Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2012/7 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L5-2329 Naslov projekta Identifikacija ključnih kazalnikov v poslovnem modelu odličnosti Vodja projekta 5996 Slavko Dolinšek Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3980 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 7097 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Raziskovalne organizacije -soizvajalke 2716 Inovacijsko - razvojni inštitut Univerze v Ljubljani Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.04 Upravne in organizacijske vede 5.04.03 Management Družbeno-ekonomski cilj 06. Industrijska proizvodnja in tehnologija 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.02 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.02 Ekonomija in poslovne vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek projekta2 SLO Uvod V okviru te raziskave je bil obravnavan pristaniški in logistični sistem Luka Koper, d. d. Uporabljen je pristop študije primera, ki zajema kvalitativne in kvantitativne metode. Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, ali je možno postaviti model za identifikacijo ključnih kazalnikov, ki statistično značilno vplivajo na doseganje ciljev, ki jih postavi management. To je bilo doseženo z analizo ključnih kazalnikov poslovanja med katerimi smo analizirali medsebojne korelacije in vzročnost z razvojem časovnih vrst v daljšem obdobju. Analiza korelacij NCCA Analiza korelacije med kazalniki poslovanja osmih terminalov za pretovor blaga v obdobju od 2006 do 2008 je potrdila ugotovitve o nelinearnih korelacijah na mikro ravni kot tudi pomembnost opazovanih kazalnikov. Izračunani parametri v obdobju so bili: letna agregacija kazalnikov in splošne kanonske korelacije na različnih ravneh merjenja. Poleg tega smo izračunali korelacije med pari kazalnikov in determinacijske koeficiente posameznih kazalnikov v obdobju. Test stacionarnost, kointegriranosti in Grangerjeve vzročnosti Na primeru terminala za pretovor generalnih tovorov (PCGT) smo v obdobju od 2003 do 2010 analizirali kazalnike poslovanja, ki smo jih razvili v časovne vrste. Izvedli smo test stacionarnosti, kointegracije in Grangerjeve vzročnosti. Stacionarnost smo ugotavljali zaradi izključitve možnosti neprave regresije. Kointegracija nam je potrdila obstoj skupnih trendov med pari kazalnikov. Z Grangerjevo vzročnostjo pa smo ocenili obstoj vzročnih povezav med pari kazalnikov. Nekateri izmed vplivnih specifičnih dejavnikov, ki vplivajo na nepojasnjeni del kazalnikov v raziskavi so gotovo naključni, nekateri pa morda izhajajo iz trenutnih okoliščin v podjetju in jih v modelu nismo zajeli. Model za popravljanje napak Ker nas je v raziskavi zanimal kratkoročni in dolgoročni vpliv kazalnikov poslovanja na rezultate podjetja smo peti cilj raziskave razširili s postavitvijo modela za popravljanje napak. Pri tem smo uporabili kazalnike poslovanja terminala PCGT v obdobju od 2003 do 2010. Postopek smo izvajali v dveh korakih skladno z Engle-Grangerjevim postopkom. V prvem koraku smo ocenili kointegracijski vektor in testirali residualne vrednosti glede stacionarnosti. V drugem koraku pa smo postavili model popravljanja napak z uporabo diferenc kazalnikov, residualov in vključevanjem različnih časovnih zamikov. Končni model smo testirali z različnimi kriteriji in potrdili njegovo stabilnost. Omejitve in priporočila Študija primera Luke Koper, d. d. ima tudi omejitve. Prva je ta, da je obravnavana organizacija le ena. Druga omejitev pa se nanaša na velikost vzorca podatkov in kakovost podatkov. Tretja omejitev je kvantitativna analiza v okviru modela EFQM in ožje v okviru štirih vidikov poslovanja (BSC). Ker gre v tem študijskem primeru za raziskavo vpliva ključnih kazalnikov procesov na rezultate, ob tem naletimo tudi na podatke, ki so v podjetju obravnavani kot poslovna skrivnost. ANG Introduction In the frame of this research we closely examined the port and logistics system of Luka Koper, d. d. For that purpose a case study approach was used, which includes qualitative and quantitative methods. The main purpose of this study was to determine whether it is possible to set up a model for identification of key performance indicators (KPIs) that can significantly affect the goals set by management. This was achieved by analyzing the KPIs of which we analyzed the mutual correlations and causality using the time series analysis. Analysis of correlations Analysis of correlations between indicators of eight terminals for maritime throughput in the period from 2006 to 2008 confirmed the findings of the nonlinear correlation at the micro level as well as the importance of the observed KPI's. The calculated parameters for the period were: annual aggregation of KPIs and general canonical correlations at different levels of measurement. In addition, we calculated the correlations between pairs of indicators and the coefficient of determination of individual KPIs in the observed period. Stationarity, cointegration and Granger causality Using the case of the terminal for general cargo (PCGT), we analyzed the KPIs during the period from 2003 to 2010. We performed the test of stationarity, cointegration and Granger causality. Stationarity was determined for the exclusion of spurious regression. Cointegration test confirmed the existence of common trends between the pairs of indicators. With the Granger's causality test, we evaluated the existence of causalities between pairs of KPI's. Some specific factors that influence the unexplained part of the analyzed variables are certainly random, but some might be based on current circumstances in the company and they were not included in the model. Error correction model Because we were interested in a short and long term impact of KPI's on the business results, we expanded the fifth goal of the research by setting up an error correction model. We used the KPIs of the PCGT terminal from the period 2003 to 2010. The procedure was performed in two steps according to the Engle-Granger procedure. In the first step, we estimated cointegration vector and tested stationarity of the residual values. In the second step, we built an error correction model by using the differences of KPI's, residuals and different time lags. The final model was tested with several criteria and its stability was confirmed. Limitations and recommendations The case study of the port and logistics system Luka Koper, d. d. has also limitations. The first is that only one organization is examined. Another limitation concerns the sample size and quality of data. A third limitation is the quantitative analysis in the context of the EFQM model and narrower in the frame of the BSC. Since the impact of the KPI's on the results was investigated, we also encountered the data which the company treated as a business secret. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Cilij raziskave in temeljna teza v obdobju od 2008 do 2011 1. Določanje skupin ključnih kazalnikov poslovnih procesov in skupin rezultatov. 2. Določanje vzročno - posledične povezanosti med ključnimi kazalniki poslovnih procesov in rezultati. 3. Identificiranje vplivnih ključnih kazalnikov poslovnih procesov, ki pomembno prispevajo k vsem ključnim rezultatom podjetja. 4. Izdelava modela za identifikacijo ključnih kazalnikov v korelaciji z rezultati mednarodno priznane poslovno odlične organizacije. 5. Spremljati dejavnike in rezultate v daljšem časovnem obdobju (razvoj časovnih vrst). Temeljna teza je, da z izdelanim modelom za identifikacijo ključnih kazalnikov poslovanja podjetje pridobi podatke o učinkovitosti uvedenega modela odličnosti EFQM, kazalnikov poslovanja po štirih vidikih (ang. Balanced scorecard-BSC), ter transparentno oceno vložkov v sistem managementa. Opis raziskovanja Raziskovanje je potekalo v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju kot tudi s pregledom dokumentov in zapisov, izvajanjem intervjujev ter zbiranjem sekundarnih podatkov. Sledila je kvalitativna in kvantitativna analiza zbranih podatkov. Ugotovitve so po letih izvajanja raziskave predstavljene v nadaljevanju. Ugotovitve v letu 2008 Iz pregleda dokumentov in zapisov ter informacijskega sistema podjetja smo pridobili veliko število kazalnikov, ki so spremljani v različnih obdobjih. To je predstavljalo podlago za intervjuje in zbiranje številčnih podatkov kazalnikov poslovanja s katerimi smo izpolnili prvi in delno tudi drugi cilj raziskave. Prva ugotovitev iz kvalitativne analize intervjujev je, da so povezave med merili in deli meril, ki jih podjetje izkazuje, skladne s povezavami modela EFQM in jasno izražene. Druga ugotovitev je, da so priložnosti za izboljšave zaznane na vseh področjih delovanja podjetja ter, da so pomembni projekti, ki izhajajo iz ugotovitev samo-ocen vzpostavljeni in aktivni. Tretja ugotovitev pa je, da v času raziskave poznavanje in razumevanje modela EFQM ni bilo na zelo visoki ravni. To je lahko vezano na nagli ekspanzijo podjetja v mednarodni prostor, saj je Slovenija postala »premajhna« za Luko Koper, d. d. Ugotovitve v letu 2009 Kazalnike poslovanja podjetja smo za obdobje od 2006 do 2008 razvrstili v skupine, prepoznali njihove medsebojne povezave in izračunali parametre kot so: splošne kanonske korelacije, ustreznost in izguba oz. nepojasnjena varianca v različnih ravneh merjenja. Iz ugotovitev izračuna parametrov modela lahko sklepamo, da smo v obsegu javno dostopnih podatkov identificirali vplivne kazalnike poslovnih procesov, ki pomembno prispevajo k vsem ključnim rezultatom podjetja. Medsebojni vpliv kazalnikov poslovnih procesov smo osvetlili tudi z izračunom determinacijskih koeficientov posameznih spremenljivk in korelacij med vsemi kazalniki. Na podlagi izpolnjenih prvih treh ciljev raziskave smo postavili model za identifikacijo ključnih kazalnikov poslovnih procesov v korelaciji s poslovnimi rezultati in tako izpolnili tudi četrti cilj raziskave. Analiza v obdobju od 2006 do 2008 je pokazala nekatere indikacije glede korelacij nabora kazalnikov, pri čemer relativno dobra korelacija pomeni, da je bil v teh letih integrirani sistem vodenja kakovosti učinkovit in uspešen ter skladen z modelom EFQM. Dejstvo pa je, da smo imeli za izračun na razpolago le 17 kazalnikov poslovanja. Kot primer praktičnih ugotovitev lahko navedemo nekatere indikativne vrednosti za šibko in srednje močno korelacijo v letu 2006: 1. Med prihodki od prodaje PRIH1 in dodano vrednostjo na zaposlenega DV1 je nizka negativna korelacija (-0,22). 2. Med prihodki od prodaje PRIH1 in koeficient gospodarnosti GOSP1 je nizka negativna korelacija (-0,21). 3. Med prihodki od prodaje PRIH1 in maržo EBITDAm1 je srednja negativna korelacija (0,41). 4. Med prihodki od prodaje PRIH1 in številom predlogov izboljšav Predl4 je pozitivna korelacija (0,61). Ugotovitve v letu 2010 Analizirali smo linearne povezanosti na izbranih ključnih kazalnikih poslovanja. Za izračun parametrov in povezav so bili zbrani kazalniki terminala za pretovor generalnih tovorov PC GT v obdobju od 2003 do 2010. Vse opazovane kazalnike podjetje spremlja v okviru štirih vidikov poslovanja (BSC). Analiza je bila opravljena tako da: (1) so opazovane povezave med kazalniki linearne, (2) so na podlagi povezanosti bili izdelani razsevni (Scatter) diagrami in (3) je bila izračunana linearna regresija med dvojicami kazalnikov. V splošnem je stopnja linearne povezanosti med kazalniki poslovanja izjemno nizka, kar je posledica več dejstev. Eno izmed pomembnejših je, kakovost uporabljenih podatkov. Primarne časovne vrste temeljijo na kvartalnih podatkih, ker pa je teh bilo premalo za zanesljivejšo analizo, smo z različnimi metodami interpolacij, kvartalne podatke spremenili v mesečne. Razen tega, so podatki podvrženi tudi nestabilnostim, kot je bil močan upad ladijskega pretovora v obdobju od leta 2007 do 2008. Vsi ti dejavniki slabšajo kakovost identificiranih linearnih povezav med kazalniki poslovanja. Za ta namen smo nadaljevali analizo z empiričnim testiranjem vzročnih povezanosti med ključnimi kazalniki. Naslednji korak raziskave je bil test stacionarnosti, na podlagi katerega smo oblikovali vzročne povezave. Vzročne povezave smo določili na podlagi vsebinskih povezav med kazalniki poslovanja. Nekatere izmed njih navajamo kot primer praktičnih ugotovitev: 1. Poraba goriva in elektrike je povezana z investicijo v zmogljivejša dvigala in vozila za pretovor blaga. 2. Ladijski pretovor je povezan s prihodki na enoto ladijskega pretovora, saj je ladijski pretovor ključna dejavnost podjetja. 3. Poraba goriva je povezana z ladijskim pretovorom, saj je gorivo eden od ključnih energentov tehnologije podjetja. 4. Ladijski pretovor je najbolj verjeten vzrok za glavnino prihodkov v podjetju. Izbrane povezave smo testirali z Grangerjevim testom vzročnosti. Vsak test smo izvedli z upoštevanjem različnih obdobij med zaporednimi vrednostmi kazalnikov poslovanja. Kot primer praktičnih ugotovitev lahko navedemo rezultate, ki kažejo, da obstaja med kazalniki poslovanja statistično značilna vzročno posledična povezava: 1. Med porabo goriva GORIVO3 in porabo elektrike ELEKT3 obstaja statistično značilna vzročno posledična povezava, kjer je poraba goriva GORIVO 3 vzrok, poraba elektrike ELEKT3 pa posledica. 2. V določenih pogojih se kot statistično značilno izkaže tudi vzročno posledična zveza med prihodki na enoto ladijskega pretovora PRIHELP1 in ladijskim pretovorom LP2 in med prihodki PRIH1 in ladijskim pretovorom LP2. V nekaterih primerih ni bilo mogoče identificirati statistično značilne vzročno posledične zveze, kar je primarno povezano z omejitvami razpoložljive baze podatkov, kar smo izpostavili tudi pri predhodni analizi linearnih povezav med kazalniki poslovanja. Nekateri izmed vplivnih specifičnih dejavnikov, ki vplivajo na nepojasnjeni del analiziranih spremenljivk v raziskavi so gotovo naključni, nekateri pa verjetno izhajajo iz trenutnih okoliščin v podjetju in jih v modelu nismo zajeli ali jih nismo imeli na razpolago. Ugotovitve v letu 2011 Na primeru terminala za pretovor generalnih tovorov (PCGT) smo v obdobju od 2003 do 2010 analizirali kazalnike poslovanja, ki smo jih razvili v mesečne časovne vrste. Izvedli smo korelacijsko analizo NCCA, test stacionarnosti, kointegracije in Grangerjeve vzročnosti. Stacionarnost smo ugotavljali zaradi izključitve možnosti neprave regresije oz. navidezno pravih rezultatov. Kointegracija nam je potrdila ali ovrgla obstoj skupnih trendov oz. dejavnikov med pari kazalnikov. Z Grangerjevo vzročnostjo pa smo ocenili obstoj vzročnih povezav med pari kazalnikov. Nekateri izmed vplivnih specifičnih dejavnikov, ki vplivajo na nepojasnjeni del analiziranih spremenljivk v raziskavi so gotovo naključni, nekateri pa morda izhajajo iz trenutnih okoliščin v podjetju in jih v modelu nismo zajeli ali jih nismo imeli na razpolago. Ker nas je v raziskavi zanimal kratkoročni in dolgoročni vpliv kazalnikov poslovanja na rezultate podjetja smo peti cilj raziskave razširili s postavitvijo modela za popravljanje napak. Postopek smo izvajali v dveh korakih skladno z Engle-Grangerjevim postopkom. V prvem koraku smo ocenili kointegracijski vektor in testirali residualne vrednosti smo testirali glede stacionarnosti. V drugem koraku pa smo postavili model popravljanja napak z uporabo diferenc kazalnikov, residualov in vključevanjem različnih časovnih zamikov. Kot primer praktičnih ugotovitev lahko navedemo, da ima končni model popravljeni determinacijski koeficient R^ = 0.989098 in statistiko Durbin Watson = 2.074189. Končni model popravljanja napak smo testirali z različnimi kriteriji in potrdili njegovo stabilnost in s tem uporabnost za izdelavo napovedi. 5. Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev (Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Realizirani cilji raziskave v obdobju od 2008 do 2011 1. Določanje skupin ključnih kazalnikov poslovnih procesov in skupin rezultatov je bilo Poročilo:ARRS-RPR0J-ZP-2012/7 Stran 5 od 16 izpolnjeno v letu 2008 z pregledom dokumentov in zapisov, intervjuji z zaposlenimi in zbiranjem sekundarnih podatkov oz. kazalnikov poslovanja v okviru modela EFQM. 2. Določanje vzročno - posledične povezanosti med ključnimi kazalniki poslovnih procesov in rezultati je bilo izpolnjeno v več korakih. V letu 2009 z analizo korelacij NCCA in analizo Grangerjeve vzročnosti v letu 2010. 3. Identificiranje vplivnih ključnih kazalnikov poslovnih procesov, ki pomembno prispevajo k vsem ključnim rezultatom podjetja je bilo potrjeno na primeru analize kazalnikov poslovanja terminala za pretovor generalnih tovorov PCGT. Opravljena je bila analiza nelinearnosti in korelacij v letu 2009. 4. Izdelava modela za identifikacijo ključnih kazalnikov v korelaciji z rezultati mednarodno priznane poslovno odlične organizacije je bila izpolnjena na osnovi analize linearnosti, korelacij, stacionarnosti in Grangerjeve vzročnosti v letu 2010. Pri tem so bili uporabljeni podatki enega od najuspešnejših terminalov za pretovor blaga tj. PCGT. 5. Spremljanje dejavnikov in rezultatov v daljšem časovnem obdobju je bilo izpolnjeno z razvojem kazalnikov poslovanja v časovne vrste v letu 2010 in razširitvijo cilja na model popravljanja napak (ECM) v letu 2011. Postavljena raziskovalna teza je bila potrjena saj razviti model za identifikacijo ključnih kazalnikov poslovanja podjetje pridobi podatke o učinkovitosti uvedenega modela odličnosti EFQM, kazalnikov poslovanja po štirih vidikih (ang. Balanced scorecard-BSC), ter transparentno oceno vložkov v sistem managementa. Postavljeni model je tudi uporaben za izdelavo napovedi, ki podpira odločanje managementa v realnem času. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Odstopanj od raziskovalnega programa ni bilo. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb programa raziskovalnega projekta ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 3739351 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Identifikacija povezav med ključnimi kazalniki delovanja podjetja ANG Do we need a new compass for the journey through the global crisis? Opis SLO Z integracijo modela EFQM, podjetje ne identificira vseh informacij o povezanosti ključnih kazalnikov poslovnih procesov, ki dejansko "proizvajajo" izdelke in storitve, s poslovnimi rezultati. S postavljenim modelom pa podjetje pridobi transparentno oceno vložka virov v učinkovitost vpeljanega modela odličnosti v sistem vodenja. ANG With the integration of the EFQM model, the company doesn't identify all information's about processes KPI's, which manufacture products and services, and business results. In this context the company doesn't have a transparent evaluation of resource inputs in efficiency of the implemented EFQM model in the management system. With the model for identification of the Key Performance Indicators, the company acquire a transparent assessment of input sources in the implemented EFQM model. Objavljeno v Universitat Politècnica de Catalunya; Journal of industrial engineering and management; 2010; Vol. 3, is. 2; str. 255-293; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Dolinšek Slavko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 3670743 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Identifikacija povezav med ključnimi kazalniki delovanja podjetja - vmesni rezultati projekta ANG How to understand the compass which we already have? Opis SLO Z integracijo modela EFQM, podjetje ne identificira vseh informacij o povezanosti ključnih kazalnikov poslovnih procesov, ki dejansko "proizvajajo" izdelke in storitve, s poslovnimi rezultati. S postavljenim modelom pa podjetje pridobi transparentno oceno vložka virov v učinkovitost vpeljanega modela odličnosti v sistem vodenja. ANG With the integration of the EFQM model, the company doesn't identify all information's about processes KPI's, which manufacture products and services, and business results. In this context the company doesn't have a transparent evaluation of resource inputs in efficiency of the implemented EFQM model in the management system. With the model for identification of the Key Performance Indicators, the company acquire a transparent assessment of input sources in the implemented EFQM model. Objavljeno v University Politechnica Timisoara, Faculty of Engineering in Hunedoara; Acta technica corviniensis; 2010; Tome 3, fasc. 4; str. 81-86; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Dolinšek Slavko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 3758039 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ali je model odličnosti pravi odgovor za globalno konkurenčnost? ANG Is the excellence model an answer to global competitiveness? Opis SLO Z integracijo modela EFQM, podjetje ne identificira vseh informacij o povezanosti ključnih kazalnikov poslovnih procesov, ki dejansko "proizvajajo" izdelke in storitve, s poslovnimi rezultati. S postavljenim modelom pa podjetje pridobi transparentno oceno vložka virov v učinkovitost vpeljanega modela odličnosti v sistem vodenja. ANG With the integration of the EFQM model, the company doesn't identify all information's about processes KPI's, which manufacture products and services, and business results. In this context the company doesn't have a transparent evaluation of resource inputs in efficiency of the implemented EFQM model in the management system. With the model for identification of the Key Performance Indicators, the company acquire a transparent assessment of input sources in the implemented EFQM model. Objavljeno v Faculty of Economics; Economic integration, competition and cooperation; 2010; Str. 364-377; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Dolinšek Slavko Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine7 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 4152535 Vir: COBISS.SI Naslov SLO KAko lahko bolje uporabimo tehnologijo sistema managementa? ANG How to make a better use of the management system technology? Opis SLO Namen aplikativnega projekta je identifiklacija in analiza ključnih kazalnikov poslovanja. Purpose of this applicative research project (ARRS L5Ž2329) is the identification and analysis of the key process indicators (KPIs') which ANG significantly contribute to the benefits of the business processes exploitation in the company of Luka Koper, d.d. Beside that is our intention to display the importance of the systematic process approach. With this case study we attempted to get deeper understanding, and to clarify and evaluate the causalities between enablers and results. Longterm framed qualitative and quantitative analyses indicate the benefit of the identificated KPI's and their influence on the fulfillment of the strategic directions. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v [J. Kudlaček]; IN-TECH 2011; 2011; Str. 259-261; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Novak Matjaž, Dolinšek Slavko Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 4127959 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kako lahko bolje izkoristimo sistem managementa? ANG How to make a better use of the management system? Opis SLO Namen aplikativnega projekta je identifiklacija in analiza ključnih kazalnikov poslovanja. ANG Purpose of this applicative research project is the identification and analysis of the key process indicators. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Slovensko združenje za kakovost in odličnost; Kakovost - včeraj, danes, jutri; 2011; str. 164-168; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Dolinšek Slavko Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 3987671 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lahko uporabljamo statistično vzročnost z zadostno gotovostjo? ANG Can we use the statistical casuality with sufficient reliability? Opis SLO Praktična spoznanja uporabe statističnih metod. ANG Practical knowledge of statistical methods. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v International School for Social and Business Studies; Knowledge as business opportunity; 2011; Str. 259-266; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Dolinšek Slavko Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 4233175 Vir: COBISS.SI Naslov SLO KAj se lahko naučimo iz statistične vzročnosti? ANG What we can learn from the statistical casuality? Opis SLO Praktična spoznanja uporabe statističnih metod. ANG Practical knowledge of statistical methods. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Turistica, Fakulteta za turistične študije; Management, izobraževanje in turizem; 2011; Str. 687-694; Avtorji / Authors: Janeš Aleksander, Dolinšek Slavko Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Rezultati raziskave so bili predstavljeni podiplomskim študentom (znan. magisterskim in doktorskim študentom) UP Fakultete za management na dveh raziskovalnih seminarjih, ki sta se je izvajala 09.02.2010 v Škofji Loki in v 11.3.2011 Kopru. Člani projektne skupine so bili v recenzijskem, organizacijskem in znanstvenem odboru mednarodne konference Management of Technology Step to Sustainable Production MOTSP, ki se je izvajala junija 2009, 2010 in 2011 na Hrvaškem. Za leto 2012 je v pripravi monografija, ki je osnovana na rezultatih aplikativnega projekta. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Model za identifikacijo ključnih kazalnikov, način oblikovanja in njegova aplikacija, vse to daje pomemben in značilen prispevek k znanstvenim dosežkom na področju odličnosti poslovanja podjetij. Praktične izkušnje uporabe in prilagajanja modela pa so osnova za oblikovanje ustreznih novih znanstvenih spoznanj na področju managementa podjetij. Sofinancer, pristaniški in logistični sistem Luka Koper, d. d., je neposreden uporabnik rezultatov projekta. Pomen projekta je za podjetje velik, saj je oblikovano teoretično ozadje in metodologija za analizo vpliva kazalnikov procesov na rezultate poslovanja. Ko imamo nabor kazalnikov določen, lahko izboljšamo poslovno strategijo, določimo prioritete izboljšav in se osredotočimo na kazalnike, ki so najpomembnejši za spremljanje strateških usmeritev in izpolnitev vizije. ANG The KPI's identification model, design and its application will significantly contribute to scientific achievements, first of all on the area of business excellence of the companies. Practical experiences of application and adaptation of the model to the company are the basis for new scientific cognitions on the management system area. Beneficiary, Luka Koper, d. d. is the direct user of the project results. The significance of the project for Luka Koper, d.d. is great, because on the basis of the project results the company has recognized the theoretical background of the methodology of KPI's influence on the business results. With the KPI's established list the business strategy can be improved, improvements can be determined and the indicators for the monitoring of strategic directions and vision fulfillment can be focused. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Posredni pomen projekta za družbo je poleg promocije in spodbujanja uvajanja, harmonizacije, razvoja in raziskovanja modela odličnosti EFQM in sistema uravnoteženih kazalnikov BSC tudi praktično usposabljanje in izobraževanje ljudi o celovitem sistemskem pristopu k vodenju podjetij. Slednje pa vključuje družbeno odgovorno ravnanje, skrb za okolje in trajnostni razvoj. ANG The indirect significance of the project for society, in addition to promotion and implementation, harmonization, development and research on the EFQM Excellence Model and Balanced Scorecard is also practical training and education of people about the integrated system approach to the management of the companies. The latter include social responsibility, environmental care and sustainable development. 11.Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj 0DA ONE Rezultat 1 Dosežen d Uporaba rezultatov |V celoti d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj ®DA One Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov |v celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj 0DA ONE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj ®DA One Rezultat 1 Dosežen d Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda ®ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Oda 0NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj 0DA One Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj ®da One Rezultat I Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda 0NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Oda One Rezultat 1 Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj Oda One Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda ■Sne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda 0NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda ®ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda 0NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda ®ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj 0DA One Rezultat 1 Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj ®DA One Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda ®ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda 0NE Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj <*>DA ONE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda 0NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda ®ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj ODA 0NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj ®DA One Rezultat 1 Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov 1 Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda ®ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O ® o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o 0 o G.01.03. Drugo: o o O o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o 0 o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o 0 o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje O o o 0 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o 0 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o 0 o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o ® G.02.07. Večji delež izvoza o o 0 o G.02.08. Povečanje dobička o o o ® G.02.09. Nova delovna mesta o o o 0 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o 0 G.02.11. Nov investicijski zagon o o 0 o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o 0 o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o 0 o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o 0 G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o ® G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o 0 G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o 0 G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o 0 o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o ® o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o 0 o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o 0 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o 0 o G.07.02. Prometna infrastruktura o o 0 o G.07.03. Energetska infrastruktura o o 0 o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Luka Koper, d. d. Naslov Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 32.968,99 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Med pomembnejše razvojno-raziskovalne aktivnosti v letu 2010 spadajo predvsem procesne novosti kot je identifikacija ključnih kazalnikov kakovosti poslovanja v modelu odličnosti. B.06 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Projekt smatramo kot uspešno zaključen aplikativni projekt. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper in vodja raziskovalnega projekta: Slavko Dolinšek ZIG Kraj in datum: [Koper 13.3.2012 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2012/7 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2012 v1.00 1A-12-47-3A-DE-17-FF-26-1B-90-CE-D3-2B-F2-77-C2-0F-BB-63-20