slovenskemu. Včasih skočim tudi še od postaje malo v stran, ker ljudje v vozovih imenujejo razne kraje. Primerilo se mi je že tudi, da so me Nemci v naših krajih vprašali, katero ime je starejše, nemško ali slovensko, n. pr. Laibach, Veldes, Assling, in če niso tu stare nemške naselbine. Poglejmo! Danes pojdemo na Gorenjsko, od Ljubljane do Trebiža. Drugič bomo pa vzeli kako drugo progo in pregledali srce in obisti častit-Ijivo atarim imenom križem slovenske domovine. sedaj naenkrat vse odpustil, ker se nadeja od njega pomoči zoper najnovejšega „klerikalca" dr. Gregorčiča? Proti drugemu vseslovenskemu katoliškemu shodu bobna dalje „Narod“, ker se je prvi shod potegnil za katoliško vseučilišče v Solnogradu. Razmere so se od tačas toliko izpremenile, da sedaj sedi na stolici sv. Nikolaja škof, ki je sin našega naroda z dušo in telesom, škof, ki je zaklical iz okna svoje palače zbranemu narodu: »Živelo slovensko vseučilišče v Ljubljani!" Ker je ta škof sprožil misel o drugem katoliškem shodu, bodo glede te točke „S1 Narodu" usta zamašena. »Zborovalci niso zahtevali narodnih srednjih šol“, pravi „Narod“. Narodnih srednjih šol žal v istini še nimamo. Kranjska deželna realka je nemška, vsi razredi c kr. višjih gimnazij so tudi nemški. Prvi, ki nam hoče ustvariti narodno srednjo šolo, je knezoškof dr. Jeglič. Prav zaradi tega pa kriče Tavčarjevi hlapci: »Pereat škof!" in „Narod“ besni, češ, da bodo na tej prvi slivenski gimnaziji — res grozno! — profesor in dijaki skupno hodili k sv. obhajilu. Prvi vseslovenski katoliški shod, pravi »Narod", je „posadil na zatožno klop najzaslužnejše narodno društvo, družbo sv. Cirila in Metoda". Tudi to se je vse zasukalo. Zadnji čas je isto ulogo prevzel zoper isto družbo „Slov. Narod". Ni bilo njegovi stranki dovolj, da je družbi napravila neizmerno škodo, ko jej je izbila delavnega blagajnika in zanesla v družbo strankarstvo, sumničenja in grdenja te družbe so se zadnji čas začele množiti v „Narodu“, ker na njenih zavodih delujejo šolske sestre. Vidi se, da je prav to družbo, in zlasti tržaško šolo, izbral »pokorni sluga liberalne misli" za najnovejšo tarčo svojih strelnih vaj. Očita se zadnji torek družbinemu odboru v »Narodu", da hoče tržaško šolsko poslopje spremeniti v samostan, da to hoče storiti neki »gospod" (naj- Utegne se oglasiti še kdo drugi, ki ima že isto bolezen, kakor jaz. Zameril ne bom nikomur, ako me bo kdo prepričal, da on boljše ve, ker je mogoče, da pride še tretji, ki bo še več vedel, ali pa bomo vsi skupaj rekli: najbrž, znabiti, morda, za gotovo pa ne moremo reči. Krajevna imena razlagati, ni šala, Mnogo pogumnikov se je na tem polju že močno opeklo. Sicer pa moram reči, da se tudi zgodovinarjem ne godi boljše. Prva slovenska zgodovinarja, dr. Kos in Rutar, trdita n. pr. zadnji čas v svojih spisih, da Slovenci v sedanjih deželah niso avtohtovnno prebivalstvo, da so se todi naselili naši pradedje šele v šestem stoletju. Nekaterim se pa zdi, da to še ni tako gotovo, kakor »amen" v očenašu. Nekaj je pa gotovo, namreč to, da v devetem stoletju v sedanji slovenski domovini še ni bilo Nemcev, razen nemških grofov in gro-fičev, katere nam je poslala mati Germanija, da so jim naši predniki sezidali trdna gnezda, katera imenujemo gradove, kamor so potem dobrodušni Slovenci tisoč let znašali desetino in hodili tja na tlako. Imena gradov po Slovenskem so večinoma nemška, druga nemška krajevna imena so pa gole prestave slovenskih imen, katere so že zelo zgodaj napravili pisalci nemških urbarjev, ali pa so le pokveke, narejene iz čisto slovenskih imen. brže bo to prvomestnik msgn. Tomo Zupan, ki se najbolj poteguje za sestre), ki ima žalibog preveč vpliva pri tržaški podružnici in pri družbi. Očita se glavnemu odboru nekako zapravljanje premoženja, češ, da je šolsko poslopje stalo že nad 40.000 gld., pa še nima nobene poštene sobe, denuncira tržaškim šolskim oblastvom, da sede otroci kot slaniki trdo natlačeni po šolskih sobah itd. Če bodeta na vse te »Narodove" laži in podtikanja molčala Janez Murnik, referent za Trst v odboru glavne družbe, in njen prvomestnik, potem zaslužita, da ju »Narod11 ne prišteva samo svojim pristašem, ampak da ju družba Tavčar-Malovrh-Govekar javno običa imenoma. Mi smo se te točke dotaknili le v toliko, da smo pokazali, kdo je danes grobokop družbe sv. Cirila in Metoda. Že v navedenih točkah so se tedaj bistveno izpremenile razmere od prvega vseslovenskega katoliškega shoda med obema slovenskima strankama. Najbolj klaverna sprememba se je pa od tačas zgodila z narodno stranko, ki je svoje dni imela v zakupu absolutno narodnost. Redutna dvorana v Ljubljani je sicer izginila s površja zemlje, a izginili niso iz spomina ljudij klici zaupnih mož nekdanje narodne stranke zoper vsako zvezo z Nemci. Čujte in strmite! Danes pa leži ta stranka v naročju onih, od nje takrat prokletih sovragov. Ta teden je zopet klicala v »Narodu": »Mi smo s Schvvegelnom!" Šest tisoč goldinarjev deželnega denarja plačuje »narodna" stranka Nemcem za nemško gledališče v Ljubljani kot vidni znak svojega narodnega izdajstva, za gledališče, ki je tako slabo, da se včasih priklati k predstavi le po 30 do 50 oseb in še te ne vedo drugega početi, kakor glasno žvižgati. To je sedaj narodna stranka! Prav ta propadla stranka, katera se daje zlorabljati Nemcem, da ž njih pomočjo more ubijati brata Slovenca, naj skrije svoje ostudno čelo, na katero ima vžgano Kajnovo znamenje, Ljubljana — Laibach. Ljubljana je dobila ime od besede »lub“ ali »lob", staroslov. h»b'i», kar pomenja nekaj vzvišenega, vrh, Miklošič pravi: »quod praestat"; odtod tudi lobanja (Schadel), hrvatski lubanja, češki leb, v ruščini »lob" pomenja čelo. Od debla »lub“ je dobilo ime več gričev in hribov po Slovenskem, n. pr. Lubno, Lubčlj, Lubnik itd. Pravilno bi se tedaj moralo pisati Lubljana, ne Ljubljana. Sem-tertja se med narodom sliši tudi »Ibljana", kar le dokazuje, da prvi „1“ ni moliran, ker se je izgubil. Pod gričem Lubom (ljubljanskim Gradom), oziroma na griču, ki drzno sega izpred golov-škega hribovja s svojim čelom v ravan, so se (v Lubah) naselili Slovenci, kojih potomci se sedaj imenujejo Ljubljančani. Zanimivo je, da ima beseda Ljubljančan zapored tri končnice, ki se rabijo za zaznamovanje prebivalcev, namreč jan+ec-f-jan. Najprej so k deblu »lub“ pritaknili končnico „jan“, ki pomenja prebivalca kakega kraja, tedaj Lub-jan. Med trdim ustnikom in jotovanim samoglasnikom se je vtaknil „1", kakor v ljubi en==ljubjen, ljubljen; pozabljen itd. Tako so so prebivalci imenovali Lubljani in kraju so dali ime po prebivalcih Lubljana, oz. Ljubljana. Od besede Lubljana so pa pozneje dobili prebivalci drugo ime s pritaknjeno končnico »ec", ki tudi pomenja prebivalca, tako je kadar se govori o drugem vseslovenskem katoliškem shodu. Ako je tudi imela napake katoliška stranka ob prvem shodu, sedaj se jih je iznebila, nasprotno pa si jih je v dvojni meri prisvojila stranka liberalnega sluge. Stranka, ki odpira dragi »Mestni Dom“ brezdomovinskim in brezverskim mokračem, in hvali njihove shode, naj pusti v miru slovenski in katoliški narod, ko se bode zbral na svoj shod, ker je izgubila do njega vse pravice. Ščenetom ne bode narod dolgo puščal, da bi odlagala svoje odpadke ob spomeniku naših svetinj. Pripravljalnemu odboru, ki se bode osnoval za drugi vseslovenski katoliški shod, — kateri bode pri sedanjih razmerah dvakrat potreben — pa želimo modrosti in neustrašenosti ter mu kličemo v spomin besede Kristusove: »Blagor Vam, ako Vas ljudje zaničujejo in Vse slabo od Vas govor6, laž6č, da zavoljo mene; Vaše plačilo bo obilno!" Prepričani smo, da se bode duhovščina z vsem vernim ljudstvom vred tem bolj tesno z iskreno ljubeznijo oklepala prvega slovenskega škofa, čem bolj besno bodo metali nanj polena hlapci liberalnega sluge. Katoliški shod bode najsijajnejši dokaz, da liberalni sluge na slovenskih tleh še niso udušili krščanske misli. Tudi oni duhovni (Malenšek, Vrhovnik in Zupan), katere »Narod" še hvali, odločno obsojajo liberalno trobilo. Drugi vseslovenski katoliški shod bode našel vse slovenske čuvaje Sijona — bdeče in jedine! Za to bo poskrbel že »Narod" s svojo brezmejno nesramnostjo. „Narodove“ prismodarije. Novomeški Korel ni prismojen, samo tisto, kar on v časnike piše, je tak6 neumno, kakor bi bilo prismojeno. Če pa Korel ni prismojen, pa nihče ne trdi, da ni neveden, kakor kakšen mežnar v temnem srednjem veku. Zavoljo teh svojih nadlog je Korel pred nekoliko leti pri »Narodu0 imel priprte duri. Kadar je pa vender kakfino klobaso zmuznil v list, so ljudje dr. Tavčarja vprašali: Ali si neumen? Tavčarja je takrat bilo še sram in zato je Malovrhu dal ukaz: S Korlnom v koš! Sedaj je pa Tavčar, kakor piše „Narod", dobil »trdo kožo" in sram ga je manj. Prepričan je namreč, da »Narod" časti ne more več izgubiti, ker je že izgubil vso. Sam je Korlna vzel iz koša in mu dal »laufpass", In tako je po 14 dnij Kori v Novem Mestu na konju, v Ljubljani pa na »Narodu" in »Rodoljubu11. Ako bi hoteli zavračati vse tiste čenče, katere Kori pošilja v »Rdeči Prapor", »Rodoljuba" in »Narod", bi moral »Slov. List" izhajati po trikrat na dan. Pa to ni treba! Vsak bo imel dosti, Če podamo danes le eno žlico Slan-čeve godlje. Včeraj je pisal Slane v »Na- nastalo lubljan+ec — Lubljanec. Zato se glasi še v stari narodni pesmi: »Oj, Lubljanci, vi zaspanci!" To pa še ni bilo dosti; k besedi Lub-ljan-ec se je še enkrat pridejala končnica „jan“, ,c“ in »j* sta se stopila po pravilu v „č“, in tako je nastalo Lubljan ec jan — Lub-ljančan. Besedo »Laibach" so nekateri po vsi sili hoteli izvajati iz nemščine, češ da »ach“ po-menja v starovisokonemščini »Wasser“, »laib“ je pa sorodno z Blau“, tedaj: »laues Was8er“, trdeč, da je od vode Laibach dobilo ime mesto Lai bach. Mogoče je, da je od reke dobil ime kraj, a Laibach ni nemška beseda. Nemška krajevna imena na »ach“ so narejena večinoma iz slovenščine, in sicer iz mestnika slovenskega imena, ker je nemškemu uradniku Slovenec na vprašanje: Kje si domd? odgovarjal z mestnikom: v Goričah, Borovljah itd. Takih imen imamo na stotine. Tak6 je tudi beseda »Laibach" nastala iz mestnika »v Lubah" na ta način, da se je „u“, oziroma polglasnik »%“, raztegnil v „ai", kakor pri Lubelj v »oi“, Loibel. Laibach je tedaj Čisto slovensko ime iz prvotne oblike Lubah. Po kraju so Nemci imenovali tudi mimo tekočo vodo Laibah, Slovenci so ji pa po kraju „v Lubljanih" dali ime Lubljanica. Prav nič ne oporekamo mnenju, da je Ljubljanica dobila to svojo podaljfiano ime še le pozneje, in da se je rodu" v uvodnem članku, kakšni dobrotniki kmetom in meščanom so bili, so in bodo nemški graščaki, in da so edina nesreča za deželo le duhovni. Odkrijmo tedaj Slančeve možgane, stoječe na barikadi. Slane: »Veleposestniki, to je nemški grofi in baronje, so bili dolgo časa precej merodajen ud slovenskega naroda". Zgodovina: Da, merodajen ud so bili, ker so mu nakladali občutno desetino in druge davke ter ga s silo gonili na tlako. Od Slanca hvaljena c. kr. kmetijska družba v Ljubljani je izdala 1. 1893. knjižico, v kateri prof, Kaspret po zgodovinskih virih popisuje razmere med slovenskimi kmeti in nemškimi graščaki takole: »Sužnim kmetom je bila dolžnost, da so razven potrebnega živeža oddajali graščaku vse pridelke in obrodke. Sužnik je bil graščaku stvar, s katero je ravnal po svojem razsodku, kakor z drugo stvarjo imovine svoje; smel ga je kakor živino prodati, zamenjati, podariti in ga preseliti drugam. Vrhu tega je bila sužnost dedna in je prehajala od roda do roda. Težki jarem prvotne sužnosti je zlajšalo blažeče krščanstvo. Marsikatera surovost se je končala, ko se je ukrepilo in uveljavilo katoličanstvo." Slane: »Bili so dne 26. oktobra skoro vsi veleposestniki na bojišču v »Narodnem domu1' in seboj so pripeljali svoje manjše sosede (n. pr. Korelna). Bog ve, da je bil ta prizor lep. Gorka želja je ustajala vsakemu, da ta zveza kmetov in (nemških) veleposestnikov ostane trajna in postane močna." — Nato Slane očita duhovnom, da imajo nenasitljivo bisago in da se brigajo le za dolge pojedine, ne pa za narod. Zgodovina: Dokazana resnica je, da so se izmed vs9h stanov vsa pretekla stoletja za slovenski narod edino brigali le duhovni, vsi kranjski graščaki in advokati pa vsa ta stoletja niso govorili slovenski in niso zapisali niti jedne slovenske besede. Večkrat je že tudi Slane pisal, da se zato mora razširiti luteranstvo in zatreti katoličanstvo, ker se je kranjskim kmetom v luteranski dobi najboljše godilo. V tem smislu je spisal že v »Rodoljubu" več člankov, ki niso imeli drugega namena, kakor kmete zapeljevati v krivo vero. A zgodovina se ne sme pačiti. Zgodovine naše Slane ne pozna, ker ne ve, da so se ravno v luteranski dobi kmetje na Kranjskem najhujše tepli z graščaki in zahtevali staro pravdo. Vladimir Levec piše »po arhivnih virih" v brošuri o uporu kmetov: »Razmere kmetov, ki so bile še v 13. in 14. stoletju jako ugodne, so se slabšale v 15. in 16. stoletju bolj in bolj; postale so polagoma tako neznosne, da so prijeli kmetje za orožje." Tudi po Novem Mestu so hodile 1. 1573. čete kmetov, ki so napadale graščake s cepci, katerih bi se danes bali sprva vsa reka imenovala Lubija, kakor se še dandanes imenuje Ljubljanice desni pritok pri Vrhniki. Mogoče je tudi, da je reka prej ime dobila, kakor prebivalci, in da so ljudi, ki so se naselili ob reki Lubiji, imenovali Lubljane, in sicer one, ki so prebivali blizu izvira reke vrhne Lubljane (Ober Laibacher), te na spodnjem koncu pa prosto Lubljane. Po vodah so mnogi kraji dobili imena. Pri izviru reke Sore (Sovre) je kraj Sorica, blizu iztoka v Savo kraj Sora, pri izviru reke Krke je kraj Krka (Obergurk), pri iztoku Krško (Gurkfeld), ob izviru in iztoku potoka Pešate stoji vas Pešata. Vse to pa čisto nič ne dokazuje, da bi bilo ime Laibach, bodisi ime reke ali kraja, prvotna ali celo nemška korenina; nastalo je iz slovenskega debla lub, in sicer iz mestnika množnega števila iz oblike v Lubah (oz, Lubijab, Lubljanih). Iz iste oblike je nastala tudi latinska beseda Labacum, italijanska Lubiana je pa že iz podaljšane slovenske oblike Lubljana. Vižmarje — Vismurje. Ko bi ne imeli že toliko Šent-Vidov, bi se gotovo postaja ne imenovala po mali stranski vasi Vižmarje, ampak po imenitni župni vasi, kjer popravljajo že toliko časa cerkev sv. Vida, odkar je baje ta svetnik stopil na mesto poganskega Sventovida. Nekdo mi je trdil, da so Vižmarje dobile ime od nekega majarja, ki je stanoval na travniku in še tisti njih »manjši sosedje", ki žele nazaj dobo luteransko. Sklep. Zagovejeni morajo biti vsi »Na-rodovci" in prokleto neumni, da si jih upata Tavčar in Slane pitati s t&ko krmo. Ni čudo, če Slane kliče v istem članku: »Ne gre in ne gre več brez šole!" ko sam čuti, da je bolj neveden in da slovensko zgodovino manj pozna, kakor najolabši novomeški prvošolec. Čudom se pa čudimo, kako je mogoče, da je za Slancem tako nizko padel dr. Tavčar. On ima najmanj pravice, duhovnom očitati pojedine, ko se jih je sam rad udeleževal v farovžih na Golem in na Raki in ko ima v svoji blagajnici precej trdo prisluženih duhovskih grošev. Prav on grdo dela, ko še grozi tistim, ki vsaj nekoliko ščitijo vero naših očetov. In ako on vspod-buja svoje pristaše, »naj agitujejo za „Narod“ od vasi do vasi, od hiše do hiše, da se ljudstvo razvname za odločilni boj, ki ne bo več dolgo trajal", mu povemo, da so kosti njegovega rojstva preslabe, da bi premagale krščansko misel. Preklenska vrata ne zmagajo krščanstva! Izvirni dopisi. Iz zlate Prage, 31. oktobra. Po Češkem in Moravskem še vedno vre. Skoro dan za dnem se ponavljajo izgredi. Vojaščina strelja, ljudje umirajo, vlada pravi, da njeni organi čisto pravilno postopajo. I, čemu pa bi drugače, saj so Čehi v opoziciji! .. . Da se bi še domača opozicija bolje organizo-vala, sklicujejo se po celem kraljestvu zaupni shodi, kjer se posvetujejo, kako bi najuspešneje odbijali ordonance nasprotne vlade. (Bati se je le, da bi se z gorečim radikalizmom Čehov ne razbila sedanja večina, kar bi vlada zelo rada videla. Odprava jezikovnih naredb je- imela ta smoter. Desnice naloga je, stremiti za pravičnim jezikovnim zakonom. Ne vemo, če se pri. Slovanih z izgredi pospešuje izvršenje te naloge. Odpor proti sedanji vladi je na mestu, izgredi pa ne. Opomba uredništva.) V Pragi je bil baš v nedeljo 29. oktobra tak shod, katerega se je udeležilo 229 načelnikov okrajnih zastopov ter županov. Zanimljiv shod se je vršil teden po-preje i v češko-brodskem okraju. Zbrani zaupniki so najodločneje obsodili sedanjo vlado in nje postopanje napram češkemu narodu ter izvolili za vsako izmed šestdesetih občin po jed-nega ali dva moža, ki jo bo zastopal v narodnem svetu, ki so si ga izvolili baš za sedanjo dobo. Sklenili so takle protest: »Podpisani zastopniki občin in okraja pro-testujemo v imenu prebivalcev češko brodskega okraja z vso odločnostjo proti neprestanim krivicam , žalitvam, proti pritisku in vsem krivicam, katere se gode z Dunaja sem sistema- se je imenoval Wies Maier. Drugi zopet menijo, da je nastato ime iz Viž-Marijo! t j. vidi, poglej Marijino cerkev na Šmarijini Gori! Gotovo je, da se je nekdaj božjepotna cerkev na gori imenovala Šm&rija (iz Sancta Maria). Takč imamo Šmarijo tudi pod Ljubljano, kjer je cerkev Matere božje, in v drugih krajih. Po cerkvi je hrib dobil ime Šmarijina Gora, skrčeno: Šmarna Gora. Kraj, kjer se odcepi od velike ceste pot, ki drži v to Šmarijo, je pa dobil svoje ime od sestave v+Šmarijo; predlog »v“ se je strnil z imenom Šmarija v jedno besedo (kakor pri Nabrežina, Podnart, Vopolje) in ob jednem očvrstil se v »vi", ker je dobil naglas. Tedaj vi+Šmarijo = Vižmarje. Prebivalci so Vižmarci, kar je nastalo iz vi-f-šmarij-f ec, oz. Vi-)-šmarij+jan-(-ec, Po nemško se Šmarijina Gora imenuje Gross-Gallenberg (napačno: Grosskahlenberg), ker so Gallenbergi pred 1. 1300. imeli grad na mestu, kjer sedaj stoji cerkev Matere božje na gori, Cerkev Matere božje na Holmcu pri Kamniku je pa pozneje dobila nemško ime Kleinkahlenberg in zdi se mi, da iz jako čudnega razloga. Ni mi znano, da bi jo bili imenovali Šmarijo, pač pa Šmarico, po sosednji cerkvi sv. Mavricija, kjer je tudi vas Šmarica. Ker je Holmec nižji, kakor Šmarijina Gora, in ker se jim je beseda Šmarica zdela deminutivum, so temu kraju rekli Kleinkahlenberg (Dalje pride.) tično našemu narodu. Tolmačeč gnjev in razburjenost, katera se je polastila češkega ljudstva, zlasti vsled poslednje žalitve, ki se mu je z Dunaja vrgla v obraz, opozarjamo s pov-darkom, da si je češki narod dobro svest svojega pomena za Avstrijo, in da si to zavest vedno oživlja, spominjajoč se, da je iz proste volje pomagal ustanoviti Avstrijo ter postal njen važen del. Kar najodločneje zahtevamo, naj Avstrija konečno že začne izpolnjevati svoje dolžnosti napram nam in se pravično pobota s češkim narodom... Mera češke potrpežljivosti je dopolnjena. Češko ljudstvo se ne boji nobenega preganjanja, nobenih žrtev, da si pribori svojo državno samostalnost. V Češkem Brodu 22. oktobra 1899.“ (Slede podpisi zastopnikov 00 občin tega okraja.) Podobne grožnje se slišijo i po drugih krajih — i po Moravi obetajo češke občine, da ne bodo več izvrševale onih dolžnostij, ki se jim nalagajo v prenešenem delokrožju, in sploh vseh, katere jim niso postavno zapovedane. Pričakovati je, da se te grožnje i uresničijo ter zjedinijo v velik protest, — večji nego je bil oni, ki so ga obetale nemške občine pred dvema letoma, a le obetale, čeprav sta jim stala na strani sam Wolf in Schonerer. Sedanji politični položaj na Češkem ka-rakterizuje pa nad vse dejstvo, da se je začelo tod potikati vse polno „špičlov“ ovaduhov. Skoro po vseh listih so Čehi opozarjali čitatelje, naj pazijo nase in na druge. Narodno-socijalni delavci pravijo, da se zlasti v njih organizacijo vtihotapljajo take prikazni, ki strežejo na vsako sumljivo besedo, da morejo koga denun-cirati . . . Znano je, da je pravosodni minister Kindinger izdal tudi za Čehe instrukcije, v katerih pozivlje podrejene uradnike, naj pazijo drug na druzega ter ovadijo, če bi kaj dobili. Morda ta poziv vpliva na nebroj breznačajnežev, ki bi radi kam splezali, da so se tako pomnožili... Še par kratkih novic. Češka narodno gospodarska družba v Pragi priredi po novem letu v mesecih januar) j—marec, velepomembni drugi narodnogospodarski kurs. Podoben bo onemu, ki se je vršil lani od 3—8. oktobra neprenehoma dan za dnem. Sedaj se bo toliko izpremenil red, da se ga bodo mogli udeležiti' zlasti uradniki in učitelji. Predavalo se bo zopet o narodnem gospodarstvu, iinančni politiki, rokodelskem, tržnem in prometnem vprašanju, o poljedelskem ter socijalnem vprašanju. Na čelu predavateljev je vseuč. prof. Br&f. Vstopnica 5 gld. za celi kurs, l,gld. za posamezno predavanje- Tukajšnji, s Slovenci simpatizujoči krogi so se začeli pripravljati, da oslave spodobno stoletnico Prešernovega rojstva. Pisateljica g. Preissova je dala inicijativo, češka podružnica slov. plan. društva pa obljubila pomoč. V decembru se napiše cela vrsta člankov za češke liste o Prešernu, da se Cehi seznanijo in navdušijo zanj, spomladi pa se priredi slavnost. Založnik J. Otto izda v »Svetovni knjižici“ prevod vseh pesmij Prešernovih, ki bo veljal kakih 20 kr. in ga bo priredil dr. J. Boreckej. Politiški pregled. Iz državnega zbora. Dodatno k zadnjemu poročilu o seji dne 27. oktobra omenjamo še nekaj govorov: Čeh Pacak je polemizoval z mokračem Dašinskim. Trdil je, da njegovi somišljeniki nimajo zaupanja do sedanje vlade, ker je z odpravo jezikovnih naredb napravila novo zapreko, koja loči Nemce od Slovanov. Vlada je vsilila Čehom boj, Čehi ga sprejmejo in konec tega mora biti ali splošni mir ali pa — razpad. Rus in Wachnianin povdarjal je, da njegovi sorojaki somišlj ujejo z desnico. Mir mej vsemi narodi v Avstriji je le mogoč, ako se vsem narodom pripusti narodna jednako-pravnost. To je program pravice, to je pravi avstrijski program. Na predlog dr. Kathreina sklenila je zbornica konec debate in volil se je generalni govornik — s tem je pa zgubil priglašeni govornik Slovencev dr. Krek besedo. Generalni govornik Čeh Pacak je obžaloval, da vlada Turkove grožnje, da bodo pruski bataljoni na Češkem delali mir, ni ožigosala kot protiavstrijsko izjavo, ter končal s trditvijo, da sedanja vlada ne bo nikoli pridobila si zaupanja Čehov. S tem je pa končana brezuspešna debata o vladni izjavi. Položaj ni ne trohice jasneji. — Danes teden se je vršila volitev v delegacijo. Da se je to omogočilo, preskrbel je cesar, ki je prosil desnico za to uslugo. Desnica se je tej prošnji udala, ker je bila mnenja, da s posebnim pismom na predsednika desnice Javorškega cesar priznava pomen in odločilno moč desnice. Za Kranjsko je bil z glasovi katoliško-narodnih poslancev izvoljen drž. poslanec Ferjančič. Slovenski katoliško-narodni poslanci so s tem storili ob roki „Narodovih“ intrig zopet velik korak v samozatajevanju. K volitvi ni bilo ne Kušarja, ni Šukljeja. Namestnik Ferjančičev bode v delegaciji drž. poslanec Vencajz. Pri volitvi v delegacijo je prišlo do precejšnjega razpora mej Schonerijanci in nemškimi nacijonalci, ki so se tudi volitev — udeležili. Schdnererijevi pristaši so jim klicali: »To so lepi poslanci, ki na povelje cesarjevo volijo!“ V obrtni odsek so izmej slovenskih poslancev izvoljeni dr. Krek, Kušar Vencajz, v tiskovni odsek dr. Gregorec, v brambovski: Berks, Pfeifer, Pogačnik. »Slovanska krščansko-narodna zveza" si je izvolila staro načelstvo: Povše, Bulat, Barvinski. Prihodnja seja drž. zbora bode v ponedeljek dne G. novembra. Nemška katoliška ljudska stranka nima prijetnega stališča. Od zgoraj jo vleče vlada od desnice, od spodaj jej izpodbijajo noge liberalci, nacijonalci in socijalni demokrati. Zato tem bolj cenimo vest, da je načelnik nemške katoliške stranke, dr. Kathrein, objavil v listu »Neue Ti-roler Stimmen" članek, v katerem obsoja odpravo jezikovnih naredb, češ, da se je s tem izpodkopala državna avtoriteta ter se je le zadovoljilo Wolfa in Schonererja. Člankar izjavlja tudi, da se je storila Čehom velika krivica, katero mora obžalovati vsak pravicoljubni človek. — Čast možu, ki tako govori pri sedanjih razmerah ! ..Armeesprache", ki bi morala biti za Ogersko in Avstrijo skupna blažena nemščina, utegne dobiti razpoko, ker se Ogri odločno branijo klicati pri kontrolnih shodih »hier“. Mad-jarom se bode dalo pravico, da smejo klicati „Jelen!* V delegacijah bode vojni minister slišal, da tisto, kar je za Madjare prav, mora biti tudi za Slovane. Čujemo, da je „Armeesprache" pognala sosebno v Ljubljani čudno cvetko. Slovenskim jednoletnim prostovoljcem pri tukajšnjem 27. pešpolku se je prepovedalo na ulici mej seboj govoriti slovenski. Slovenski poslanci morajo poiskati slovenskemu jeziku zadoščenja. Volilno preosnovo za Dunaj, kakeršno je sklenil obč. svet dunajski za občinske volitve, Claryjeva vlada baje ni potrdila. Nekateri listi sicer pravijo, da se vlada v tem vprašanju še ni odločila, vender je povse mogoče, da tudi v tem vprašanju vstreže ropotajočemu Židovstvu. Vojna v južni Afriki. Angleži so bili na vsej progi — tepeni. Grozen poraz so doživeli pri Ladysmithu. Angleški general White je s pomočjo balona proučil pozicijo Burov. Burom to njegovo opazovanje ni ostalo skrito. Spremenili so pozicijo in ko je udrl nanje general White, zajeli so mu Buri skoro brez vsega boja 2000 mož, 42 častnikov in večje število mul s topovi. Angleška vojna moč pri Ladysmithu je sedaj skrčena na okolu 6000 vojakov. Buri so vzeli mesto Vryburg. Domače novice. Osebne vesti. Poročil se je v Dobrepoljah učitelj g J a k 1 i č z ondotno učiteljico gdč. Ivanko Arko. Mnogo srečnih let! — Umrl je v četrtek v tukajšnjem Leonišču č. g. Jakob Gruden, umirovljeni župnik v 80. letu svoje dobe. V življenju je bil vnet podpornik slovenske stvari. Danes ob 7. uri zjutraj so truplo prepeljali v Vel. Lašče. Svoje skromno premoženje je zapustil dobrodelnim namenom. Vseslovenski delavski shod, ki bo spo-polml krščansko socijalno organicazijo, se bode vsekakor vršil o Božiču v Ljubljani. V četrtek je imel pripravljalni odbor prvo sejo pod predsedstvom dr. Kreka. Prihodnji teden dobe krščansko-socijalna društva in tudi razni naši somišljeniki vabila in potrebna pojasnila. Kdor bi želel kakih podatkov, naj se obrne do č. g. Luke Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. S sklepi vseslovenskega delavskega shoda se bode pričela nova doba krščansko-socijalnega gibanja mej Slovenci. Važnost vseh obravnav zahteva, da se somišljeniki shoda udeleže v najobilnejšem številu. Iz ruskega kurza, ki se je osnoval pod vodstvom g. dr. Jenka v Ljubljani, so morali izstopiti vsi dijaki. Gimnazijcev je bilo vpisanih kakih 60, a ravnatelj Senekovič je v knjigotrž-nici osebno odpovedal za dijake naročene ruske učne knjige. Znabiti bi bil umesten predlog v kranjskem deželnem zboru, da naj se uvede ruščina kot prosti učni predmet na vseh kranjskih srednjih šolah. Če se smejo dijaki učiti plesati, naj se jim dovoli tudi, učiti se važnega slovanskega jezika, ki vlada svet. Za krščansko šolo in za krščansko učiteljstvo bode napravilo velika shoda dne 16. novembra popoludne ob 3. in zvečer ob */s 7. uri »Katoliško šolsko društvo za Avstrijo" v dvoranah muzikalnega društva na Dunaju. V vabilu na shod se glasi: „Tako ne more iti dalje, da bi bila nravna in verska vzgoja otrok izročena možem, ki na svojih shodih in po svojih časnikih javno proglašajo boj Kristusu in njegovi cerkvi. Krščansko ljudstvo je sito tega, da bi drugi za njegov denar po svoji volji delali iz mladine pogane in prekucuhe". Drž. poslanec dr. Krek je preteklo nedeljo pred svojimi volilci govoril v tukajšnjem nKatoliškem Domu" o političnem položaju v Avstriji. Dejal je, da je napram nadvladi Nemštva v Avstriji jedina vsa desnica, katere namen je napram Nemcem in vladi dokazati, da v vrejeni državi niso mogoči podnarodi. Šibal je domače intrigante, ki hote razdreti to desnico in ki s tem kažejo, da so izdajice svojega naroda. Ako se razruši sedanja desnica, potisnjeni smo za 20 let nazaj. Ustava se mora spremeniti in uvesti splošna volilna pravica v vsem svojem obsegu, potem bode dobila zbornica tisti vpliv, katerega sedaj nima ni proti Ogerski, ni napram zunanji politiki. Proti Schonererijancem ni treba s silo nastopati, ampak tisto prostost, katero daje vlada Schunererjevim pristašem, naj da delavskemu gibanju. Zborovalci so z živahnimi klici pritrjevali svojemu poslancu. Delavsko gledališče v »Katoliškem Domu" prične s svojimi predstavami jutri. Blagajna se otvori ob 6. uri zvečer, začetek ob 7. uri. Igrali bodo tri igre: »Pravica se je izkazala", »Vede-ževalka" in »Morilci v Kravji dolini". Paberki za „Narodovo“ inteligenco. I. »Narodov" naročnik je volil klerikalne kandidate, ker so se vedli tako mirno in olikano, kar je on pri svojih pogrešal. — II. Liberalec: Smilijo se mi klerikalci, pa ne zaradi tega, ker so propadli, ampak ker so morali preslišati toliko psovk od naše stranke. — III. »Narodov" naročnik je iz »Naroda" izstrigel inserat: »Jutri ob 11. uri bo v Narodnem Domu črna maša za svedrce". Na vprašanje zakaj je to storil, je odgovoril: Ker bi se utegnila pohujšati moja družina. Slovensko gledališče izven Ljubljane. Slovenski gledališki diletantje v Celju in Trstu so se pričeli pridno gibati. Na vseh svetnikov dan sta bili v Celju in Trstu slovenski predstavi. Igrali so »Mlinar in njegova hči". Javno predavanje. Prihodnjo sredo ob Ya8. uri zvečer predava v veliki dvorani »Katol. Doma" č. g Sušnik »0 zvezdah repaticah", Vstop prost. K obilni udeleži i vabi odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze". Delavsko stavbeno društvo snujejo v Celju. Pričeto delo ljubljanskih kršč. socijalcev rodi za delavstvo lepih vspehov. Celo idrijski mokrači in liberalci nas posnemajo, dasiravno so se pred kratkim zagorski mokrači in liberalci še iz takib društev v »Narodu" norčevali, Podučna predavanja za zadružne in po* sojilnične odbornike ter poslovodje priredi »Gospodarska zveza" v drugi polovici meseca de- cembra v Ljubljani. Pouk bo trajal 3 do 4 dni. Oziralo se. bo zlasti na knjigovodstvo. Oglasiti se je do 20. novembra t. 1. Za trg pred justično palačo v Ljubljani je mestna občina zahtevala od ministerstva 10.000 gld. podpore. V drž. proračunu zal. 1900. je v ta namen samo 5000 gld. Volitev v okrajni zastop celjski se bode vršila prihodnji ponedeljek. Boj, da ohranijo Slovenci večino v tem zastopu, bode hud. G. dr. Dečku se je zahvaliti, da je bilo vsled njegovih reklamacij iz imenika velikih posestnikov črtanih osem nasprotnikov. „Narod“ kuje liberalce. V občinskih volitvah na Brezovici hoče »Narod* na vsak način videti svojo zmago. Župan Kušar mu je »naprednjak" njegovega kopita. Da to ni res, priča dejstvo, da je župan Kušar podpiral prošnjo okoliških županov, da se »Slov. vinogradniškemu društvu" da koncesijo za gostilno. Župan Kušar je torej prej kaj druzega, nego »Narodovec". Slovensko gledališče. Danes pojo Smetanovo opero »Prodana nevesta". — V torek 7. novembra bodo prvikrat na slovenskem odru. Ibsenovi .Strahovi", v petek 10. novembra pride baje na vrsto krasna Smetanova opera »Dalibor". ..Landesfiirstliche Stadt Krainburg“ — tak pečat pritiskujejo v Kranju na črnovojniške zglasilnice. Živela naprednost, pa nemškutarija! Protestantska agitacija v Ljubljani je zadela ob odločen odpor nemških protestantov. Sosebno huda je celjska »Deutsch- evangelische Tochtergemeinde". Nemškim protestantom je gotovo pričelo smrdeti, da je propagando priporočal »Slov. Narod". Kristijanov »Narodovega" kalibra še protestantje ne marajo. Grof Goess nima več trdnega stališča v Trstu. Spraviti ga hočejo kot ces. namestnika na Štajarsko, kjer se bode s svojim delovanjem napram Slovencem gotovo še bolj proslavil, nego se je na Primorskem. Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo pričeli. Knjige se bodo letos razpošiljale po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, na to lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška ško fija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso", pošljejo po nje na pošto ali že lezniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prontora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje knjige dobe čim preje v roke. — Romajte torej, knjige, v toli častnem številu po vsem Slovenskem! Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! V Celovcu, dne 30. oktobra 1899. Odbor. Velika nesreča na dolenjski železnici zgodila bi se bila skoro dne 21. t. m. Blizo Žalne pri km 28'%, razširja se žel. prosek, ter vsled tega se odpeljava rabljiva tvarina s posebnim upravnim vlakom. Tudi omenjeni dan ob ‘/s 3. uri popoludne je porival pred seboj železni stroj 10 voz s postaje Višnja Gora proti pro-seku, da se tam zopet naložijo. Na vozeh bil je žel. mojster g. Medved, s 40. delavci,^kar skoči stroj pri km 28'6 s tira. Hvala Bogu, da se je vlak pravočasno ustavil, sicer bi se bila zgodila grozna nesreča, ker je bila nezgoda ravno na 21 metrov visokem viaduktu. Ako bi bili skočili s tira tudi vozovi z delavci, prekucnilo bi se bilo vse v globočino. — Kakor so izvedenci konstatovali, je pomankljiva sestava železniškega stroja vzrok, da je skočil s tira. V Novem Mestu si je izvolila obrtna pomočniška zadruga samo odločne krščansko-so cijalne može v odbor. »Slov. kat. akad. društvo Danica“ je izvolilo pri prvem rednem zboru v XI. tečaju dne 26. oktobra sledeči odbor: Predsednik: Anton Vadnal stud. phil., podpredsednik: Luka Arh stud. phil., tajnik: Anton Cvetek stud. iur., blagajnik: Rudolf Lampe stud. agr., knjižničar: Bo-gumil Remec stud. phil., gospodar: Matija Lavrenčič stud. iur. Grozen uboj pri Čedadu. Pri Čedadu je s sekiro pobila na polju žena svojega moža, ki se je po dolgih letih nenadoma vrnil domov. Mej njegovo odsotnostjo je žena imela grešne zveze. Dohod možev ji je bil torej nepriličen ter je s svojim ljubimcem in s sinom sklenila spraviti moža s sveta. Vsi trije zločinci so že pod ključem. Zadružno skladišče v Sinči Vasi na Koroškem se je otvorilo v nedeljo dn6 29. okt. jako slovesno ob navzočnosti udeležencev iz vseh delov Koroške. Zbralo se je nad 1500 slovenskih kmetov, da so bili priča, kako se blagoslavlja nov dom slovenskega oratarja, da se navdušijo ob ognjevitih govorih za svojo stvar. Res ogromna udeležba in sijajen uspeh slavnosti v Sinči Vasi je najboljši odgovor na drzno izzivanje slovenskega ljudstva od strani znanega bar. Rukitanskega, ki je dne 22. okt, v bližnjem Velikovcu rohnel zoper vse, kar ne prisega na zastavo lažiliberalnega in nemškutarskega »Bau-ernbunda", zlasti pa zoper slovenske duhov nike, ker se ti posvečujejo narodnemu in gospodarskemu delu med ljudstvom. — Lepo stavbo je ob 1. uri pop. blagoslovil mil. g. prošt iz Do-brlevasi, L. Vavtižar. Potem se je v lepo okin-čani dvorani vršilo slavnostno zborovanje, h kateremu je došel med drugimi i častitljivi starosta kor. Slovencev, mil. g. prošt Lovro Serajnik iz Tinj. Zborovanje je bilo v lepo okrašeni veliki dvorani nove hiše. Otvoril je je g. vikar Podgorc, ki je prisrčno pozdravil v tolikem številu došle rodoljube in podal poročilo o novi stavbi. Gospodarska zadruga je imela doslej 15.323 gld. dohodkov in 14.583 gld. stroškov. — Nato so govorili o pomenu, namenu in delovanju zadrug ter o gospodarskem stanju našega kmeta gg. Ivan Kač iz Žalca, posl. Fr. Grafenauer in odvetnik dr. Iv. Šušteršič iz Ljubljane. Navdušeni in temeljiti govori so našli v poslušalcih, ki so jim z naj večjim zanimanjem sledili, glasen odmev in živahno pritrjevanje. Iskrene besede, zlati nauki, ki so se čuli tu, obrode gotovo lep sad in navdušenje, ki je nastalo med poslušalci, gotovo ni bilo le hipno. Po nekaterih formalnostih se je zaključilo zborovanje z „ živio “ klici cesarju in papežu. — Prisrčne ovacije so priredili zborovalci g dr. Šušteršiču in mil. g. proštu Serajnik-u. — Sledila je na to prosta zabava, pri kateri je koncertirala godba. Vkljub tolikemu številu ljud stva ni bilo niti najmanjšega nereda. Lepa slavnost je pokazala, da še Koroška ni propala! Nesreča na tržaškem kolodvoru. Na tržaškem kolodvoru je pri vezanju vagonov železničar Povh prišel tako nesrečno mej železni plošči na koncu vozov, da ste mu stisnili glavo. Truplo je palo pod kolesa, ki so Povhu odtrgala obe nogi. V dveh minutah je nesrečnež izdihnil dušo. Goriške novice. G. Mihael Vošnjak je kupil krasno vilo »Judith“ na korsu Frančiška Jožefa v Gorici od grofice Egger za 36.700 gld. — V odbor za obrtno razstavo 1. 1900. v Gorici ni izvoljen noben Slovenec. — Izdajanje »Slovanske knjižnice" namerava g. Gabršček opu stiti. — Rok za zgradbo in dovršitev vipavske železnice se je podaljšal do 26. oktobra 1901. — Slovensko podporno društvo za zavarovanje goveje živine bo imelo v nedeljo dne 5. novembra ob 10. uri predpoldne podučen shod o slovenski kmetijski šoli v Gorici. Morilec pomiloščen. Morilec Jožefe Gruber iz Suhega Dola Jožef Zevnik, ki je bil pred novomeškimi porotniki obsojen na vešala, je pomiloščen na 20letno ječo. Premeteneua tatu je ujela ljubljanska po licija. Kradel je z velikim veseljem sosebno sod-nijskim uradnikom. Ime mu je Keber. Dobili so pri njem veliko število raznovrstnih ključev. Dokazali so mu že dolgo vrsto tatvin. Ljubljana ima sedaj 36.854 prebivalcev. Porotne obravnave v Ljubljani se prično 4. decembra t. 1. Nesrečni rojaki iz Amerike. Iz Amerike se je vrnilo 60 Dolenjcev, katere v Ameriki niso pustili izstopiti, ker niso imeli v redu svojih listin. Postali so žrtva brezvestnih agentov, ter se sedaj praskajo za izgubljenim denarjem. Slovensko slovstvo. V zalogi »Goriške tiskarne" je izšel prevod slavne Shakespearove tragedije »Hamlet". Preložil je tragedijo g. Ivan Cankar, 208 stranij obsežni knjigi je cena 70 kr. »Knjižnico slovenskih iger“ bode pričela izdajati »Slovenska krščansko - socijalna zveza". Koncem novembra izide prvi snopič. Prinašal bode več iger resnih in šaljivih, primernih našemu ljudstvu. Naša slovenska društva naj bi si že naprej naročila to izdanje in pristavila, ako žele toliko iztisov, kolikor je v igrah ulog. Zadošča naznanilo na dopisnici, naslovljeno na »Slovensko krščansko-socijalno zvezo". Nova knjiga. »Zabavne knjižnice za slovensko mladino" je izšel osmi zvezek z raznovrstno, zelo mikavno vsebino. Urejuje in izdaja to knjižnico Anton Kosi, učitelj v Središču. Razne stvari. Poroki v cesarski hiši. Nadvojvodinja Štefanija se bode še-le 1. 1900 poročila z grofom Ele-merjem Lonyayem, ki se je že prej poganjal za njeno roko, predno jo je dobil cesarjevič Rudolf. Nadvojvoda Fran Ferdinand, prestolonaslednik avstrijski, se hoče kljub cesarjevemu nasprot-stvu poročiti s konteso Chotek. Ako se nadvojvodi izpolni ta srčna želja, moral bode resig-nirati na prestolonasledstvo in naš prestolonaslednik postane nadvojvoda Oton, Narodno-socijalmlist„Pokrok“piše: »Naše stališče napram aferi juda Dreyfusa zavzemajo skoro vsi slovanski časopisi, ako le nimajo judje vpliva na redakcijo". Kaj pravita na to »Slov. Narod" in Žid ces. svetnik Penižek? Dobrotnik slepcev. Ruskemu inženerju Steinu, ki ima že lepih uspehov na polju elektrotehnike (telefon brez žic je njegova iznajdba), se je baje posrečilo, sestaviti stroj, s pomočjo katerega bodo videli — slepci. Neki angleški novinar je poskušal ta stroj na sebi. Stein mu je namreč zavezal oči tako trdno, da ni videl ničesar. Potem ga je zvezal s strojem, in, glej, novinar je videl vse, kar se je godilo okoli njega. Ko pa je mžener pretrgal električni tok, je bil novinar zopet v popolni temi. Stroj pravijo, je majhen ter ga bodo slepci lahko nosili s seboj; tudi ne bo predrag. Vsa stvar je seveda sedaj še ovita v skrivnost, a, če se res uresniči, bi to bila iznajdba, katero bi trebalo prištevati naj slavnejšim vseh dob. Sedaj se bavi Stein s tem, da podeli nemim sluh. Ce le vse to ni dobro izmišljena — raca! V Petrogradu se bodo otvorile štiri nove ljudske knjižnice. V Odesi se stavi veliko ljudsko gledališče, ki ima namen, odvračati ljudstvo od žganjarn. Pri nas se ne dela nič! Minister — telovadec. Za rednega člana telovadnih društev »Junak" na Bulgarskem se je vpisal minister prosvete Todor Ivančev. Pri nas ministrom tega ni treba, ker se dosti telovadijo takrat, kadar nas pritiskajo z novimi davki. Slovaki v Turčanskem sv. Martinu so si ustanovili društvo za podpiranje slovaške literature in izdavanje cenih knjig za ljudstvo. Misterijozen umor na Ogerskem. V Ara-verskem komitatu je krščansko prebivalstvo mesteca Namesto v silnem razburjenju. Na stopnicah stare kleti, katere že dolgo časa nihče ni rabil, zapazila je neka dekla znamenja krvi. Stopila je vsled tega v klet in tu dobila v nekem kotu moško truplo. Vsled njenega kričanja prihiteli _ so sosedje v klet in zapazili, da ima umorjeni, ki je imel na sebi samo spodnje hlače, globoko rano čez goltanec. Umorjeni je 171etni pastirček Janez Erchlan. Na lokalnem ogledu se je kon-statovalo, da v truplu ni krvi. Pred vhodom v klet so dobili krvavo desko, na kateri se je gotovo že mrtvega pastirčka preneslo v klet. Ker smrtna rana sega od jednega ušesa do druzega, je povse izključeno, da bi se Erchlan sam umoril. Zadnjič so videli živega Erchlana v družbi Žida Jakoba Jakobsona, katerega vzdržuje občina. Turske dame, obsojene na smrt. 0 tej grozni vesti se poroča iz Carigrada. Več visokih turških dam je vsled udeležbe pri zaroti obsojenih na smrt. Nekaj teh haremskih dam so obesili, nekaj pa pometali v Bosporno. Turški listi hite to novico — tajiti. Veselimo se! Uradni in vojaški časopisi naznanjajo, da se bode od 1. oktobra temeljito reorganizirala avstrijska deželna bramba. Koliko bo veljala ta reforma, nam bo povedal proračun za 1. 1900, Davkoplačevalci, veselite se! Veliki gospodje jahajo na lov, da se „za-bavajo“. Grof Khevenhuller je nedavno obstrelil na lovu v enem dnevu pri Ondreževem tri ljudi. Svojega logarja v ramo, gozdarja v nogo in po ganjača Polaka iz Zvanovic, očeta peterih otrok, v glavo, tako da je položaj Polaka brezupen. — Pregovor pravi, da za otroke še žveplenke niso, kaj šele puške. Svetovali bi grofu Kheven-hiillerju, naj si kupi leseno puško na kakšnem semnju. Morda potem nikogar ne rani. Sedaj pa je še vprašanje, če bo „kavalir" skrbel za rodbino, kateri je odvzel očeta. Ko so se delale železnice, ceste in mostovi na Češkem, Moravskem in Šlezkem, je delalo tam 5000 Lahov. Tem se plača na teden 500.000 gld. Ali bi jih ne mogli Čehi sami zaslužiti ? Unuk napal deda. Pavel Miljkovič v dvorskem kotoru imel je mnogo svinj, katere je čuval stari njegov oče Čiro. Nedavno so svinje zašle v deteljo. Stari Čiro je vzel kolec in ž njim zapodil svinje iz detelje. Petnajstletni njegov unuk Dragan se je potegnil za svinje, ker jih pa stari Čiro le ni hotel pustiti v detelji, skočil je Dragan v hišo, zagrabil puško in ustrelil na deda. Težko ranjenega so deda prepeljali v zagrebško bolnico. Zborovanje avstrijskega učiteljstva je bilo dne 1. novembra na Dunaju. G. učitelj Gangl je govoril kot zastopnik „ Zaveze slovenskih učiteljskih društev1*. Sklenili so učitelji, da bi radi imeli tako visoke plače, kakor državni uradniki v zadnjih štirih plačilnih razredih. Na skupščino hrvatskih prvašev je došlo v Brod nad 50 slovenskih brzojavk. grama in tedaj lahko obdrži mandat, ali pa naj postane — minister, da bo laže prodajal svojo politično modrost. V Kobarid je došel za zdravnika g. dr. Votočka, bivši sekundarij v ljubljanski bolnici. Škof dr. Mahnič bode v svoji škofiji ustanovil diecezanski muzej. „Narodni listy“ se nadejajo, da bode desnica v drž. zboru sedanji vladi odklonila dovoljenje budgetnega provizorija, da ji s tem pokaže svoje nezaupanje. Češki narodni svet si bodo ustanovili tudi Čehi na Nižje Avstrijskem. Ruski car bode dne 7. novembra obiskal nemškega cesarja. V Berolinu se pripisuje temu obisku velik političen pomen. Najbrže je v zvezi z vojno v Afriki. Vojna v južni Afriki. General White je zgubil pri Ladysmithu z ubitimi in ujetimi 3500 mož. Ladysmith se ne bode mogel dolgo držati, ker so ga Buri popolnoma obkolili. Buri imajo v svoji oblasti železnice v Pietermaritzburg in Durban. Polastili so se mest Colenso, Coles-berg. Tudi Mafeking so dobili v svoje roke. Ob drugi priliki se nam zdi primerno nekoliko obširneje spregovoriti o „zveličavnem11 delu socijalistov v Zagrebu*) — za sedaj naj samo omenimo, da se z rokami in nogami ponoči in podnevi zaman trudijo nasprotniki, da bi odvrnili hrv. delavstvo od njegovih dolžnostij do Boga in domovine. Bodočnost pripada krščanskim socijalistom, ki dosledno kažejo svoje stranke napredek Nadejamo se, da bodo v kratkem času organizirani krščanski socijalci, in kakor so sklenili, bodo kmalu vršili svoje letne delavske skupščine sedaj v tem, sedaj v onem hrvatskem mestu. S tem končujemo svoje kratko poročilo o načih razmerah z željo, da se ozko združijo Hrvati in Slovenci v gospodarskem in narodnem napredku. To združenje naj bi omogočilo obema narodoma osloboditi se suženstva in lažnivih zapadnih naukov in v tem združenju naj bi si postavili v skupnem delu jedinstveni dom bratskega zadovoljstva in napredka. Bog, Hrvati in Slovenci! Najnovejše vesti. „Sooi“. Dr. Tuma je pisal v „Soči“ na podlagi svojih izmišlotinj, da je č. g. dr. Gregorčič proti g. Koblarju odobraval dopise v „S1. Listu1* zoper dr. Tumo, ko sta se kot poslanca vozila z Dunaja. Ker je koncem januvarja 1897. g. Koblar nehal biti poslanec in ker »Slovenski List1* dotlej niti besedice ni črhnil o dr. Tumi, tedaj dr. Gregorčič tačas ni mogel odobravati dopisov v »Slov. Listu1* zoper dr. Tumo. Kdor tega ne razume, mora biti tumast. Čudno pa je, da Gabršček ne ve, kaj piše Tuma v »Sočo.** „Slov. Narod1* je bil ta teden zaradi gr dega hujskanja zoper škofa in vero že dvakrat konfisciran. Pa se še dobi čuk, ki pravi, da v »Narodu“ ni nič hudega! Alfred grof Coronini - Cronberg je odložil svoj deželnozborski in državnozborski man dat. Politično društvo »Sloga1* pošilja županstvom na Goriškem okrožnico, v kateri pravi, da je grof Coronini odstopil radi dr. Tume. »Sloga1* pozivlje volilce, da odpošljejo grofu Co-roniniju zaupnice. Gabršček o tej priliki blati Coroninija, ki od svojega narodnega dela ni imel nikdar — profita. Originalno! Včerajšnji „Narod trdi, da krščansko-socijalni program slovenski obsega le to, kar so krščanski socijalisti iz liberalnega in socijalno - demokratičnega programa pouzmali. Včasih pa trdi, da naš program ni za nič. Kaj ne, da se nNarodu“ že meša? Umrl je č. g. Ivan Varl, dekan v Dolini pri Trstu. V ponedeljek opoludne ga je mej obedom prijela slabost in 24 ur pozneje je izdihnil blago dušo. Ivan Varl je bil rojen v Kropi na Gorenjskem. Dr. Ferjančiča pozivlje neki dopisnik v »Vaterlandu1*, da naj odloži mandat za delegacijo. »Narod** pa pravi, da je Ferjančič skoraj f,klerikalec1*, ker se drži „prežvekanega“ pro- Politične in socijalne razmere na Hrvatskem. Izvirni dopis s Hrvatskcga. VIII, (Konec.) Za omenjeno težnjo hrv. rodoljubov stoje vsi zavedni Hrvati in popolnoma naravno je, da se dviga tudi hrvatsko delavstvo v svojem narodnem ponosu in zavednosti. Da, pred malo leti se ni hrvatsko delavstvo kot tako pokazalo v splošni naši narodni borbi, ker je je zlasti v Zagrebu dobila pod sebe materijalistiška soci-jalna demokracija. A to je bilo le na videz, kajti precejšnje število hrvatskega delavstva je bilo v srcu zvesto svoji domovini in veri svoji Ko pa se je pričelo 1. 1895. v Zagrebu proti so-cijalni demokraciji domoljubno in krščansko gi banje, so socijalisti znatno oslabeli. Pod geslom v slobodni domovini srečen narod1* se je pričelo delavstvo buditi in se zbirati v samostojne svoje vrste in se mnogoštevilno odvračati od socijalistov. In krščansko socijalna zastava, katero je pred tremi leti razvil »Hrv. radn. Glas*1, je našla na vseh straneh Hrvatske znaten odziv Popolnoma moralna osnova, na kateri se je (. ri čelo širiti to gibanje, nam zajamčuje, da bode hrvatsko delavstvo preje ali kasneje izvršilo svojo delavsko organizacijo pod to zastavo. Hrvatsko delavstvo še ni opustilo vere v Boga in ljubezni do svoje domovine. In ko mu nasproti kažejo socijalisti slobodno vero, n. pr. Marksovo, tedaj ono dobro v6, da so to novo dobne laži in zmote, kajti hrvatsko delavstvo, ki pozna svojo vero, ve dobro, da mu daje za do sego njegovih delavskih in narodnih pravic ne ovrgljivo jamstvo vzor Kristovega življenja in njegovih naukov, katere uči krščanstvo in kateri morajo prej ali slej izvojevati vsem ljudem jednake pravico do življenja Načela miru in ljubezni, za katera se bori krščanstvo, nam jam čijo, da bodo po njegovi zmagi vladala načela pravice in resnice, dočim ne more zadobiti člo veštvo nikoli resničnega in srečnega življenja po sovraštvu, krvi in brezbožnosti. Za taka načela se hrvatsko delavstvo zavzema tem bolj, ker so za ta načela žrtvovali njegovi pradedi potoke krvi in storili s tem nepozabljivih uslug evropski prosveti. Socijalna demokracija si išče uspehov s tem, da napada svečeništvo ter se posmehuje hrvatskim svetinjam, a prepričana sme biti, da bode njen trud zaman, kajti hrvatsko delavstvo dobro vč, da je bil za časa plemiškega gospo darstva in narodnega suženjstva marsikateri hrv. svečenik jedini prijatelj mučeniškemu kmeč kemu ljudstvu, ki bi bil brez duhovniške tolažbe marsikdaj moral obupati. A kdo bi mogel biti tudi danes večji prijatelj ubogemu delavcu nego častitljivi duhovnik, kateri kot oznanjevalec krščanstva oznanuje tudi božjo pravičnost, ka tera obsoja s tem tudi nesrečno stanje delavcev. *) Nas bode jako veselilo. Op. uredništva. Službo občinskega tajnika želi sprejeti 83 (l) večletni obč. praktikant. Ime pove upravništvo „Slov. Lista11. hišna številka|9, v Študentovskih ulicah v Ljubljani, pod jako ugodnimi pogoji. Hiša ni draga, leži sredi mesta, stanovanja se lahko oddajajo. Več se izve pri „Vzajemnem podpornem društvu" v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Tinktura zoper kurja očesa = gotovo najboljše sredstvo za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Steklenička z rabilnim navodom 26 kr. Dobiva se v 60 (16) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" M. JLeustk-a v Ljubljani. • ooooooooooooooooo« Gabr. Pioooli, \ >. lekarnar „pri angelu", 0 dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v jnui, Dunajska cesta. Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 181(8. Vaše blagorodje 1 Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela 0 o o o °0 o o ▼ Vftbil UIlKlUlrt /iCtUUCDj ivcittiu ju a tj moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sred- Q . I... . .... z«l.wlXr.n in In.) i \nnnn /1 ,*n rrn I , I no II I DQ A U UllHl U -J---- —"J---- 1 J tl . n stvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se ▼ Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me 0 je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. T To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj- V iskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas 0 uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico 1 tinkture za želodec z 12terimi stekleničkami in jeden ▼ lonček Glicerin Creme. 0 s spoštovanjem Tomaž Dobek, Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj sto-0 ječim napisom 24 stekleničk izvrstne »želodčne esence", A ki se rabi z najboljšim vspebom. Jožef (Jernko, župnik, 20 1,33) Vuhred. — Šlajarsko. Z Pošljite r.ii s poštnim povzetjem 12 steklenic V Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsa-A kemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj a vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. T S spoštovanjem Ivana Vidas □ pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenka d’ Albona, lstria l P p 0 1 p p p p p l Cerkvena mizarska dela. Podpisauec izdelujem zlasti cerkvene klopi, apovednloe, okna, vrata in kledalnlke po vzorcih in lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojni-Stvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo pa spovednica na Holmcu. Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik. 43 (2.9) Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, poita Domžale. rdm Redka priložnost za nakup pohištva. mizarski pohištveni obrt v Ljubljani n (io) na Dunajski cesti št. 15 (y Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva Naročila se točno Izvršujejo. Cenilnik » podobami zastonj in franko. Redka priložnost za nakup pohistva~^^ tovarna dežnikov, ^ \ Ljubljana, Mestni trg 15. 21 (-) S b te CLD >CD >GO im’ “S as ^ y * Janko Klopčič urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4. Priporoča: 55 (21) Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske uro. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstane, uhane, zapone, pri-klepke, gumbe za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra. Prstane in uhane z dijamanti in briljanti. Specialitete vsake vrste v zalogi. Nikjer se ne kupuje ceneje. Popravila zanesljivo, točno in ceno! Izvod iz voznega reda. Odhod iz l^jubljane v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri o m. po-poludne, ob 6. uri 60 m in ob 10, uri 26 m. zvečer, poslednji vlak le ob nede ljah in praznikih. Prihod v Ljubljano iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11 uri 8 m. do-poludne, ob 6 uri 10 m. in 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. Vplačani zadružni deleži gld. 46.830. Promet od 1. okt. 1898 do 1. avg-. 1899: gld. 1,661.490-22 Skupna aktiva gld. 287.978-03. Sprejema hranilne vloge po 47*%, vloge na tekoči račnn po 3’/»% oil dneva vložitve do dneva vzdiga. Izposoja se na menjice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6% brez kakih stroskov. Uraduje se vsak dan ob navadnih urah: Dvorski trg štev. 3. es (n) TiOiT >7 TCcm Tvy jJ TSM !! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!! 4 11 o 2 0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 goldinarjev čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1809. 2,112.219 gld. 09 kr>. Promet v 9 mesecih o/2 milijona gld. Ljudska posojilnica Preje Gradišče št. 1. — Sedaj: Kongresni trg St. 2, I. nadstropje. Sprejema hranilne vlogo vsak delavnik od osme ure zjutraj do jedne ure popoldan in jih obrestuje po m Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista", Tieek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,