7., 8. štev.
julij, avgust 1923.
Letnik XLVI.
CERKVENI GLASBENIK
GLASILO CECILIJINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 25 Din., za dijake 15 Din. Za Italijo 15 lir, za Ameriko I dolar. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr.
f Ivan Kokošar.
»List za listom z drevja pada ...«
Zopet je neizprosna smrt pograbila moža, katerega izguba pušča vrzel med kulturnimi delavci na Goriškem, moža, ki je celo svoje življenje posvetil cerkveni glasbi, soustanovitelja goriškega Cecilijinega društva, duševnega vodjo vsega gibanja za upeljavo prave cerkvene glasbe v smislu cerkvenih predpisov, vzgojitelja mnogih cerkvenih orga-nistov, moža, katerega zasluga je, da je iz goriških cerkva (cerkve sv. Ignacija in stolnice) izginila cerkve nevredna glasba, moža, ki je kot učitelj petja v semenišču vplival neposredno na duhovnike, da so se navzeli pravega duha cerkvene glasbe, vzor duhovnika in dobrotnika ljudstva, ki je V potrebi vedno pomagal, če mu je bilo to mogoče, čeprav je imel sam v svojih zadevah radi tega škodo. Ta mož je bil čg. Ivan Kokošar, vpokojeni mestni župnik, ki je zadnjih deset let bival blizu svojega rojstnega kraja, v Grahovem in tam opravljal dušnopastirsko službo tamošnjega vikarijata in po parletnem resnem bolehanju nepričakovano izdihnil svojo blago dušo — ravno na svoj imendan — dne 16. maja 1923.
Pokojni Ivan Kokošar je bil rojen dne 13. aprila 1860 kot sin Martina in Marije Kokošar v Hudijužni, v duhovniji Obloke. Najprej je obiskoval šolo v domačem kraju; ko so pa spoznali njegovo nadarjenost, so ga starši, kljub revščini, dali v goriške šole. V malem semenišču je vžival celili osem let vso oskrbo brezplačno. Izredne zmožnosti je imel za matematiko in fiziko, v kateri stroki so ga v poznejši dobi celo profesorji popraševali za svet. Z glasbo se je pečal že kot gimnazijec, in sicer je prvi pouk v glasbi dobival od pokojnega Mihaela Komela, očeta še živečega skladatelja in glasbenega učitelja v Gorici. Pravil mi je sam večkrat, kako je prišlo do tega, da se je temeljito izučil v glasbi in orglanju.
Zgodba je ta-le: V semenišču so imeli slovanski bogoslovci pevski zbor, ki je gojil slovensko petje, kar pa ni bilo povšeči laškim bogo-slovcem in so jim zato nasprotovali ter skušali vplivati tudi nazgoraj. Nastalo je med bogoslovci neko napeto razmerje. Izvedel je za to tudi semeniški vodja, ki je, mesto da bi pokaral bogoslovce laške narodnosti,
prepovedal gojiti slovensko petje v semenišču. Takratnega bogoslovca Kokošarja je glasba preveč mikala, da bi se ji bil kar tako odrekel. Pa si domisli: Če je petje prepovedano, se bodem pa orglanja učil, to menda bo dovoljeno. Gre k semeniškemu rektorju s tozadevno prošnjo. Vodja mu to dovoli. V orglanju je hitro napredoval. Po trimesečnem učenju je že imel priliko nastopiti v semeniški kapeli kot organist. Laški bogoslovci so si v svoji nezaupnosti namigavali med sabo: »Pojdimo gledat Kokošarja, po koliko tipk bo z vsakim prstom na orglah pritiskal« (hoteli so mu s tem očitati, da ima za orglanje predebele prste). Res so šli k maši, toda po maši so bili razočarani in tihi, ker je Kokošar proti njih pričakovanju dobro rešil svojo nalogo. Študiral je tudi glasbeno teorijo in se je že v 1. letniku semenišča poskušal tudi v skladanju. Nekaj njegovih glasbenih prvencev mu je takrat harmoniziral Danilo Fajgelj. Leta 1882 in 1883 je že »Cerkveni Glasbenik« v svojih prilogah objavil 6 prvih njegovih skladb, 1. 1897 2 masni pesmi, 1. 1888 pa je »Cerkveni Glasbenik« prinesel njegove litanije za mešani zbor in orgle.
V	štirih, po goriškem Cecilijinem društvu izdanih zvezkih Cerkvenih pesmi so bile objavljene pesmi, katere sta nabrala in harmonizirala Fajgelj in Kokošar, katerima se je pri 4. zvesku pridružil še Janez L.aharnar, Kokošarjev učenec. Isto Cecilijino društvo je izdalo tudi zbirko Tantum ergo ac Litaniae lauretanae, kjer se nahajajo 3 lavretanske litanije, zložene po Kokošarju. V zbirki »Offertoria«, izdani po istem društvu, se nahaja Kokošarjev ofertorij »Terra tremuit«.
V	»Lavretanskih litanijah za ljudsko petje«, izdanih po Cecilijinem društvu v Gorici in 45 tantum ergo za možki zbor, so vse skladbe, ki niso označene z imenom skladateljevim, Kokošarjeve.
Izšla je tudi spevoigra »Sv. Trije kralji« katera se je pod osebnim vodstvom skladatelja parkrat izvajala v Gorici ob obilni udeležbi.
Med še neobjavljenimi Kokošarjevimi rokopisi pa se nahaja:
veliko število latinskih gradualijev in ofertorijev za možki in mešani zbor (ter tudi nekaj harmoniziranih koralnih introitov in komunijev).
Asperges, več »Ecce sacerdos magnus«, Te Deum, Requiem 1 glasen, ter 2 Reauiema še ne povsem dokončana za 3 glasni in 4 glasni zbor, več marijanskih antifon, latinskih in slovenskih, pesmi in respon-zoriji na cvetno nedeljo, latinske večernice za Veliko noč in razni moteti, ter Tantum ergo.
Skladbe s slovenskim tekstom so pa naslednje: 20 blagoslovnih pesmi, nekaj Marijinih, ter res lepa skladba v čast sv. Cirilu in Metodu.
Nadalje se nahaja v rokopisu več svetnih skladb in vlog k igram ter kuplet »kava in tobak«.
Priredil je nad 700 cerkvenih pesmi za 3 gorenje glasove, katerih je nad 30 izdal 1. 1921 v svoji zbirki »Zdrava Marija«, na isti način je priredil laško zbirko »Pia Cantica« za 3 gorenje glasove; za 3 ali 4 gorenje glasove je priredil nad 100 svetnih pesmi slovenskih. Celo Foer-sterjevo »Cecilijo«, Schweitzerjevo: »Kind Jesu Messe« in Viadanino: -IVJissa sine nomine« je priredil za možki zbor.
Nabral je nad 700 narodnih slovenskih pesmi in mnogo od teh tudi harmoniziral ter sestavil več Venčkov narodnih pesmi za 3 glasni, za 4 glasni in 5 glasni zbor.
Uglasbil je »Zabavišče slov. otrokom« in »Zapojmo« — pesmi za šolo.	'i j| i^iiVi-j
Spisal je pevsko šolo »Okrajšan trud«, ki se nahaja še v rokopisu, po učni metodi, katere se je sam posluževal z izvrstnim vspehom pri šolski mladini.
Poleg bogate zbirke raznih muzikalij je imel zbirko vseh v tisku izišlih slovenskih narodnih pesmi z natančno urejenimi kazali. Redkost je njegova zbirka starejših skladateljev in izdajateljev svetnih in cerkvenih pesmi, kot n. pr. Trubarja, Repeša, Redeskinija, Dolinarja, Potočnika, Riharja itd., ter razni okoli 100 let stari in tudi starejši manuskripti iz Cerkna, Podmelca, Loke in od drugod. Tudi k temu je imel natančno urejena kazala. Mnogo sem naštel, pa gotovo še ne vsega.
Pok. čg. Kokošar je bil po dovršenih bogoslovnih naukih v duhovnika posvečen 19. septembra 1. 1883 in je kot kaplan nastopil službo v Cerknem, kjer je tudi takoj ustanovil cerkveni pevski zbor in izvajal skladbe v strogo cerkvenem duhu.
Bil je tudi soustanovitelj goriškega Cecilijinega društva s pokojnim Harmelom, Fajgljem, Blazijem Grčo in sedanjim goriškim nadškofom Sedejem. Za cecil. načela se je boril vedno v prvih vrstah z besedo, vzgledom in tudi s peresom; mnogo polemičnih in drugih člankov o cerkveni in tudi svetni glasbi je pošiljal raznim slovenskim listom: »Narodu«, »Slovencu«, »Soči«, »Cerkvenemu Glasbeniku« in drugim. Pri , vsem tem je še dobil časa, da je pisal članke verskoapologetične in glasbene vsebine »Rimskemu Katoliku«.
Ilstotako je deloval kot župnik v Šebreljah in mestni župnik pri Sv. Ignaciju v Gorici, kjer je ustanovil in vzdrževal moški cerkveni zbor, o katerem je vedno s ponosom govoril prav do zadnjega časa. Čeprav že telesno izmučen, je tudi na Grahovem skoro do zadnjega (dokler so mu moči dopuščale) osebno poučeval cerkveno in narodno petje. Glasba je bila tudi najljubši predmet njegovim razgovorom, včasih po več ur nepretrgoma. Bil pa je izveden v vseh rečeh, nekak »živ leksikon« — da je znal voditi razgovor o katerikoli stroki. Svojim žup-Ijanom je pogosto nudil tudi zdravniško pomoč, posebno v hribih, tako z uspehom, da so večkrat zdravniki sami bili presenečeni.
Bolelo ga je, da se moderna cerkvena glasba tako malo ozira na cerkvene predpise in se vedno bolj oddaljuje od svojih idealov: korala in klasične cerkvene glasbe. V pogovorih je pogosto tožil o tem, ker je bil prepričanja, da je podlaga cerkveni glasbi koral in klasična glasba; tudi je pisal o tem več člankov, ki jih žal ni dovršil. Glasbi je služil celo življenje. »Mi pa pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak!«	Roman Pahor.
Cerkvenoglasbena liturgika.
F r. Ferjančič.
(Dalje.)	j
3. Pobinkoštni čas.
V	pobinkoštnem času, ki traja do adventa, štejemo navadno 24 nedelj; to število pa se izpreminja, lahko je samo tudi 23, največ pa 28 pobinkoštnih nedelj, kakor je Velika noč pozneje ali preje. Ako je samo 23 nedelj, se 23. obhaja le po cerkveno v oficiju in pri sv. maši na kak delavnik pred zadnjo pobinkoštno nedeljo. Ker je po Razglašenju Gospodovem najmanj ena in največ šest nedelj, se one nedelje, ki takrat ne pridejo na vrsto, vstavijo pred zadnjo pobinkoštno nedeljo. Zadnja nedelja v cerkvenem; letu je vselej ona, ki je v misalu zaznamovana kot 24. in poslednja po Binkoštih; nje evangelij govori o sodnjem dnevu, s katerim se sploh čas konča.
V	tej dolgi dobi, ki nam predočuje delovanje Sv. Duha v Kristusovi Cerkvi, imamo več pomenljivih praznikov in godov.
a) Praznik presvete Trojice.
Ta praznik prvega reda se obhaja stalno prvo nedeljo po E3iukoštih ter nam kliče v spomin najvišjo skrivnost naše sv. vere, da je namreč en Bog v treh osebah. V soboto pred tem praznikom se po odmoljeni noni in po opravljeni konvetni maši neha velikonočni čas v liturgičnem zmislu; zato se na praznik sv. Trojice zopet poje »Asperges« ter vsi spremenljivi mašili spevi imajo zopet navadno obliko, kakor sicer med letom.
Introit.
Slavljena bodi sveta Trojica in nerazde-ljiva edinost: hvalimo jo, ker nam je izkazala svoje usmiljenje. Gospod, naš Gospod, kako čudovito je Tvoje ime po vsem svetu. Čast bodi Očetu ...
Tob. 12. Benedicta sit sancta Trinitas, atciue indivisa unitas: confitebimur ei, quia fecit nobiscum misericordiam suam. Ps. 8. Domine Dominus noster: quam ad-mirabile est nomen tuum in universa terra. Gloria Patri...
To besedilo je povzeto po onem mestu Tobijeve knjige, kjer nadangel Gabriel vzpodbuja starega Tobija in njegovega sina, da naj poveličujeta Boga, ki jim je izkazal svoje usmiljenje. Koliko bolj še moramo mi kristjani s hvaležnim srcem' poveličevati trojedinega Boga, ki nas je ustvaril, odrešil in posvetil!
Gradual.
Dan 3. Benedictus es, Domine, qui intu-eiis abyssos et sedes super Cherubim. V. Benedictus es, Domine, in firmamen-io coeli, et laudabilis in saecula. Alleluja, alleluja. V. Benedictus es, Domine Deus patrum nostrorum, et laudabilis in saecula. Alleluja,
Slavljen bodi, Gospod, ki pregleduješ brezdna in sediš nad Kerubi. Slavljen bodi, Gospod, na trdini neba in hvaljen na veke. Aleluja, aleluja. Slavljen bodi, Gospod Bog očetov naših in hvaljen na veke. Aleluja,
Te besede so del onega krasnega hvalospeva treh mladeniČev v ognjeni peči, ki jih je Bog čudovito ohranil sredi plamena in ki zato vzpodbujajo vse stvari, naj z njimi poveličujejo Gospoda.
Ofertorij.
Tob. 12. Benedictus sit Deus Pater, uni- Slavljen bodi Bog Oče in edinorojeni genitusque Dei Fflius, Sanctus quoque božji Sin in Sveti Duh: Ker je razodel Spiritus: quia fecit nobfscum misericor- nad nami usmiljenje svoje, diam suam.
Tudi to besedilo se nanaša na zgoraj omenjeno mesto Tobijeve knjige.
Komunija.
Tob. 12. Benedicimus Deum coeli, et co- Slavimo Boga nebes in pred vsemi ži-ram omriibus viventibus confitebimur ei, vimi stvarmi ga spoznavajmo, ker je z qtiia fecit nobfscum misericordiam suam. nami ravnal po usmiljenju svojem.
Iz vseh spevov današnjega praznika zveni čast in hvala trojedi-nemu Bogu.
Pevski zbor ima tudi sicer mnogokrat priliko, da počasti presveto Trojico, zlasti v introitih in v psalmodiji ob koncu posameznih psalmov, ko se tolikrat ponavlja doksologija »Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto«.
b) Praznik presvetega Rešnjega Telesa.
V četrtek po presveti Trojici se obhaja zapovedan praznik presvetega Rešnjega Telesa in sicer kot praznik prve vrste s privilegirano osmino 2. reda. Sicer je Gospod postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa pri zadnji večerji in zato bi se moral ta praznik slovesno obhajati na veliki četrtek. Ker nam je pa takrat zlasti trpljenje Kristusovo pred očmi, je sv. Cerkev to praznovanje prestavila na poznejši, ugodnejši čas, ko se sv. Rešuje Telo proslavi lahko kar najslovesneje.
Pevskemu zboru naj bo ta praznik posebno odličen. Po želji svete Cerkve naj si prizadeva, da ta dan z lepim in pobožnim pevanjem kolikor moč počasti presveto Rešnje Telo ter očitno spoznava svojo vero v Jezusovo pričujočnost v sv. hostiji; s tem naj se obenem slovesno zahvali Jezusu Kristusu za njegovo milostipolno bivanje med nami v pre-svetem Zakramentu ter naj mu nekoliko zadosti za nečasti, ki se mu gode.
Krasni oficij tega praznika z masnim formularom in sekvenco vred .je sestavil sam sv. Tomaž Akvinski.
Spremeni j ivispevi pri sv. maši tega praznika so ti-le:
Introit.
Ps. 80. Cibavit eos ex adipe frumenti, alleluja: et de petra melle saturavit eos, alleluja, alleluja, alleluja. Ps. Exsultate Deo, adjutori nostro: jubilate Deo Jacob. Gloria Patri...
Živil jih je z maščobo pšenice, aleluja: in z medom iz skale jih je nasičeval, aleluja, aleluja, aleluja. Radujte se v Bogu, pomočniku našem: ukajte Bogu Jakopo-vemu. Čast bodi Očetu ...
Kar je storil Gospod nekdaj Izraelcem, ko jih je v puščavi nasičeval z mano, je bila le slaba predpodoba tega, kar izkazuje Gospod nam v prcsvetem Zakramentu. Kaj čuda, da se sv. Cerkev tako silno raduje tega praznika!
Gradual.
Oči vseh upajo v Tebe, o Gospod: in Ti jim daš jed ob pravem času. Ti odpreš svojo roko in napolniš vse, kar živi, z blagoslovom. Aleluja, aleluja. Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.
Ps. 144. Oculi omnium in te sperant, Domine: et tu das illis escam in tempore op po rt 11 no. V. Aperis tu mainum tuam: et imples orane animal benedictione. Alle-luja., alleluja. V. Caro tnea vere est cibus, et sanguis rneus vere est potus: qui man-ducat meam carmen, et bibit meum san-guinem, in me manet, et ego in eo.
Na to se poje sekvenca »L a u d a Sion« z »Alleluja« ob koncu.
Po besedah kraljevega pesnika upiramo danes tudi mi svoje oči v Gospoda, ki nam daje nebeško jed ter nas napolnjuje z blagodarom. Poslednja vrstica je vzeta iz evangelija ter nam kliče v spomin, da je sveto Rešnje Telo res nebeška jed, ki nas najtesneje združuje z Bogom. Sekvenca pa v pesniški obliki mojstrsko obdeluje katoliško dogmo, da je v sv. Rešnjem Telesu Jezus Kristus resnično pričujoč.
Levit. 21. Sacerdotes Domini incensum et panes offerunt Deo: et ideo sancti erunt Deo suo, et non polluent nomen ejus, alleluja.
Ofertorij.
Duhovni Gospodovi kadilo in kruhe darujejo Bogu: in zato bodo sveti svojemu Bogu, in ne bodo oskrunjali njegovega imena, aleluja.
Ako so morali biti sveti že duhovni stare zaveze, ki so darovali Bogu simbolično kadilo in kruhe, koliko bolj morajo biti .sveti duhovni nove zaveze, ki darujejo Bogu pravi nebeški kruh, samega Jezusa Kristusa!
Komunija.
Kolikokrat bote jedli ta kruh in kelih pili, bote smrt Gospodovo oznanjevali, dokler (Gospod) ne pride: kdorkoli torej bo jedel ta kruh ali pil kelih Gospodov nevredno, bo kriv telesa in krvi Gospo-
I. Kor. 11. Quotiescumque manducabitis panem liunc et calicem bibetis, mortem Domini annuntiabitis, doneč veniat: ita-que quicumque manducaverit panem vel biberit calicem Domini indigne, reus erit corporis et sanguinis Domini, Alleluja.«
dove, aleluja.
Te besede, povzete iz praznikovega lista, nam še enkrat kličejo v spomin,, da vselej, ko obhajamo to sv. večerjo, se spominjamo Gospodove smrti in da se moramo zato prav posebno varovati nevrednega obhajila.
Pri veliki sv. maši se ta dan posvetita dve hostiji: ena se zaužije pri sv. daritvi, druga pa se dene v monstranco za slovesno procesijo, ki se vrši po končani sv. maši.
Zdi se, kakor da bi bilo ta dan sv. Cerkvi pretesno v njenih navadnih svetiščih; zato gre v slovesnem sprevodu med veselim pevanjem in zvonjenjem ven v prosto naravo ali po lepo ozaljšanih ulicah in trgili.
Na štirih krajih so postavljeni oltarji, pri katerih sprevod postoji ter se sv. Rešuje Telo v monstranci postavi nanje. Pri vsakem oltarju se poje po vrsti začetek enega izmed štirih evangelijev.
Obred se vrši pri nas v slovenskem jeziku, zato tudi pevski zbor odpeva pri evangeliju slovensko: »In s tvojim duhom« ter »Slava tebi, Gospod!« Po evangeliju pri prošnjah pa odpeva pri vsakem oltarju tri-ktat: »Reši nas, o Gospod!« in trikrat: »Prosimo te, sliši nas!« Poleg tega so pri vsakem oltarju še ti-le odpevi: »In moje klicanje naj pride k tebi«, »in s tvojim duhom« ter »Amen« ob koncu molitev in blagoslovnega besedila.
Glede pesmi, ki naj bi se pele pri tej procesiji, nima pred kratkim izdani »Obred sprevoda na praznik presv. Rešnjega Telesa« nikakega natančnejšega določila. Pač pa se določuje, da se ob koncu procesije v cerkvi podeli blagoslov »r i t u romano«, to je: po rimskem obredu s »Tanturn ergo« in »Genitori« ter z običajnim verzikeljnom »Panem de coelo«, kateremu se na ta praznik, kakor tudi v celi osmini, dodaja »Alleluja«.
V osmini je vsak dan sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim ter z blagoslovom.
c) Praznik presvetega Srca Jezusovega.
Obhaja se ta praznik, ki pa ni zapovedan in ga tudi ljudstvo v obče ne praznuje, v petek po osmini sv. Rešnjega Telesa in sicer po cerkveno kot praznik prvega reda. V Jezusovem presvetem Srcu častimo telesno Srce Jezusovo kot simbol njegove neskončne ljubezni do nas. Tudi cerkveni pevci naj se vnamejo ljubezni do tega presvetega Srca ter naj mu skušajo zadostiti za premnoge nečasti, ki jili trpi zlasti v presvetem Zakramentu; zato naj se pogostoma spominjajo onih velikih milosti, ki jih je presveto Srce Jezusovo obljubilo svojim gorečim častilcem.
Za zunanjo slovesnost je določena naslednja, to je tretja nedelja j)o Binkoštih, pred katero se opravlja tudi posebna tridnevnica.
Poleg tega praznika je Jezusovemu presvetemu Srcu posvečen prvi petek, oziroma prva nedelja vsakega meseca ter ves mesec junij. Organist naj se na to ozira ter naj ob teh dnevih s svojim zborom rad peva pesmi v čast presvetemu Srcu Jezusovemu.
č) Praznik sv. apostolov Petra in Pavla.
Ta strogo zapovedani praznik se obhaja stalno dne 29. junija in sicer kot praznik prve vrste z osmino. Nanj se pripravljamo s posebno vigilijo, ki pa ni več posten dan.
Os si se o tem prazniku spominjamo obeh imenovanih apostolov, vendai — ker je spominu sv. Pavla posebej posvečen naslednji dan — se na praznik sam v prvi vrsti spominjamo sv. Petra; nanj se zlasti nanašajo tudi spremenljivi spevi pri sv. maši.
Introit.
Dej. ap. 12. Nune scio vere, quia misit Dominus Angelum suum: et erlpuit me de manti Herodis, et de omni exspecta-tione plebis .ludaeorum. Ps. 138. Domine, probasti me, et cognovfsti me: tu cogno-visti sessionem meam, et resurrectionem meam.
Gloria Patri...
Zdaj vem resnično, da je poslal Gospod angela svojega: in me je otel iz roke Herodove in od vsega pričakovanja ljudstva judovskega. Gospod, preiskoval si me in me spoznal: ti poznaš mojo sejo in moje vstajenje.
Čast bodi Očetu ...
Prvi del introita je vzet iz praznikovega lista, ki nam opisuje, kako je angel rešil Petra iz ječe. Ko je bil apostol na varnem in ga je angel zapustil, je govoril gorenje besede S psalrnovo vrstico pa poudarja apostol, koliko je storil in trpel za Boga, kar je pač'le Vsevednemu znano.
Gradual.
Ps. 44. Constitues eos principes super omnem terram: memores erunt nominis tui, Domine. V. Pro patribus tuis, nati sunt tibi filii: propterea populi confite-buntur tibi. Alleluja, alleluja. V. Tu es Petrus, et super liane petram aedificabo Ecclesiam meam. Alleluja.
Postavil jih boš poglavarje nad vso zemljo: spominjali se bodo tvojega imena, o Gospod. Namesto tvojih očetov so ti rojeni sinovi: zato te bodo narodi hvalili. Aleluja, aleluja. Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo Cerkev. Aleluja.
Delovanje apostolov se je raztezalo nad vso zemljo; mnogi so se izpreobrnili ter so začeli častiti ime Gospodovo. Na mesto starih očakov so stopili novi duhovni sinovi, ki poveličujejo Boga. Zadnja vrstica pa poudarja visoko čast sv. Petra, ki ga je Gospod postavil za temelj svoji Cerkvi; obenem je ta vrstica primeren prehod k naslednjemu evangeliju.
Ofertorij.
Ps. Constitues eos principes super om- Postavil jih boš poglavarje nad vso nem terram: memores erunt nominis tui, zemljo: spominjali se bodo imena tvo-Domine, in omni progenie et generatione. jega, o Gospod, od roda do roda.
Tu se ponavlja prvi odstavek graduala. Narodi, ki jih bosta sv. Petelin Pavel pripeljala k pravi veri, bodo poveličevali ime Gospodovo od roda do roda.
Komunija.
Mat. 16. Tu es Petrus, et super hanc petram aedificabo Ecclesiam meam.
Ti si Peter, in na to skalo bom zidal Cerkev svojo.
V komuniji pa se ponavlja zadnji odstavek graduala, ki nam kaže sv. Petra v vsej njegovi veličini kot temelj in vidnega poglavarja svete Cerkve.
Ta praznik naj tudi cerkvene pevce iznova potrdi v zvestobi in ljubezni do sv. Cerkve in do pravega naslednika sv. Petra, rimskega
papeža.	(Dalje prih.)
O preludiranju.
H. Svetel.
(Dalje.)
Poglejmo si nekatere momente v preludiranju pri službi božji od bližje.
Ko zbor jenja, je mogoče dvoje, ali da organist nadaljuje misel, ki jo je nosila zborova pesem, ali pa, da prinese čisto novo idejo.
Spreten organist bo znal tematični materijal pesmi porabiti in razpletel ga bo dalje v novo pesem, sorodno ravno zapeti. Mnogo je tu možnosti, bodisi da ohrani melodijo, ali ritem, ali da obdrži samo perijodični sestav, ali pa da v bistvu obdrži kar vse in pretvori obenem v nov tvor. Če je že enkrat v toku, mu ne bo težko dalje voditi se. Ta način preludiranja je resen in spaja vso glasbo pri službi božji v lepo celoto. Človek odhaja iz cerkve s takim občutkom, kakor, če je poslušal oratorij, kjer teče glasba brez trdot in se misel razvija iz misli. — Kako se čutimo nasprotno pa razdrapane, če poslušamo n. pr. koncert pevskega zbora, v katerem je zbor zapel osem, deset pesmi drugo za drugo brez vsake notranje zveze. To< je iz vidika1 umetnosti programa najmanj umetniški koncert, pa naj ga poje najsijajnejši zbor sveta! In žalibog moramo tudi v cerkvi slišati glasbo istega sporeda!
Če pogledamo bolj v navidezne malenkosti, postane važen trenutek konca pesmi in prehoda; v preludij. Najnavadnejše je, da organist zadnji akord podrži. Ta manira je lahko dobra, a odločno ni dobra vedno. Najmanj dobra bo pa v slučajih, kakor je ta, ki ga ravno obravnavamo1, ko hoče namreč organist nadaljevati idejo pesmi. Tako časovno ojačenje akorda pripravlja navadno v svoji naravi na kaj novega, zaželjenega, ali pa hoče podaljšati dobo kakega prav važnega momenta v glasbi — kakega vihravega viška, ki naj se po njem usoda odloči sem in tje. Toda, ker so cerkvene pesmi praviloma zaokrožene z jasnimi konci, ki popolnoma zadovolje, zato nam fermata na zadnjem akordu ne more prav ničesar povedati.
Poleg tega imajo orgle, kadar spremljajo, čisto drug značaj, kakor pa kadar igrajo samostojno'. Zato je logično, da v prvem slučaju tudi točno končajo z zborom; zakaj če zbor le podpirajo, so s trenutkom, ko je zbor končal, končale tudi svoje delo kot pomočnik.
Vse drugače bo ustvarjal oni, ki bo resnično živel v pesmi in jo nadaljeval. Saj se vendar nobena cerkvena pesmica, ki pride v poštev pri naši službi božji, tako ne izčrpa, da bi se ne moglo še kaj povedati!
Naravnost imeniten pa je lahko prehod iz petja v orglanje, če organist tik pred koncem pesmi zapusti partituro in krene v spremljevanju svojo pot, ki ne sili h koncu ampak tvori nove ideje. Neko lepo bogastvo se rodi iz tega. Zbor poje za-se in stopa očividno jasno pot v tonalni konec, orgle pa se ločijo od človeškega glasu in pojo pesem naprej. Zanimivo je to dvoživje, to ubrano nesoglasje; dva čisto različna — v ciljih različna — toka se spajata v enoto. Imamo tvorbo širokega, prostega kontrapnnkta.
Pri tem načinu se pesem zbora le še povišuje, razlaga, orisuje in razširja — po cerkvi pa vlada en duh.
Če hoče organist navezati na vokalno pesem novo glasbeno idejo-, ima umetniški čut sila veliko sredstev na razpolago. Napravi lahko n. pr. po zadržanem akordu pavzo, kakor da bi hotel naznačiti, da si obe glasbeni ideji nista prav nič sorodni. Lahko napravi pavzo, ki pravi: zdaj posvetim v to pesem še od druge strani.
Ko sem ravno omenil pavzo, naj krenem malo v stran. Pavze so splošno silno učinkovito umetniško sredstvo; posebno motivične pavze, take torej, ki
tvorijo sestaven del motiva. Krepko podpro notranjo silo glasbene ideje. Niso samo molčanja, nehaji, ampak tvorci so. V motivični pavzi se tok glasov nenadoma na zunaj pretrga, a duh tvori nehote sam dalje; prosta je pot. Notranje doživljanje, ki je edino pravo poslušanje, ne zastane ob taki pavzi. Ko vstopi zopet slična glasba, pretrga delovanje fantazije in prisili duha, da gre zopet plot, ki jo črtajo glasovi.
Druge pavze, 11. pr. sintaksne so manj zanimive; v slučaju pa, ki sem ga gori navedel, je lahko taka pavza zelo koristna, ker napne pozornost poslušalcev, sili k samotvorbi in približuje poslušalce izvajanju.
Tako pavzo porabi lahko organist, da stopi neposredno v drugo tonalnost brez vsake modulacije; — seveda ne v vsako poljubno.
Sila nelepo in neprijetno se čuje, če organist ne izbira preludijev po kaki1 zborovi pesmi, ampak slepo skoči na poljuben stavčič v predlogi, da je le pisan v istem tonovskem načinu iste stopnje. Jasno je, da vsaka skladba ne spada k vsaki pesmi. Zato bi moral organist, če igrai iz predlog, vestno in s srcem tudi preludije naprej določiti, kakor določi pesmi naprej. Vsaka malenkost v glasbi se takoj spozna, če je nelogična, neumetniška. Je tako, kakor če imaš pred seboj človeka, ki bo govoril tri stavke o literaturi, takoj nato, ne da bi te pripravil, pa o zelju na polju. Vsak zase je lahko imeniten pogovor, toda spojena ne moreta biti, ker ni notranje zveze med njima.
Od takega sviranja se verniki samo odvračajo. Tudi orglanje in poslušanje naj bo molitev. Toda le duh more duha vezati. Zato pa nedušna ali ne-duhovita skladba ali sviranje duha odbija.
(Konec priti.)
Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi.
Piše Franc Kramar, bivši nabiratelj slov. narodnih pesmi.
(Dalje.)
OPIS TRETJE PESMARICE.
Ta pesmarica je po dolgosti in širokosti največja izmed vseh, in je spisana leta 1775. Obsega ravno 100 pesmi, med temi sedem božičnih z napevi, ki se jim že zaradi starosti spodobi, da jih tu cele objavim, če že zaradi zanimivosti ne. Znotraj na platnicah ima napisano:
Tukei fo v teh Buqvah Boshizhne peifsmi nu od Nouga Ieita od teh Trijah krallu od nadoufnih otrug nu odventne
Katere fo pifsane v tem leiti 1775.
Tukaj sicer zopet nič ne pove, da je to pesmarico spisal Jožef Ambrožič, toda, ker je pisava popolnoma taka in druge podobnosti kakor v tistih pesmaricah, kjer se je on podpisal, je ta pesmarica brez vsega dvoma tudi spisana od njegove roke.
Najprvo sledi ta-le božična pesem:
—■ Sa svet vezhir apovnozhi: Vstanite,) pasterzhi moij, * jest vfe okupei profsim vas: * peite gledat h zheidi soij, * na gmaini je en leip glafs, * Godejo, lepu pojo, * Jest hi rad veidu, kai tu bo? * Taku vefselle dershije, * vefsellu je moje serze! — To pesem (ki tu obsega 14 kitic) sem z napevom vred zapisal v Trzinu_pri Mengšu pri neki stari ženici. Razlikovala se je toliko od te, da je bila krajša in precej drugače zasukana kot ta v tej pesmarici.
Zdaj pride sedem božičnih pesmi z napevi.1 Nova peifsem sa s: vezhir ob pounozhi.

Ste Ta
vidli lub gre prut Be
c'hristia tle
Nezhoi oben
En-



m
ga Molsha, na polsna,
Sa
nijin gre tudi

na Na fis

i
zhait noshez - ha
shena.
Kdu morta
bit ta dua?
2.
-	Svet Joshep nu Maria * sta leta vboga Dva, * obeden nezoi nijma * Nezhe dat quartirja. * Fo hifsah prosta Millu, * Deb [e kdo zhes nijh vfsmillu, * deb vsai per ludeh bla.
3.
—	O Ludie terdovratni, * fe nezhte vfsmilliti, * kai ozhte, de pret vratmi * ozhta konec vfseti? * Mrafs je, de vfse trepezhe, * Maria Rodit ozhe, * vfsai nio gor vfsemite!
4.
-	Povfsot jh le proz gonijo: * poberita fe prozh! * joka Joshep smario, * al na pomaga nezh, * kai bo, bogu fe vfsmilli, * kei bi en krei Dobiili, * De bi h pozhitku shlij?
. 5.
—	Gresta ven, funei Meista * tam Ena stalzha je, * Leta je vfsa Resderta,'* Malu je gor streihe, * suet Joshep Millu pravi: * Maria, fem se spravi, * ven kotiz vlefsi se!	'
6.
—	Maria v Noge febe, * de na more faspat, * Nez nei biu tud vezherje, * v temi Morta tam stat, * oh kok suet Joshef joka, * Maria ga patroshta: * Buh bo breskerbu nas!
7.
—	Maria je faspala, * kar fe naglu sbudi, * ditetze samerkala, * kir sraven nie lefshi, * od mralsa fe vse trefse, * oben nizh Na pernese, * deb vkei favila ga.
8.
—	Svet Joshef, kga ie vgledou, * prezhei je knemu fhu, * Na tla je dol pokleknu, * Millu knemu sdihnu: * o lubu Deite mojq, * ki ie krallestvu toje? * ksi tagshen vbushiz tu!
9.
- Maria ga tam greje, * koker vei inu fsna, * k oslizhu v jafsli dene, * deb j(s) sapo segru ga. * oh vij lubi christiani, * vi fvashimi sousami * nezoi ogreite ga!
1 Fri zadnjič objavljenem napevu novomašne pesmi (Č. Gl. 1923. 5. 6. štev.) se je po neprevidnosti primerila pomota. Pesem je prinešena v Es-duru, mora pa pravilno stati v C-duru, torej malo terco nižje.
10.
—	Nafsh greih ie nerau sturu, * de Fhie sdei tulk terpi, * nasadne zhellu vmuru * ga bode na krifshi! * Nikar greiha na strimo, * tok ga figreilli bomo, * on tu od nas shelli.
11.
—	Vij damu ga Nefsite, * ktir ste zhistga serzha, * vnkei ga na spustite, * stistijm povite ga, * tok kiafshulzham težimo, * zhisto serze offruimo, * taisto on shtema.
12.
—	O zhartanu detetze, * o lub Jeshusek moj! * poglei na te souzhize, * kte zhastijo nezoi, * vsdigni toje Rozhize, * Tellesa nu dushizhe * poshegnei ti sedei!
13.
- Mi tebi vso zhast damo, * kir fi na sveit perfshu * ti to peklensko jamo * ii nam fedei sapru! * nei treiba vezh zhagvati, * inu fe pekla batij, 4 puidemo visi v Nebu!
14.
—	Kader bode zhait veMreiti, * nu jet steiga sveta, * takrat pritte napruti * Jesus, Joshef, Maria! * puidemo svami srezhnu, * Notrij o veselle v vezhnu, * zhastit vas vekoma! Amen.
Nova peifsem sa s: vezhir ob pounozhi.
biHi—i---4—=—			1 • f~		r t ■ -	
	H 1—F * H					l-M--

Dovzhakal smo Pervo - fshim, deb
supet ta ga vez leit
sve - ti od nas
ve - zhir, vsaktir,
. de
t

mi
bi (em zha
shtiti
pershli
Je
sa,
i
-p

Nebets pridi
ozhiga
fvelli
zarja.
Repet:
2.
— Maria, fvet Joshef gresta v Betlehem, * fvet Joshef gre narprej tam ksojem ludem,
*	on jeh lepu prosi: Jerpergvaite nas! * koku zmo bit sunei, kir je vellik mrais! Repet:
3.
—	Neh shlahta fo prevezh Bogati ludie, * fvetmo Joshefu tok odguvor dade: * dosti Hilh ie v Meistu, peit iskat naprej, * tebe jerpergvati na rnormo mij sdej! Repet:
4.
—	Svet Joshef Marij tu potosbit gre, * od shalosti fo mu dol tekle sousie, * Maria mu pravi: zhait bo lih kar tu, * bom Mogla roditi, kdu bo fem perlshu? Repet:
5.
—	Svet Joshef she E'nkrat si vfsame serzhe,. * nu poufot po Meistu (v)vfsaka hisha gre,
*	al oben fe vf smilit zheshen nej otu, * oh, kulkrat ta vbog Mosh je hbugu sdehnu! Repet:
6.
—	Pride spet kmarij, vefs vjokan povej, * de zel v noben Hifhi Jerperh dobiu nei, * na fmem vezh jet v Meistu, kie fhie terdna nuzh, * o vezhni buh, pridi sdei men na pomuzh! Repet:
—	Maria mu toshi, de ni] ie prou mrals, * o Joshef moi, jest grem v to fhtalzho en zhas! * per shvinzhi fe shtifnem, dem gorkeifhi bo, * pozhivat zhem tamkei fBoshijo pomozhio! Repet:
8.
—	Maria kse vlefhe, tud prezhei sa.spij, * fvet Joshef pa shdishe, kperprave nezh nej,
*	fibeili, odeje, povoija, pelnizh, * oben fe ne ahta teh vbofshih srotizh. Repet:
9.
—	Maria na naglim fe gor sprebudi, * kar vgleda, de Jeshusheg per nij leshij, * vellika
svetloba je v shtalzho perfhla, * Maria poklizhe fvetga Joshefa. Repet:
10.
—	»O Joshef, pogledei, Rodila fem reis, * ja famiga kralla femle nu Nebefs!« * on prez ie pokleknu nu ga ie obieu, * ksoimu serzu stifnu nu kusvat sazheu. Repet:
11.
—	Angelzhi vMet nimi fe tam vefsele, * nu foimu bogu fe nisku perklone, * te tizhe okul shtalzhe preleitajo, * is nijh peitiam nemu tud zhast skashejo. Repet:
12.
—	Maria poloshi ga vte Jafselzhe, * tesku bode leshou, kneima sraizhize, * fenu je
bodezhe inu preterdu, * Jesusik na tistim bo saspau tesku. Repet:
13.
—	Ta ofslek nu volig pret nim klezhita, * Jeshusha is foio sapo grejeta, * ta fvinzha spofnuje tam foiga boga, * zhloveika pak nema, nei zol obenga. Repet:
14.
—	Oh! vfsai tnij podaimo fe knemu nezoi, * nu vsaktir ponifshnu to pelfsem fapoi, * Rezhimo zhast, hualo tebi, Jesus nafh, * kir fi fnebefs pershu odreifshet ti nafs! Repet:
15.
Is teimi pasterzhi Nefsimo mu vdar, * tistga poloshimo na velki oltar, * on nezhe slata inu frebra od nas, * zhistu serzhe vsame on gor rad vsak zhas! Repet:
16.
—	Katir fe pa fnaide, de tazga nima, * taist nei fe sgreiva nu knemu poda, * profsi satpufshaine, poklekni pret nijm* * odpustu ti bode vfmilen Boshij fijn. Repet:
17.
—	Jefsus, Maria, Joshef, mij profsmo vaf sdei, * bodte c'ompanija vij nafsha vfsellei!
*	flasti, kbo potreiba j(s)suita Raishat prez, * takrat pomagaite Nebefsa doshez! Repet:
Amen.
Na fvet vezhir,
koker fe naide famerkanu, Ex Trithen. in chron. Hirf. Alber. cranz. lib. 4 saxo. rer. v. 3. Gilber. Genebrard, anno 1012 Breden buli. L. 15 col. lat. c. 59.
na vifsho en Menvet.
i
t
3E
mmm
=< rr:



Vam vorishim leta fvet vezhir, Jest Cim vam pravu shie vezh leit,
o Buh vamdeivfsem vitupei mir, ko • ku le - ta vezhir ie svet

karkuli shelli vsakatir, Jesus vam dei! ^ leitos vam bom poveidov spet, Rezhem nar - prej! /
Jesushek
moi, dai


I
gnado nezhoi,
sdei bom za • zheu, teb Hzhasti
sa - peu.
2.
Leta Exempel vam povem, * kai fe ie blu Enim ludem * sgodillu pret tem fvetim dnem, * v ti nozhi fe: * o Nemški deshelli en Moshie 4 j(s)fabo fo vselil trij shene,
*	fhnimi gredo v ostarije, * vpianio fe, * o Cierdu je rezli, * kai tribajo vezh,, * potem vsi gredo o pounozhi prozh.
3.
Ke na fshegnan Britof gredo, * inu pleshejo vMet sabo, * skazheio inn ukajo, * tud vpijeio, * vzherqvi Mashnik safiilishi tu, * je tamkei reku Mefsnarju: * Rezhi, nei bodejo tiliu, nei prozh gredo! * Na marajo uezli, * le pleshejo vezh, * inu Na greio is Britoffa prezli.
4.
Kai potlei Leta Mafsnik strij? * htem ludiem v zherkvi govorij: * profsite boga finano vij, * dejh straffa fam! * kir nezhejo mene vbugat, * nu od te norzhije Nehat,
*	Dai buli, de bi mogli plefsat * zhel leitni dan!« * O zhloveg, poglei, * tu zhudu fedei: * letij plesal fo le smiram naprej!
—	En zhlovek, kir ie szherkve fhu, * fojo festro plesat neshu, * je io smozhio potegnit tu * sa roko nie, * Nei tu velika straffenga: * Roka se vrami odterga, * vender na zhuti nezh teiga, * plefshe bres nie, * Na tezhe nizh krij, * nezh ne govorij, * plesalli fo tam vsi vkup nuzh nu dan.
6.
—	Kdur je vidu lete ludi, * o vsakateri fe zhudi, * Bres vsiga pitija nu jedi * le pleshejo! * o fmifsli dobru, o c'hristian, * preteklu je leitu nu dan, * pride ke en /veti skoff fam, * fe mu fmillijo, * ta vzherku berfsh gre, * nu molli faine, * Del) vezhni buh dau, deb ta plefs nehau.
7.
—	Teiga skhoffa buh vfshlifhou ie, * Nehalu je tu pleshaine, * prezhei vsaka shena vmerje, * tud en Mofshie; * E'nij, kir to ostali bli, * fo se vsellei donih fmerti * na Rokah na nogah treshli, * H Exempelnij, * de vidio ludie, * de se tud boje * na fveti vezhir shtraffenge!
8.
—	Ktir pak sandohtio pridejo, * nu k .leshusku sdihujeio, * Nezhoi na pomuzh klizheio, * nu Mario, * Letij bodo potroshtani, * od Jeshuska poshiegnani, * Enkrat bodo fagvifshani * h fvelizhanij! * o Jesushek moi, * 6 fshlis nas nezhoi,. * dai, de bom jest toij, * Na vezhnu ti moj! — Amen.
(Dalje prih.)
Pregled savremene talijanske glasbene literature.
O. B. Sokol, franjevac.
(Dalje.)
XXV. Izdanja G. Ricordi e C. — Milano (Via Berchet2).
1) P e r 1 e s musicales:
Bocherini Nr. 1: Minueto. — Mendelssohn Nr. 5: Chant du Printemps,. — Ros si ni Nr. 6: Le Barhier de Seville Nr. 22. Guglielmo Teil.
—	Yradier Nr. 8: La Paloma. — M o z a r t Nr. 9: Don Juan. — Nr. 11: Marcia turca. — Bell i ni Nr. 15: I. Puritani. — Nr. 16: La Sonnambula, — Nr. 17: Norma. —DonizzettiNr. 18: Lucia di Lammermoor. — Nr. 19: L'Elisir d'Amore. — Nr. 20: Lucrezia Borgia I. — Nr. 21: Lucrezia Borgia II.
—	Nr. 27: Linda di Chamounix. — Nr. 34: Poliuto. — Ricci Nr. 23: Crispino e la Comare. — M e y e r b e e r Nr. 24: Roberto, il Diavolo. — Nr. 25: Dinorali.
—	Nr. 26: Gli Ugonotti. — Nr. 28: II Profetta. — Nr. 35: L'Afričana I.— Nr. 36: L'Afričana II. — Beethoven Nr. 29: Marcia turca. — A u h e r Nr. 33: Fra Diavolo. — H a 1 e v y Nr. 37: Fbrea. — Sve ovo po L. 0.75.
b)	B o i t o Nr. 47: Mefistofele. — P o n c h i e 11 i Nr. 48: La Gioconda I. — Nr. 58: La Gioconda II. — Mar ene o Nr. 53: Excelsior. — Ganne Nr. 55: Nel Giappone. — Sve ovo po< L 1.
c)	Mascagni Nr. 56: Iris. — C a t a 1 a n i Nr. 60, 61, 62: La Wally I, II, III. — Ovo po L. 1.50.
2) G. Bas: Trattato di Forma musicale. — L. 18.
U prvom ovogodišnjem broju »C. Gl.« prikazao sam prvi dio zbirke »Per-les musicales« od M. Chiesa i prikazao prednosti iste. Danas donašam popis drugog dijela zbirke — u sve 65 komada — pa se svatko može uvjeriti, da su to zbilja cvijet ili biser »Perles« glazbene literature za djecu. Koli autori toli sama djela so svakomu poznata i privlačljiva a opet iz samih djela izabrao je M. Chiesa najljepše djelove i pojednostavio ih u pratnji bez oktava, da samim posetnicima ne če praviti nikakove poteškoče a bit če na veliko veselje ne samo djeci nego i starijim diletantima.
Poznati talijanski glazbeni pedagog G. Bas izdao je nedavno »Trattato di forma musicale« u šest djelova, U prvom dijelu (L. 3.50) govori o- elementi ma ritma, o ritmu i mjeri, o sastavu glazbenih motiva i glazbenom pieriodu uopče. U drugom dijelu (L. 3.50) govori potanje o glazbenom periodu i njegov u sastavu (motiv — polufraza — fraza — period). U trečem dijelu (L. 4.50) govori o formi (oblici) pjesme ili himna s jednakim kiticama te o različitim crkvenim kompozicijama (Misa — Tebe Boga itd.). U četrtom dijelu (L. 4) govori o Suiti uopče i ponapose (Preludij, Gavota, Polonaise, Aria, Rondo itd.). .U petom dijelu (L. 3) raspravlja o trodjelnim tipovima (Minuet, Scherzo, Polka, Mazurka, Marcia, Walzer), o formi u Melodrami i višeperiodičnom Rondu. U zadnjem dijelu (L. 4.50) raspravlja o formi sonate, ouverture, koncerta, fantazije i sinfo-nijske pjesme.
Kako se iz gornjeg prikaza vidi, radnja se razvija od stavinske pjesme i crkvenih kompozicija do moderne sinfonijske pjesme. Svi su ovi oblici rastu-rnačeni sočno i jasno, osvijetljeni s mnogim zgodno izabranim primjerima. Glavna zasluga ovog djela sastoji u njegovoj jednostavnosti i potpunosti a da se ne gubi u suvišnom cjepidlačenju. To če mu pridobiti mnogo prijatelja pa če se raširiti, kako i zaslužuje. Engleski glazbeni list »Sackbut« izražuje želju, da bi se djelo prevelo na engleski. Što bismo tek mi imali reči, kad ne posje-dujemo uopče originalnog ni prevedenog djela ove vrsti? Valjda če se nači koji profesor u Zagrebu. Beogradu ili Ljubljani, koji če nas ovim ili ovakovim dje-lom obdariti.
Nove orgle pri Sv. Bolfenku pri Središču.
Jos. Brandl je meseca januarja (?) pri sv. Bolfenku postavil orgle, ki imajo nastopno dispozicijo:
I.	manual:
1.	Principal 8', deset lesenih piščali, druge iz cinka.
2.	Gamzov rog 8'.
3.	Salicional 8', spodnja oktava ima pokrite piščali iz cinka.
4.	Bordun 8', lesen, star, izvzemši 18 starih piščali.
5.	Traverzna flavta 4', 24 piščali starih, 30 novih.
6.	Dubleta 22U\
II.	manual:
ima vsled dvojestranskega sapnika (Zwillingslade) iste registre izvzemši 1 in 6.
Pedal:
Subbas 16', od drugega c iz Borduna.
Dva zbiralnika, pedalni sklep k I. in II. manualu, superoktavni sklep II, II—I, suboktavni sklep II—I.
Igralnik stoji pred omaro, meh je na dnu orgel. Tipke gredo precej trdo, pedalne premalo globoko.
Intonacija je precej dobra, zlasti Gamzov rog. Subbas je nenavadno krepak, ker je edini register v pedalu. Dubleta je glasna, vendar nekaj moči se mora orglarn pustiti.
Sapa je nezadostna, meh močno pušča in veliko sape se izgubi v sapniku, ki ima mesto stožkov tnale mešičke, ki pa niso pravilno narejeni. Radi tega meh hitro pada, četudi se ne igra.
V pedalu sem našel tri gluhe tipke, v manualu pa več, torej funkcija ni najboljša. Nedostatek je tudi, da cinkaste piščali nimajo cinastih labijev.
Tonalna stran orgel že še velja, tehnična pa ima hibe. Menim,, da se morajo orgle v zadnji gorski vasi izdelati s tisto natančnostjo, kakor v mestni stolnici. Orglar-ski mojster je dobil nalog, cele orgle iznova urediti.
Ljubljana, 16. junija 1923.	P. Hugolin Sattner.
Koncertna poročila.
I. Koncerti v Ljubljani. — 26. maja se je vršil tretji s i n f o n i č n i koncert Zveze godbenikov za Slovenijo. Izvajali so Suka, Čajkovskega in Wag-nerja. Dirigirala sta Rukavina in Matačič. — 4. junija je bil koncert mestnega u druženja Ferialnega saveza (gojencev obeh učiteljišč) pod vodstvom prof. E. Adamiča. Zbor je lepo zapel šest skladb, posebno dovršeno Adamičevega Mladega junaka. Nastopili so tudi nekateri solisti: en baritonist, ena sopranistinja in ena pianistinja. Pokazali so dokaj talenta in smisla za razne lepote v glasbi. Izredno nam je ugajala solistinja (alt) v »Mladem junaku«. Koncert je dokazal, da je pouk glasbe na učiteljišču v dobrih, zanesljivih rokah. — Koncem šolskega leta so se v dneh 24., 25., 26. in 27. junija vršile javne produkcije gojencev konservatorija Glasbene Matice. Izvršile so se zelo lepo in častno za učence in za zavod. Napredek v primeri z lanskimi nastopi je očividno velik, zlasti v solopetju,. pa tudi v raznih instrumentih. Nekaj posebnega, novega je bila zadnja produkcija, na kateri so se izvajale izključno skladbe dveh konservatoristov kompozicijskega razreda prof. Michla: gg. Brno biča in Švikaršiča. Skladbe obeh gojencev so solidno delo v formalnem oziru, skladbe Brnobičeve: samospevi in instrumentalni komadi kažejo vrhutega precej toplote in imajo izrazito moderno lice.
II. Koncerti drugod. — V Brodu na Savi so priredili oo. frančiškani 27. maja o priliki 200 letnice cerkve in samostana cerkven koncert. Izvajali so največ skladbe tamošnjega frančiškana, slovenskega rojaka fr. Filipa Oštirja. Sodeloval je prof. P. Bernard Brixy, skladatelj in virtuoz na goslih iz Zagreba. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo 10. junija koncert v Trbovljah, 1. julija v Litiji. Izvajalo je moderne zbore Lajovica, Adamiča in Premrla ter narodne pesmi. — Glasbeno društvo »Ljubljana« je nastopilo samostojno, deloma pa z pevskim zborom žirovskim v Ž i r e h 1. julija, na Brezovici 8. julija. — Pevski zbor Feritnega saveza (mestno udruženje) pod E. Adamičevim vodstvom je napravilo začetkom julija pevsko turnejo po Dalmaciji.	S. P.
Rakovnik — Ljubljana.
Dne 27. maja smo obhajali naš glavni praznik Marije Pomočnice kristjanov. Ta dan je večtisiočglava množica slovenskega ljudstva pokazala zopet svojo globoko vernost in češčenje do preblažene Device. Bil je pravi triumf nebeške Kraljice. Poleg daljnih in bližnjih romarjev, ki so prišli že na predvečer, se je udeležilo slavnostnega pohoda 16 Marijinih družb s svojimi zastavami, narodne noše in oba salezijanska zavoda s svojimi gojenci in godbami. Procesijo in že prej slovesno mašo je opravil primas nadškof dr. Ante Bauer.
Praznovanje se je pričelo že na predvečer v soboto popoldne ob treh, ko se je pripeljal zagrebški vladika. Ob 5. uri je bila akademija na čast nebeški Materi pri lurški votlini na prostem. Proslavljali smo Marijo1 z deklamacijami, petjem in godbo. Zapeli smo Premrlovo »Za gore že solnce hiti« in Zahlfleischov »Ave Maria« s sprem-Ijevanjem godbe. Godba je igrala dve koračnici: »Neapelj« in »Rakovnik«, ter Offen-bachovo »Barkarolo«. Proizvajali smo S. Sardenkov prizor »Venčarica« preurejen za fantke. Po akademiji so bile šmarnice v cerkvi, kjer je pela litanije vsa cerkev. Nato so gojenci zapeli dve Sattnerjevi pesmi. Celo noč so romarji čuli in prepevali Marijine pesmi. Zjutraj v nedeljo so se začele sv. maše ob 4. uri. Ob 5. uri je bila maša za sotrudništvo. Pel je mešani zbor zunanjih pevcev. Pesmi, ki smo jih peli, so bile: Gruberjevi: »V večnem žaru« in »Prošnja«. Sattnerjeva »O Marija, divni svet«, Klemenčičeva »Kraljica vigredi« in Kimovčev »Tantum ergo (IX)«. Ob polu 10. uri je bila pontifikalna sv. maša, pri kateri smo peli Foersterjevo »Missa S. Caeciliae«, Zahlfleischov »Ave Maria«, V. L. »Saepe dum Christi«, ter zahvalno pesem za jubilej ljubljanskega vladike presvitlega škofa dr. A. B. Jegliča, vse s spremljevanjem godbe.
Po kosilu je bil koncert godbe gojencev na Rakovniku. Nato se je razvila procesija, pri kateri sta sodelovali rakovniška in mladinovska godba in zunanji pevci. Peli smo litanije Matere božje in iz Sattnerjeve zbirke »Šmarnice« več pesmi. Pri blagoslovu smo peli Kimovčev »Tantum ergo (II)«. Po procesiji je bila telovadba gojencev Mladinskega doma in koncert ondotne godbe. S tem je bila slavnost zaključena. Vsi so odšli prežeti ljubezni do Marije, naše Matere.	Vinko Lovšin.
Josip Pavčič: Trije moški zbori: Pesem: Nocoj je pa lep večer, Majolčica. Izdaja društvenih muzikalij Glasbene Matice v Ljubljani1 za leto 1922/23. — Cena 10 Din. Zbirka je na prodaj v Matični knjigarni na Kongresnem1 trgu. Na razpolago so tudi posamezni Iitografirani glasovi. — Vse tri pesmi1 so* zelo pevne; prinašajo izrazite, deloma narodne motive. Stavek je gladek, skrbno zložen, poln, barve moderno pestre. Za izvajanje ne pretežke skladbe. Priporočamo.	S. P.
Pesmarica »Glasbene Matice«. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani ob 50 letnici svojega obstoja. 1922. Cena broširanemu izvodu 50 Din., v platno vezanemu 64 Din. Društva, ki1 naroče vsaj 10 izvodov skupno, dobijo broširano pesmarico za 40 Din., vezano pa za 54 Din. Naroča se v Matični knjigarni1 v Ljubljani, Kongresni
Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo.
trg. — Pesmarica z gornjim imenom je prvič izšla povodom 25 letnice Glasbene Matice 1. 1897. Med pevskimi krogi se je tako priljubila, da so bile do sedaj tri izdaje že popolnoma razprodane. Sedaj ob 50 letnici Glasbene Matice je pesmarico, svojčas od dr. Josipa Čerina urejeno, preuredil in izpopolnil ravnatelj Matej Hubad. Pesmarica 'obsega 103 moške zbore najrazličnejšega značaja in za najrazličnejše prilike. 64 zborov je v pesmarici na novo uvrščenih, ostali so sprejeti iz prvotne izdaje, oziroma nekaj iz prvotne izdaje jih je izpuščenih. Zastopanih je 47 skladateljev, največ slovenskih, nekaj hrvatskih in čeških. Izbira ie kar moč bogata. Značilni za sedanjo pesmarico so zlasti nanovo vanjo sprejeti deloma starejši, deloma novejši in najnovejši moški zbori naših skladateljev. Tisk je lep in razločen, tiskovnih napak je zelo malo (v Križkovskega »Utopljenki«; na 120 strani, v 4. sistemu, v 1. taktu mora biti v 1. basu zadnja osminka as; na 122. strani v 3. sistemu, v prvem taktu poj 1. tenor: es — as — es). Pesmarico prav toplo priporočamo.	S. P.
H. Druzovič: Lira II- je izšla v II. pomnoženi izdaji. Pesmarica topot ni došla v oceno, zate» ne moremo več o nji povedati.
Ignacij Fabiani: Osem mašnih pesmi za mešani zbor. Op. 1. Odobril in natis dovolil kn.-šk. ordinariat ljubljanski dne 28. februarja 1923 št. 731. Cena partituri 12 Din, glasovom 3 Din. — Gosp. Fabiani, organiist v Šmarjeti, ki ga kot skladatelja poznamo nekoliko že iz nekaterih v »C. Gl.« objavljenih skladb, stopa tu na dan s prvo samostojno zbirko. Vobče se mu je posrečila. Kajti pesmi so v celoti pevne, krepke, živahne in imajo dokaj samorasel značaj. Česar pa v Fabianijevih pesmih sploh — poznamo jih namreč precejšnje število iz rokopisov — kakor tudi v pričujočih mašnih ne moremo' odobravati, je to, da imajo njegove pesmi' večkrat veliko podobnost z orgelskimi preludiji in njihovim značajem (n. pr. srednji del 3., 4., 5. pesmi), oziroma da marsikatera njegova pesem ne pride izlepa ven iz raznih prehajalnih, menjalnih in drugih takih not, ki se vobče bolj prilegajo orglam in godalom kot pa pevskim glasovom. (Tu n. pr. št. 5.) Tudi postopi v posameznih glasovih so včasih nekolilko nenaravni in gredo v obsegu ene smeri (navzgor, navzdol) predaleč (tenor v začetku 1. pesmi ali bas v zadnji, ki je tudi sicer najšibkejša). Pohvalno pa omenjamo razne zanimive modulacijske prehode in zmerno rabljeno hromatiko, ki dajejo pesmim moderno lice (št. 1., 3., 7.). Pesmi bodo našim pevskim zborom brezdvomno dobro došle in se udomačile na naših odrih.	Premrl. !
Stanko Premrl: Vaje za Orlice 1923. — Orlovske članske vaje za 1. 1921. — Orlovska budnica za moški zbor. — Obojne vaje (prireditev za klavir) in moški ; zbor »Orlovska budnica« se dobivajo pri Orlovski podzvezi v Ljubljani, Ljudski Dom. >
Pojte! Zbirka najbolj znanih svetih pesmih za ljudsko petje doma in v cerkvi.M 1923. V Ljubljani in v Mariboru. Izdalo in založilo uredništvo »Bogoljuba«. Ročna knji-J žica prinaša 190 besedil svetih pesmi in ima namen širiti zlasti ljudsko cerkveno petje. Priporočamo jo.
Razne vesti.
* Ljubljanski knez o škof, prevzv. gospod dr. Anton Bona-v en tur a Jeglič je obhajal 22. maja 25 letnic o svojega škofovskega delovanja v ljubljanski škofiji. Cerkvena proslava tega izrednega jubileja se je vršila 27. maja v nedeljo sv. J'rojice. Presvetli gospod jubilant je v okrašeni stolnici opravil slovesno službo božjo. Izvajala se je Premrlova Missa B. M. V. »Salutis infirmorum«, posvečena g. jubilantu. Na predvečer je Zveza ljubljanskih pevskih zborov pod vodstvom g. Prelovca priredila Presvetlemu podokuico, prej pa je godba dravske div. oblasti izvajala v stolnem zvoniku slavnostne fanfare. Proslavo je zaključila slavnostna prireditev Kat. društva rokodelskih pomočnikov v nedeljo popoldne v dramskem gledališču. Mešani zbor je s spremljanjem orkestra zapel Premrlovo »Pozdrav vladiki«, na to pa so se pod vodstvom g. Val. Tomca zelo dobro in srečno uprizorile Calderonove »Skrivnosti sv. maše«, med katerimi so se izvajali odlomki dr. Kimovčeve Staroslovenske maše. — Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo si usoja
ob tej priliki g. knezoškofu, ki obhaja letos tudi zlatomašniški jubilej, kot svojemu pokrovitelju k obema jubilejema najudanejše čestitati. Bog živi in ohrani Presvetlega še mnogo, mnogo let!
*	Bivši tržaško-koperski škof msgr. dr. Andrej Karli n, zadnje tri leta rektor zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano, je bil imenovan za knezoškofa lavantinskega. Novemu lavantinskemu nadpastirju »Cerkveni Glasbenik« kot svojemu svoječasnemu uredniku najiskreneje čestita in Mu želi v sedanji njegovi škofiji obilno božjega blagoslova.
*	G. Janko Skrbi nc, nadučitelj v pokoju in dolgoletni organist v Višnji gori (že 46 let), je obhajal 27. maja osemdesetletnico. Še na mnoga leta!
*	Na občnem zboru slov. glasb, društva »Ljubljane« 28. maja je bil za predsednika izvoljen g. Franc Smo dej, glavni urednik »Slovenca«.
*	Nove štiri zvonove je na kresno nedeljo dobila župna cerkev sv. Petra v Ljubljani. Vlile so jih strojne tovarne v Ljubljani. S prejšnjim največjim zvonom se celo zvonilo glasi: B, d, f, g, b. — Sprejem zvonov, ki so se v celoti dobro posrečili, je bil izredno veličasten. — Že prej tekom letošnjega leta so dobile nove zvonove frančiškanska, uršulinska in križanska cerkev.
*	Sklep šolskega leta 1922/23 na orglarski šoli Cec. društva v Ljubljani je bil 29. junija. Pri sklepu je bilo v šoli 12 učencev .(štirje so med letom izstopili, oz. dva odšla k vojakom). Zrelostni izpit so napravili: Andrej Cela r c iz Podlipe, Avgust Sedej iz Vrhnike in Ivan K r p a č iz Šmartna pri Slov. Gradcu (kot eksternist). — Prihodnje šolsko leto se prične 17. septembra.
*	Pri letošnjem (V.) katoliškem shodu v Ljubljani koncem avgusta bodo pri slavnostni službi božji na Kongresnem trgu pred uršulinsko cerkvijo peli združeni pevski zbori. Spored je sledeč: St. Premrl: Masna š t. 8 (iz zbirke 10 mašnih); P. H- Sattner: Z visokega prestola (iz Šmarnic); P. A. Hribar: Jezusa ljubim (iz zbirke evharističnih ali iz zbirke Slava Brezmadežni I. izdaja); Jurkovič: Sv. Ciril in Metod (iz Premrlove Pesmarice za mladino). Po sv. maši naj bi pelo sledeče pesmi vse ljudstvo: P a p e ž k o himno (iz Cecilije ali iz Pesmarice za mladino) enoglasno; Po j te hribi in doline (iz Pesmarice za mladino) enoglasno; Povsod Boga! (Cerkv. Glasbenik 1923. št. 5, 6) eno-ali dvoglasno. — Zbori naj svoje sodelovanje nemudoma priglase! Notni materijal za skladbe, ki se bodo pele pred sv. mašo, ima na razpolago »Pevska zveza« v Ljubljani.
*	Anton Foerster je dovršil novo (drugo) opero »Dom in rod«.
*	Slovenska pesem je na koncertih slovenske učiteljske zveze o Binkoštih dosegla v Trstu in na Kontovelju velik uspeh. Koncertoma so prisostvovali glasbeni kritiki vseh tržaških listov, skladatelj Smareglia in zastopniki tržaškega konservatorija, ki so brez pridržka izražali svoje globoko občudovanje. »Piccolo« je prinesel laskavo kritiko. Učiteljski zbor se v kratkem odpravi v vsa večja italijanska mesta, da pokaže Italijanom lepoto slovenske pesmi. Prvi koncert bo v Vidmu, zadnji v Rimu. , i" .T"'«'
*	Umrl je 14. junija t. 1. na Grahovem ob Bači tamošnji organist Peter Šorli. Pokojnik je bil rojen na Koritnici pri Grahovem 2. avgusta 1872. Orglanja se je izučil naveč v Tolminu pri Dan. Fajglju, nekaj tudi na Pečinah pri organistu Klemenčiču in na Št. Viški gori pri organistu in skladatelju Janezu Laharnarju; nato je osem mesecev obiskoval orglarsko šolo v Ljubljani. Organistovsko službo je opravljal samo na Grahovem in sicer 32 let. Svojčas se je bavil tudi s komponiranjem. »Cerkveni Glasbenik« je o'bjavi'1 eno njegovo Marijino pesem (1896, 11) in en Tantum ergo (1897, 12). — Naj počiva v miru!
*	Naš sotrudnik g. H e r i b e r t Svetel, magistratni uradnik v Ljubljani, se je 11. t. m. poročil z gdč. Ljudmilo Čer makovo. Želimo obilo sreče!
*	Savez hrv. pjev. društava v Zagrebu je razpisal za Hrv. pjev. društvo ■ Zora« v Chicagu natečaj za osem moških zborov. Nagrada za posamezni zbor znaša 5000 kron. Skladbe morajo biti zložene samo za zbor a capella ali s spremljanjem brez samospevov. Skladbe naj se na ta način, kot je običajen pri natečajih,
pošljejo g. Jos. Vidaliju, predsedniku S. H. P. D., Zagreb, Petrinjska ui. 50. Zadnji rok je 1. septembra 1923 opoldne.
*	Prva tekma jugoslovanskih pevskih društev bo v Zagrebu od 1. do 4. nov. 1923.
*	V opernem gledališču v Ljubljani so v prošli sezoni izvajali 19 oper: 1 slovensko, 1 hrvatsko, 4 češke, 1 rusko, 6 italianskih, 3 francoske in 3 nemške.
*	Naša rojakinja gdč. Hana Pirkova, članica slovaškega Narodnega gledališča v Bratislavi, je meseca aprila gostovala v ljubljanski operi v »Ni-žavi« in »Toski« z največjim uspehom. — Koncem maja je ravnotam z lepim uspehom gostoval g. Josip Rijavec, naš rojak, sedaj član belgrajske opere.
*	Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani je s 1. majem otvorilo redni pouk v pevski teoriji.
*	Kr. konservatorij v Zagrebu se je z naredbo pokrajinskega namestnika z dnem 18. okt. 1922 pretvoril v kr. glasbeno akademijo. Vodi jo senat z rektorjem na čelu. Upravni ravnatelj je F r. D u g a n, za prvega rektorja je bil izvoljen J. T k a 1 č i č.
*	Izdelovatelj harmonijev Ivan Kacin ima sedaj lastno tovarno harmonijev amerikanskega sistema v Gorici, Via Carlo Favetti 6 (Italia). Popravlja tudi cerkvene orgle in prodaja klavirje, gosli, kitare, mandoline, strune itd.
*	V Zagrebu je 18. aprila umrl Milutin pl. Farkaš, tajnik kr. muzičke akademije in glasbenega zavoda, znan po svojih mnogih skladbah za tamburice in praktično-teoretični šoli za tamburanje po notah. Farkaš je bil rojen 4. jan. 1865 v Križevcih. Tajnik na prej omenjenem zavodu je bil od 1. 1891. Kot mlad akademik (pravnik) je v vseučiliškem pevskem društvu »Hrvatska lira« ustanovil prvi mestni tamburaški zbor. Naj počiva v miru!
*	Pri natečaju »Saveza hrv. pjevačkih društava« za zborne skladbe so bile nagradene sledeče skladbe: 1. Moška zbora: »U rudniku«, zl. Fran Lhotka; »Mojo srčno kri škropite«, zl. Emil Hochreiter; 2. ženska zbora: »Malen vojno«, zl. Fran Lhotka; »Izabrah s t r u -čak«, zl. Franjo Dugan (ml.); 3. mešana zbora: »Pust«, zl. Josip Kleni e n č i č; »O b 1 a č a k«, zl. Fran Lhotka.
*	Edition Slave na Dunaju (Wien I., Himmelpfortgasse 13) izdaja počenši z marcem 1923 zanimiv list »Knjiga m u z i k a. Književno-umetnički pregled.
Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani.
Redna seja se je vršila 23. maja 1923. Obravnavale so se zadeve orglarske šole. Določil se je dan za sklep šolskega leta. Sklenilo se je dati šolski klavir v temeljito popravo. Za nabavo še enega boljšega, zelo potrebnega klavirja društvo do sedaj ni imelo sredstev. Tudi podpore nekaterih ljubljanskih denarnih zavodov so malo izdale. Sklene se naprositi v ta namen za pomoč amerikanske organiste — Slovence. Določile so se nagrade učiteljem za 1. 1922/23.
Razpisani organistovski službi.
V Štangi pri Litiji — romarska cerkev sv. Antona — se razpisuje s 1. julijem 1923 služba organista in cerkvenika. Pogoji: Oženjen, izvežban cecilijanec, zglednega življenja, vešč poljedelec, trezen in skrben za cerkev — ima v Štangi lepo preskrbo. Nastop čim prej.
Na Mirni pri Trebnjem je izpraznjeno mesto organista in cerkvenika.
Današnji številki je priložena glasbena priloga: Zvonovi, pozdravljeni, zložil St. Premrl, in Marijino vnebovzetje, zložil St. Premrl. Posamezni izvodi po poldrugi dinar.
Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl.
Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.