|11 1 3 0 7 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka: 2 Leto 1986 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. Prve hlače iz Odžaka Vsem, predvsem pa tistim, ki so se udeležili slavnosti v Odžaku je ostal v spominu datum otvoritve novega objekta, DO v ustanavljanju Elkroj Odžak. Proizvodnja v Odžaku teče že tretji mesec, zato nas je zanimalo, kako dela ta proizvodna enota oziroma kako smo zadovoljni z njihovimi storitvami. K sodelovanju smo poklicali vodjo prevzema od kooperacije, tov. Vero Lomšek, ki ima prav gotovo najboljši vpogled v kvaliteto izdelave posameznih kooperantov in bodočih lastnih obratov po Jugoslaviji. Vera Lomšek je poudarila, da so s kvaliteto izdelave v Odžaku izredno zadovoljni. Ne povsem zadovoljiva je bila prva pošiljka 50 kom hlač, ko niso povsem ustrezale pasne mere, vse nadaljnje pošiljke pa so v celoti ustrezale postavljenim zahtevam. Vera je prišla na razgovor, ko so ravno raztovorili 900 kom „odžakovih” hlač, zato so bili občutki še povsem sveži. Pravi, da v pošiljkah skoraj ni napak. Hlače so lepo zložene po številkah (v Odžaku delajo moške hlače) in v pravilnem razmaku, tako da se med prevozom sploh ne zmečkajo. „Kot za izvoz”, pravi Vera navdušeno. Delajo hlače v karo vzorcih, zato je njihova kvaliteta izdelave še toliko bolj spoštovanja vredna. Prav gotovo se kažejo rezultati priučevanja v matični DO, ko so se delavke naučile reda in discipline ter predvsem zahtevane kvalitete, zato je tak način priučevanja gotovo pravilen in najboljši. Veliko zaslug za v zelo kratkem času doseženo zahtevano kvaliteto izdelave imata prav gotovo vodji proizvodnje iz nazarske proizvodne hale, tov. Valentič in Šimenc, ki sta uvajala proizvodnjo v Odžaku kot kontrolor kvalitete in se je doslej izkazal kot dober strokovnjak. Prav gotovo so se dobro izučili pri nas tudi tehnični strokovnjaki iz Odžaka za katere pravijo, da so v času priučevanja pokazali veliko mero zanimanja za posamezne probleme. Res je, da iz Odžaka še ne prihaja pričakovano število kom hlač (vsak teden pošljejo okrog 1.500 kom), zelo pomembno pa je, da smo s količinami, ki jih dobimo, povsem zadovoljni, saj smo prepričani, da bodo kmalu zadostili tudi pričakovanim količinam. Na prevzemu od kooperacije si želijo več takih proizvajalcev, saj imajo s kvaliteto določenih kooperantov velike težave, predvsem z Nikšičem in Dobojem. Referenti za kooperacijo se pri nekaterih kooperantih ubadajo s perečimi problemi, res pa je, da je veliko odvisno tudi od kvalitete dela in avtoritete posameznega referenta na terenu. V službi prevzema od kooperacije z veseljem pričakujejo nadomestitev dela kooperantske proizvodnje s proizvodnjo v Alibunarju, saj pričakujejo, glede na napore, ki smo jih vložili v priučevanje, da bo kvaliteta izdelave brezhibna, kot v matični DO. Gre torej za potrditev dejstva, da se da na Jastne” obrate veliko bolj vplivati in jih usmerjati kot na „tujo” proizvodnjo, kar potrjuje pravilnost naše razvojne vizije. Manj zadovoljni kot s kvaliteto proizvodnje smo s sodelovanjem z Odžakom v DSSS, saj dokumentacija kljub večkratnim opozorilom nikakor ne najde poti do matične DO, premalo pa je tudi posvetovanj in informacij o problematiki. Prepričani smo, da so to začetne težave, ki se bodo kmalu zlile v uspešno medsebojno poslovno sodelovanje. Vida Skok OTVORITEV PROIZVODNE HALE V ALIBUNARJU V VOJVODINI V mesecu juliju se nam obeta še ena otvoritev. Gre za objekt-v Aiibunarju v Vojvodini, ki je skoraj povsem enak objektu v Odžaku, torej bo njegova kapaciteta ob polni zasedbi znašala 330.000 kom. hlač. Objekt je bil zgrajen brez angažiranja lastnih sredstev El kroja, vgradili pa smo vanj svoje znanje in tehnologijo. Podobno kot za objekt v Odžaku smo usposabljali za de- lo ljudi v matični DO, s ciljem, doseči čim večjo kvaliteto dela in dobre delovne navade. Prepričani smo, da bomo iz Alibu-narja kmalu prejeli prve komade kvalitetnih gotovih izdelkov. ZAKLJUČENO PRVO POLLETJE Junij se izteka in s tem pol leta, ko bomo znova potegnili črto pod našimi prizadevanji za dosego v začetku leta postavljenih ciljev. Glede na rezultate po petih mesecih poslovanja in po ocenah za mesec junij lahko ugotovimo, da niti proizvodnja niti prodaja ne bosta v celoti zadostili načrtovanim ciljem, kar smo ugotavljali že pri interpretiranju rezultatov za 1. kvartal,- saj nismo uspeli v celoti zagotoviti planiranih količin v obliki dodatnih kolekcij, predvsem zaradi pomanjkanja kvalitetnih in atraktivnih materialov na tržišču. Tako predvidevamo, da bo tako količinska kot vrednostna prodaja na domačem trgu realizirana v višini okrog 80 %, saj se bo dosežena prodajna cena gotovo povsem približala planirani. Vrednost prodaje v lastnih prodajalnah se je povzpela že na 5,1 °/o celotne prodaje na domačem trgu in je za več kot 30 °/o presegla dinamični plan za to obdobje. Proizvodnja in prodaja za konvertibilni izvoz se giblje količinsko okrog 100 %, klirinški izvoz pa je celo presegel planska pričakovanja za to obdobje, medtem ko je vrednostna realizacija obratna. S konvertibilnim izvozom bomo iztržili okrog 6 % več, kot smo načrtovali, medtem ko klirinški izvoz ni dosegel 3/4 planirane vrednosti prodaje. Skupna vrednost prodaje gotovih izdelkov se bo ob polletju gibala okrog 85 % planiranih vrednosti. Celotni prihodek delovne organizacije je v veliki meri v rokah kupcev in njihove discipline pri plačevanju faktur. Vse večkrat se namreč dogaja, da predvsem kupci iz drugih republik ne plačujejo zapadlih obveznosti v zakonitem roku, s tem kršijo zakonska določila, posledica tega pa je visoka neplačana realizacija in s tem manjši prihodek delovne organizacije. V primeru enake neplačane realizacije kot v prvem kvartalu (170 mio din) rezultati ne bodo bistveno ugodnejši od prikazanih v prvih treh mesecih poslovanja, saj so nam nekateri stroški, predvsem pa obresti od kreditov za obratna sredstva (predvsem zaradi nezadovoljivih prilivov sredstev) prebili pričako- •' vane okvire in bodo znatno vplivale na končni finančni rezultat. Volumen kreditov seje namreč, namesto predvidenega zmanjšanja, povečal in povzročil precejšnje obresti. Osebni dohodki so se gibali v planskih okvirih in prav od plačane oziroma ne- plačane realizacije bo v veliki meri odvisno, ali bodo le-ti zadovoljili resolucijske usmeritve ali ne. Glede na to, da bomo izpad sezone po-mlad-poietje lahko in morali nadomestiti v drugem polletju, s prodajo proizvodov jesensko-zimske sezone, bomo tudi načrtovanim delitvenim razmerjem v celoti zadostili šele do konca letošnjega leta. Zato morajo biti vsi naši napori usmerjeni, kot je bilo že poudarjeno, v realizacijo uspešno zaključene sezone jesen-zima 1986, več pozornosti kot doslej pa bo potrebno nameniti tudi obvladovanju stroškov, ki spremljajo poslovni proces. Vida Skok REZULTATI POSLOVANJA TOZD Konf. MOZIRJE IN DELOVNE SKUPNOSTI V PRIMERJAVI Z REZULTATI OBČINE MOZIRJE ZA OBDOBJE januar - marec Delež Elkroja Nazarje v ob- Elkroj Nazarje občina čini Mozirje 1-3/86 1-3/86 1-3/86 1-3/85 Celotni prihodek 1.351.583 8.963.758 15 15 Dohodek 375.971 1.674.925 22 18 Čisti dohodek 249.007 1.030.118 24 17 Bruto OD 179.328 1.026.525 17 17 Poslovni sklad 29.146 122.188 24 13 Rezervni sklad 12.841 40.359 32 17 Iz prikazane tabele je razvidno, da se delež EJkroja v občinskem prostoru krepi. Če vzamemo kot osnovno število zaposlenih, lahko ugotovimo, da ustvarimo v občinskem prostoru več dohodka, še večji delež čistega dohodka in akumulacijo kot znaša delež zaposlenih delavcev Elkroja v mejah občine Mozirje. Kvalitetnejši je podatek, večji je delež Elkroja v občini. Z drugimi besedami to pomeni, da se krepi vloga Elkroja v gospodarstvu občine v primerjavi s preteklim enakim ob- Elkroj Nazarje 1-3/86 občina 1-3/86 Delež Elkroja Nazarje v občini Mozirje 1-3/86 1-3/85 Sklad skupne porabe 27.691 67.134 41 31 Akumulacija 41.987 162.547 26 14 Dohodek na delavca 592.080 4.585.067 tret. tretji naj. naj višji Povprečni neto OD na del. 67.904 67.635 pov. 8 % nad ob. pov. ob. Indeks rasti dohodka 1 —3/86 1-3/85 189,3 149,0 27 % nad povp. občine Indeks rasti BOD 1 —3/86 1-3/85 212,4 209,1 BOD/del. 9. m. 6. mesto Indeks rasti neto OD 1—3/86 1-3/85 Skupni izvoz Št. zaposlenih na osnovi 189,1 203,0 7 % pod povp. občine 28,7 26,1 vkalkuliranih ur 635 3.653 17 16 Indeks rasti št. zaposlenih 110,6 101,4 9 % nad povp. rastjo d objem, oziroma, da so se rezultati drugih DO letos bistveno poslabšali, medtem ko je Elkroj zadržal, oziroma pri nekaterih pokazateljih uspešnosti izboljšal lanskoletne dosežene rezultate. Kljub slabšim doseženim rezultatom pa DO v občini v glavnem niso upoštevali delitvenih razmerij, ki jih določata resolucija in družbeni dogovor za leto 1986. Kako snovati bodoči razvoj? Nesporno je, da je delovna organizacija Elkroj v preteklem obdobju dosegla zavidljive rezultate. Vzporedno z intenzivnim, hitrim razvojem pa so se pojavile tudi nekatere težave, ki se niso v zadostni meri odpravljale, kot sorazmerno počasen razvoj informacijskega sistema z uporabo računalnika, premajhna budnost pri spremljanju težkih pogojev gospodarjenja, premajhna enotnost pri izvajanju skupne poslovne politike, kadrovska problematika, itd. Sedaj se nahajamo v času, ko si zastavljamo za naslednje obdobje naše skupne razvojne cilje. Gotovo ni člana kolektiva, ki ne bi želel naš skupni nadaljnji razvoj in s tem tudi razvoj posameznika. Pri tem pa je nadvse pomembna opredelitev, da usmerimo naše napore najprej v odpravo dosedanjih pomanjkljivosti in zaključimo aktivnosti, ki so v teku ter se na ta način do neke mere ..razvojno stabiliziramo”. Z drugimi besedami to pomeni. da vsi skupaj s polno odgovornostjo uresničimo naša razvojna hotenja, ki so skupna, enotna. Razvojna orientacija delovne organizacije Elkroj temelji na dveh izredno pomembnih kakovostnih dejavnikih razvoja: to je kvalitetno proizvajati tržno zanimive izdelke in usmeriti povečano kvalitetno proizvodnjo na tuja tržišča. Delovni kolektiv v Nazarjah, Lučah in Šoštanju je z dosedanjo proizvodnjo dokazal, da je sposoben proizvajati izdelke z najvišjo kvaliteto in s tem dosegel veliko zaupanje pri naših in tujih kupcih. Postavlja pa se vprašanje, kako doseči enakovredno kvalitetno proizvodnjo pri ostalih proizvajalcih, saj nam je znano, da velik del prodanih potreb na domačem trgu pokrivamo s kooperacijsko proizvodnjo. Ne moremo mimo pomembne ugotovitve, da nastopajo precejšnje težave v kooperacijski proizvodnji v pogledu kvalitete izdelave, roka izdelave, cene storitev in podobno. In prav zaradi navedenih težav obstaja po strokovni plati prepričanje, da se je potrebno v bodoče opreti na lastno delovno silo, torej delovno silo, ki bd's polno odgovornostjo in pripadnostjo delovni organizaciji uresničevala naše skupne razvojne cilje, naš boljši jutri, še posebno v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Zal nismo v stanju v celoti izkoristiti proste proizvodne kapacitete v Nazarjah in Lučah, ker nam primanjkuje ustrezne delovne sile. Z načrtnim sistemom usmerjenega izobraževanja, učinkovitejšimi akcijami za pridobitev nezaposlene delovne sile v naši in sosednjih občinah nam bo to v naslednjem obdobju samo delno uspelo. Toda predvideni razvojni cilji so pred nami z veliko mero zahtevnosti in nujno potrebni. Obstaja še vedno odprto vprašanje na kakšen način uresničevati zahtevne naloge v pogledu načrtovane kvalitete, izvozne in količinske proizvodnje. Predlagani način, da organiziramo lastne proizvodne enote v občini Odžak, Alibunar in Čajetina, nam daje pozitiven odgovor. Toda pri tem se moramo zavedati, da širimo proizvodne kapacitete na območja, ki so manj razvita, kjer je dovolj delovne sile (možna velika izbira) in da bo potrebno veliko angažiranja nas vseh, da usposobimo te proizvodne enote za uresničevanje skupnih ciljev. Začetek bo prav gotovo težak, vendar pa nam kasneje zagotavlja, da postanemo bolj neodvisni od kooperacijske proizvodnje in z njo povezano problematiko ter bomo tako lažje in hitrejše uresničevali zastavljene naloge. Pred kratkim izdelana anketa anonimne narave ni v celoti potrdila predlaganega načina razreševanja naših razvojnih ciljev. Vsi se nekako strinjamo za skupne razvojne opredelitve, za večjo neodvisnost od kooperacijske proizvodnje, za večji vpliv na lastno proizvodnjo, toda ne z ustanavljanjem lastnih organizacijskih tvorb po drugih republikah. Res zamotano vprašanje, ki ga bo potrebno v čim krajšem času razvozlati. Pri tem pa postaviti v ospredje naše skupne razvojne načrte, ki jih moramo uresničiti, če hočemo bolje živeti. Ovire, ki se pri tem pojavljajo, je potrebno čimprej odpraviti in oblikovati predvsem takšno razvojno politiko, ki bi izražala naše skupne interese in ki bo zagotavljala našo lepšo prihodnost. Franc Finkšt SAMOUPRAVNI ORGANI IN PREDSEDNIKI TER NAMESTNIKI PREDSEDNIKOV DELEGACIJ Da bi bili vsi seznanjeni, kateri delegati so v samoupravnih organih in da bi se lahko nanje obračali, objavljamo njihova imena: Delavski svet DO: 1. Šaponjič Ivanka, predsednik 2. Štiglic Jože 3. Urlep Tomaž 4. Bele Vida 5. Globočnik Mira 6. Janko Alojz 7. Kolar Marija 8. Poznič Cvetka 9. Valentič Ivan 10. Zavolovšek Ciril 11. Žebelj Milica 12. Kajba Albina, namestnik predsednika 13. Boršnak Ana 14. Lebar Anica 15. Slokan Marija Samoupravna delavska kontrola DO: 1. Irman Marija, predsednik 2. Slapnik Vilma 3. Banko Vilma 4. Stermecki Darja 5. Eržen Justina, namestnik predsednika Skupna disciplinska komisija DO: 1. Kolenc Francka, predsednik 2. Puncer Draga, 3. Plaskan Martina 4. Šulek Vera 5. Govek Marija 6. Šemenc Marija 7. Keršič Marjana 8. Nagode Irena 9. Tot Fanika 10. Žagar Venčeslav 11. Modrijan Lia 12. Supič Ljubo Delavski svet TOZD Konfekcija Mozirje: 1. Šimenc Alojz, predsednik 2. Zager Slava, namestnik predsednika 3. Fludernik Breda 4. Kladnik Marija 5. Kopriva Lidija 6. Mavrič Marija 7. Pahovnik Marta 8. Potočnik Ida 9. Planovšek Pavla 10. Praznik Marjana 11. Slatinšek Zdenka Samoupravna delavska kontrola TOZD Konfekcija Mozirje: 1. Lomšek Vera, predsednik 2. Fužir-Puncer Breda, namest. predsednika 3. Jelaš Štefka 4. Marovt Francka 5. Pečnik Dora 6. Remic Tatjana 7. Zagožen Anton Delavski svet TOZD Konfekcija Šoštanj: 1. Borovnik Aleksandra 2. Kajba Danica 3. Kliner Ana 4. Lebar Ana 5. Ledinek Mira 6. Matko Matilda, predsednik 7. Melanšek Zinka 8. Mevc Milena 9. Pocajt Milena, namest. predsednika 10. Požgaj Fanika 11. Slokan Marija Samoupravna delavska kontrola TOZD Konfekcija Šoštanj: 1. Navodnik Magda 2. Navodnik Suzana, namestnik predsednika 3. Plava Besima 4. Režen Justina, predsednik 5. Sever Marija Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb 1. Kolar Janez, predsednik 2. Ugovšek Mija, namestnik predsednika 3. Blekač Štefka 4. Dešman Jana 5. Jeraj Mimica 6. Karče Igor 7. Kopušar Simon 8. Poznič Jožica 9. Rojten Jelka Samoupravna delavska kontrola Delovne skupnosti skupnih služb: 1. Ocvirk Tatjana, predsednik 2. Marovt Ela, namestnik predsednika 3. Brinovšek Martina 4. Levar Helena 5. Napotnik Danica Odbor za gospodarjenje DO: 1. Zagradišnik Štefan, predsednik 2. Navodnik Francka, namestnik predsednika 3. Jeraj Blaženka 4. Naglič Pepca 5. Kajba Danica Komisija za inovacije DO: 1. Štiglic Jože, predsdnik 2. Supin Darinka, namestnik predsednika 3. Hrastnik Martina 4. Planovšek Pavla 5. Žuntar Ivan Komisija za prodajo osnovnih sredstev: 1. Rojten Jelka 2. Kosmač Franc 3. Boršnak Franc Odbor za varstvo pri delu: 1. Štrucl Zora, predsednik 2. Kosmač Franc, namestnik predsednika 3. Zagožen Anton 4. Perdjun Dragica 5. Kolar Janez Komisija za znižanje: 1. Šimenc Alojz, predsednik 2. Pečnik Danica 3. Prek-Veršnik Ivanka 4. Bric Ivanka 5. Percfun Dragica Komisija za norme: 1. Vodja proizvodnje 2. Analitik časa 3. Tehnolog 4. Bric Ivanka 5. Jelaš Štefka Komisija za vrednotenje zahtevnosti dela: 1. Hrastnik Martina, predsednik 2. Marovt Ela 3. Štrucl Zora 4. Supin Darinka 5. Ferenčak Erika 6. Puncer Draga 7. Copar Poldica Komisija za letovanje: 1. Kolar Janez, predsednik 2. Ferenčak Erika 3. Livk Marica 4. Žebelj Milica 5. Ermenc Marija Uredniški odbor za izdajanje biltena KROJ: 1. Skok Vida 2. Širko Peter - namestnik 3. Majetič Dominik 4. Planovšek Slavka 5. Šaponjic Ivanka 6. Štorgelj Mija 7. Plaskan Martina 8. Ošlak Ana Odbor za gospodarjenje TOZD Konfekcija Mozirje: 1. Cigale Marta 2. Fludernik Marija 3. Mandelc Ivanka, predsednik 4. Šaponjič Dragoslav, namestnik predsednika 5. Vajd Marija Komisija za delovna razmerja TOZD Konf. Mozirje: 1. Pahovnik Štefka, predsednik 2. Marovt llona, namestnik predsednika 3. Čopar Poldica 4. Marovt llona 5. Pintarič Gizela Stanovanjska komisija: 1. Remic Franc 2. Štiglic Jože 3. Pahovnik Štefka Komisija za delovna razmerja DSSS: 1. Žagar Alenka, predsednik 2. Žunter Marija 3. Vrhovnik Marija 4. Kolenc Majda, namestnik predsednika 5. Praznik Olga Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Šoštanj: 1. Lubšina Karmela, predsednik 2. Drev Ivica, namestnik predsednika 3. Drev Olga 4. Forstner Vida 5. Navodnik Suzana DELEGACIJE ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: TOZD Konfekcija Mozirje - Bele Vida, predsednik - Šemenc Marija, namest. predsednika TOZD Šoštanj - Dobnik Irena, predsednik Delovna skupnost skupnih služb - Šulek Vera, predsednik - Supin Darinka, namestnik predsednika SKUPNA ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS I - za kulturo, telesno kulturo, izobraževanje in raziskovanje: TOZD Konfekcija Mozirje in DSSS - POLAK Breda, predsednik - Tkalčič Boris, namestnik predsednika TOZD Šoštanj - Goličnik Justina, predsednik - Grudnik Silva, namestnik predsednika SKUPNA ZDRUŽENA DELEGACIJA SIS II - za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, otroško varstvo in stanovanjsko gospodarstvo: TOZD Konfekcija Mozirje in DSSS - Štorgelj Mija, predsednik - Puncer Draga, namestnik predsednika TOZD Šoštanj - Satler kristina, predsednik - Vihar Sonja, namestnik predsednika Kolekcija pomlad--poletje 1987 - poleg hlač in jaken tudi krila Novost v letošnji kolekciji so poleg jaken tudi krila. Po ogledu modnih novosti v svetu lahko rečemo, da se linija in forma kril nagiba h klasiki, kar pomeni, da so krila ravna in ozka ter nekoliko daljša z veliko modnimi detalji kot so bumbi, šnolce, kovinske zadrge, svetleči neti, gube, posebne oblike žepov, paski,... Dolžina kril se giblje od kolen pa do sredine meč. Krila morajo biti elegantna in poudarjati morajo ženskost. Po drugi strani pa z modnimi detalji dosežemo športno eleganco, kar je značilno za letošnje poletje. Pri hlačah je forma ostala v glavnem enaka. Veliko modnih detaljev vidimo na žepih, pri preponah, všitkih in prerezih. Hlačnice so še naprej korenaste oblike ali pa so ravne in spodaj široke. Moške jakne so športne, kratke, z veliko žepi in prerezi, medtem ko ženske jakne varirajo v dolžini. Forma je široka, skoraj obvezno so podložena ramena, velik poudarek je na gumbih in odločnih linijah. Glavni poudarek je še vedno na materialih in barvah. Materiali so svetleči, svilen-kasti, veliko je zbledenega jeansa in lahkega. platna. Ker na krilih prevladujejo ravne in ozke linije, morajo biti materia- li kompaktni. Glavni zaželeni efekt pa dosežemo z modnimi gumbi in predvsem z barvami. Še vedno prevladujejo pastelni toni vseh barv, po drugi strani pa jasni in odločni odtenki rumene, zelene, oranžne, modre, rjave in lila barve. Še vedno je polno bele, brez katere si poletne garderobe ne moremo zamisliti. Zanimiva je kombinacija dezeniranih materialov, drobnih vzorcev, karo vzorcev in barvnih kontrastov pastelnih z močnimi barvami. Urška Ermenc GIBANJE CEN ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN Indeksi cen življenjskih potrebščin so po podatkih zavoda SRS za statistiko, po vsebini enaki indeksom cen življenjskih stroškov, le da je pri življenjskih stroških upoštevana dejanska potrošnja blaga in storitev, ki jo je mogoče ugotoviti le na podlagi anket o osebni potrošnji, pri življenjskih potrebščinah pa se upošteva določena nespremenjena struktura po-trošnih dobrin. V obdobju januar - maj so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 86,6 °/o, v primerjavi s povprečjem leta 85 za 59,2, v primerjavi z decembrom lani pa za 22,8 % oziroma za 39,1 %, če pri- merjamo cene v maju s cenami v decembru preteklega leta. Cene življenjskih potrebščin v maju pa so v primerjavi s povprečjem leta 85 večje za 80,3 % in so za 95,8 % višje kot v maju preteklega leta. Rast cen življenjskih potrebščin je odvisna od rasti cen, različnih dobrin v na- slednji strukturi: - hrana 40,8 % - tobak - pijače 4,4 % - obutev in obleka 13,9% - stanovanje 5,4 % - kurjava - razsvetljava 5,4 % - stanovanjska oprema 7,4 % - higiena 3,8 % - kultura, razvedrilo, oddih 6,6 % - promet (s storitvami) 12,6 % - blago 89,0 % - storitve 11,0 % Zanimivo pri tem je tudi, da so se cene življenjskih potrebščin od lanskega maja povečale v Jugoslaviji v povprečju za 85,6 % v Sloveniji pa kar za 10,2 % več. In kako so sledili gibanju cen življenjskih potrebščin naši OD? V obdobju januar - maj 1986 so se osebni dohodki v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 96,6 %, kar pomeni 10 % realno rast OD za to obdobje, v primerjavi s povprečjem leta 1985 so se povečali za 68,4 °/o, kar predstavlja 9,2 °/o realno rast OD, v primerjavi z decembrom 1985 pa so se povečali za 29,6 %. Če primerjamo OD maj 1986 z decem- (Povzetek s posveta ekonomistov, ki ga je organiziral VEKŠ v Mariboru v juniju 1986) Sedaj, ko prispevajo v plačilo računi za negospodarno ravnanje, se vedno ostreje postavlja vprašanje tehnološkega in ekonomskega razvoja in iskanja modela financiranja tega razvoja ob razmeroma skromni akumulaciji v naših razmerah. Za jugoslovansko strukturo proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti je značilna relativno visoka uvozna odvisnost in majhna izvozna sposobnost. Suficit plačilne bilance je v našjh razmerah dana veličina in temu se prilagaja ekonomska politika, ki vpliva na nivo uvoza in izvoza. Ker nimamo neto-priliva kapitala iz tujine, so zaradi tega zmanjšane možnosti investiranja. Upadanje stopnje rasti družbenega proizvoda povečuje razkorak v stopnji razvitosti Jugoslavije in razvitih dežel. Zahteva za povečevanjem jugoslovanskega izvoza na konvertibilno področje postaja vse težje uresničljiva. Medtem ko se je družbeni proizvod do druge polovice sedemdesetih let povečeval za 8-10 % zaradi priliva tujih sredstev, se danes del družbenega proizvoda odliva v tujino (predvsem zaradi plačila obresti). Tako ne moremo niti tega stagnantnega družbenega proizvoda v celoti porabiti „doma”. To vpliva na realen padec investicij, kar ima za posledico oteženo strukturno prilagajanje in tehnološko posodabljanje gospodarstva. Vse to nas oddaljuje od konkurenčnih evropskih norm gospodarjenja in potiska v položaj polkolonialnega gospodarstva. Z gotovostjo lahko trdimo, da niso samo zunanji dejavniki (iz makro ravni) vzrok Kvaliteta — osnovni moto našega razvoja. brom 1985 beležimo 11,2 °/o realno rast OD. Primerjavo OD za maj 86/85 nam kaže 95,3 % povečanje OD, maj 86/maj 1985 pa 96,6 % povečanje, kar v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin predstavlja 0,8 °/o realno rast OD. Iz tabele je razvidno, da v letošnjem letu slabega stanja mnogih organizacij združenega dela, temveč so k njihovemu slabemu gospodarjenju pripomogle predvsem notranje, lastne slabosti. Te se odražajo v slabem odnosu do znanja in s tem tudi do strokovnih kadrov, mali zainteresiranosti za razvojno-raziskovalno delo, v socializaciji in solidarnosti celotne družbe pri pokrivanju negativnih rezultatov poslovanja, v nezadostnem posluhu večine organizacij združenega dela za dejanska dogajanja v tržnem okolju. Vedno več je primerov, da velike OZD izgubljajo izvozna tržišča zaradi neorganiziranosti, nereda in neodgovornosti, neučinkovite notranje kontrole kakovosti izdelkov in rokov dobav ter inovacijske togosti. . Če OZD ni uspešna in učinkovita in če gospodarstvo ne daje ugodnih rezultatov, se postavlja vprašanje o ustreznosti vodenja delovnih organizacij. Govorimo o krizi vodenja - kadrovski na mikro ravni in sistemski na makro ravni. Naš ekonomski in družbeni sistem ima težišče na makro regulacijah. Vendar imajo delovne organizacije in s tem njihovo vodstvo tudi določeno stopnjo av-v tonomije, ker sami določajo proizvodni program in izbirajo tržišče. Če bi imela kriza samo sistemski izvor, je potem težko razložiti razlike v uspešnosti posameznih delovnih organizacij. Krizo vodenja, ki izhaja iz makro ravni, je mogoče rešiti oz. omiliti s tem, da sistem regulacijo gospodarstva prenese na mikro raven. Krizo vodenja, ki izhaja iz mikro ravni in ima kadrovski značaj, je mogoče omiliti s tem, da se poveča avtonomija delovne organizacije ter avtonomija in moč vodstva. Vodenje delov- ne beležimo realnega padca OD, tako kot je to bil primer v preteklem letu (za 25 %), istočasno pa le s težavo sledimo tako visokemu porastu cen življenjskih potrebščin. Tako bomo le z velikimi napori lahko dosegli realno raven OD iz leta 1984. -kako ravnati? ne organizacije, kjer naj pride do izraza avtonomija in moč vodstva zahteva določeno: a) Znanje Kadrovski mehanizem je danes političen in ne strokoven. Mehanizem občinske kadrovske koordinacije je proizvedel najnižjo izobrazbeno strukturo vodilnih v gospodarstvu Evrope. b) Profesijo Poslovodni organ mora: biti proizvodno - akcijsko usmerjen, znati integrirati različne ljudi in skupine v dober kolektiv, znati organizirati in vzpodbujati inovacije. Ker ni vodilne osebe (direktorja), ki bi optimalno obvladala vse te kreativne lastnosti, mora biti njen team (vodstvo) sestavljen tako, da se vse te lastnosti komplementarno dopolnjujejo (v razvitem svetu imajo za to strokovne organizacije). c) Tekoče izpopolnjevanje Ustanovitev ustreznih elitnih šol za vodilne in strokovne kadre, ki jih ne vodijo uradniki, temveč priznani strokovnjaki (naši in tuji). Izpopolnjevanje vodilnih kadrov v mednarodnih in menagerskih šolah in seminarjih. Odpraviti institut priznane strokovne izobrazbe, ki jo zakon omogoča, praksa pa na široko uporablja (politična aktivnost + politična primernost = napredovanje = izobrazba na osnovi prakse). • b) Dotok najpomembnejših informacij Če imamo nesposobno in neizobraženo vodstvo, ki ne zna organizirati dotok najpomembnejših tehnoloških in tržnih informacij, pade uspešnost delovne organizacije pod raven, ki je za tržne razmere normalna (rdeče številke). Da je naša družba zašla v polkolonialno odvisnost zadolženih, premalo produktivnih in zato premalo konkurenčnih dežel, je vzrok v ovirah za prodor inovativnosti, brez katere ni sodobne učinkovitosti. V svetovnem vrhu svobodnosti in konkurenčnosti so namreč dežele, ki imajo največ tržno - selektivnega plansko podprtega gospodarskega sistema in najbolj razširjene inovacijske procese. Dokler krize vodenja - pa naj ima sistemski ali kadrovski izvor - ne bomo zadovoljivo rešili, ne moremo pričakovati pomembnega inovacijskega zasuka in s tem učinkovitejšega poslovanja OZD ter trajne rasti jugoslovanskega gospodarstva, ki se odraža na vzven v sposobnosti konkurenčnega vključevanja v mednarodno delitev dela. Danes je ELAN edina OZD v Jugoslaviji, ki s svojim proizvodnim programom, kvaliteto in ceno uspešno konkurira na svetovnem trgu. Blaženka Jeraj, dipl. oec. Otežene razmere gospodarjenja DOPUSTNIŠKI DNEVI PRED VRATI ŠPEH JOŽA skoraj vsako leto dopust preživlja na morju s prijatelji. V našem domu ni bila še nikoli, želi si pa, da bi enkrat videla Maslenico in dobila pravo podobo o našem domu. Sicer pa pravi, da je najlepši dopust doma, saj ni boljšega občutka zvečer, oziroma zjutraj, ko ni treba na znak budilke na pot in lahko vsako jutro pred hišo brezskrbno s sosedi pije kavo. BOŽIČ ZDENKA letošnji dopust bo preživela kar doma ob pridnih zidarjih, z morjem žal, ne bo nič. Bo pa skupaj z možem malo planinarila, za dan ali dva. Dopust ji onemogoča tudi denar, saj gradnja ni poceni, sploh pa ne v času visoke inflacije. Srčno pa si želi, da bo drugo leto boljše in da si bo lahko spet privoščila pravi dopust. BRANKA LOMSEK bo preživela dopust v Elkrojevi prikolici v Umagu. Za prikolico in Umag se je odločila že drugo leto zapored, torej ji bivanje v kampu nadvse odgovarja. Pravi, da se odloča za kampiranje predvsem zaradi tega, ker ima družinico z majhnim otrokom, zato se težko veže na čas, na obroke ob točno določeni uri. Ugaja ji svoboda v kampu, možnost zabave, pa še po ugodnih cenah se da letovati v prikolicah. Skratka, težko čaka dneva, ko se bo predala užitkom morja in sonca. MIKEK FANIKA je mati dveh otrok, skupaj z družino bo letos.letovala v našem domu v Maslenici. Zelo jo zanima, kako bo, saj bo tokrat prvič v Maslenici. Pravi, da bi rada videla kako se sploh enkrat preživlja pravi dopust, ko ni treba skrbeti za hrano, saj ga do zdaj praktično še ni imela. Sicer pa pravi, da je zelo ugodno, ker se dopust plačuje na obroke. SANDA BOROVNIK Z možem, hčerko in vnuki bomo letos letovali v Piranu pri sorodnikih. Pri tej draginji bo to še najcenejši dopust. Upam, da ne bo preveč vroče, ker se že v tovarni zadosti spotim, zato tudi komaj čakam ,da se malo spočijem in razvedrim. Pa vsem skupaj lep počitniški pozdrav. MARICA KONČNIK Z družino bomo letos preživeli dopust v Novem gradu, kjer ima moževo podjetje prikolice. Vročine se ne bojim, le da bi se mi denarnica prehitro ne izsušila. Upam, da se bom zdrava in vesela vrnila na delo, isto želim tudi vsem sodelavkam. VSEM PRIJETNO POČITNIKOVANJE Z ŽELJO, DA BI Sl NABRALI ČIM VEČ NOVIH MOČI ZA NOVE DELOVNE NAPORE. VESTI LJUBLJANSKE BANKE Vsem, ki jih zanima stanovanjska gradnja, bodo prišle prav informacije o stanovanjskih posojilih, ki so nam jih posredovale strokovne službe LB TB VELENJE. Banka daje stanovanjska posojila občanom, ki poslovno sodelujejo z banko in namensko varčujejo za reševanje stanovanjskega vprašanja v vseh krajih SRS. Posojila na osnovi vezave sredstev lahko pridobijo občani za stanovanjsko gradnjo v vseh krajih, kadar jim daje za te kraje dolgoročno stanovanjsko posojilo njihova delovna organizacija. Posojila so namenjena za: — nakup stanovanj in stanovanjskih hiš — graditev stanovanjskih hiš — prenovo starih stanovanj in stanovanjskih hiš — plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča Namensko varčevanje Po končani varčevalni dobi z mesečnimi pologi ali enkratnim pologom dobi občan posojilo po naslednji lestvici: varčevalna posojilo posojilo,- doba mes. pologi enkrt. pol. 2 leti 180 % 220 % 3 leta 230 % 280 % 4 leta 300 % 350 % 5 let 370 % 430 % Najkrajša doba varčevanja je 2 leti, obrestna mera za posojila je 5 %, doba odplačila do 15 let. Vezava sredstev Občan lahko nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz. Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 16 let. Višina posojila znaša: — 220 % vezanih dinarskih sredstev - 250 % vezave dinarske protivrednosti prodanih konveritbilnih deviz Obrestna mera za posojila je 10 %, doba odplačila pa do 15 let. Posojila se odobravajo na podlagi gradbeno—tehnične dokumentacije, za koriščenje pa je potrebno predložiti račun, pogodbo ali situacijo o izvršenih delih. Pojasnila in informacije o stanovanjskih posojilih občanom so na voljo kreditnemu odseku Ljubljanske banke TB Velenje v Titovem Velenju in Mozirju. Od 1. 6. 1986 nudi Ljubljanska banka Temejna banka Velenje občanom na podlagi vezave kredite za naslednje namene: 1. — nakup materialov in naprav za proizvodnjo in za varčevanje z energijo za stanovanja ali stanovanjske hiše, 2. — plačilo stroškov za telefonski priključek, 3. — popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, 4. — plačilo uvoznih dajatev za osnovna sredstva drobnega gospodarstva in kmetijstva, 5. — plačilo vpisnine za izredno šolanje, 6. — plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripomočkov in storitev rehabilitacije. 7. — za nakup avtomobila, če služi kot invalidski pripomoček, 8. — plačilo postavitve skupinske antene, 9. - hišni računalnik. Občan dobi kredit če: 1. — veže dinarska sredstva, 2. — proda banki konvertibilne devize in nepreklicno veže za določen čas njihovo dinarsko protivrednost, V ta namen sklene občan z banko ustrezno pogodbo. Višina kredita znaša: — 250 % vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, — 220 % od vezanih dinarskih sredstev. — 250 % od vezanih dinarskih sredstev, ko gre za kreditiranje namena iz točke 7. Banka obrestuje vezani znesek depozita po 1 % letni obrestni meri. Obresti pri odplačilih so različne in sicer: — za varčevanje z energijo 17 % — za nakup avtomobilov, ki služijo kot invalidski pripomoček 18 % — za ostale namene 21 %. Za namene navedene v 4. točki člena pravilnika je doba vračanja do 12 mesecev, za vse ostale namene pa do 5 let. Črpanje kredita je dokumentarno! Vse podrobnejše informacije dobite na odseku potrošniških kreditov' LB Temeljne banke Velenje v Titovem Velenju in v Mozirju. MLADINSKI UTRINKI MLADINSKI UTRI PO DOLINI SOČE O izletu smo se pogovarjali že nekaj časa. Predvsem nas je zanimalo, kdo gre na enodnevni in kdo na dvodnevni izlet. Tako smo se morali 7.6. zjutraj najprej razporediti v štiri avtobuse, od katerih sta dva peljala na enodnevni, dva pa na dvodnevni izlet. S seboj smo vzeli nekaj okrepčila in se podali na pot. Nekateri smo bili razočarani, ker je bila cesta čez Vršič zaradi novozapadlega snega zaprta. Bilo je zelo hladno jutro in smo se poskušali ogreti. Ker čaja z žganjem v avtobusu ni mogoče kuhati, nas je ogrelo „ta drugo”. Zaradi skrajšane poti smo imeli nekaj več časa za oglede in naš prvi postanek je bil na letališču Brnik, kjer nas je pa večina že bila. Navdušeni smo bili ob ogledu zbirk v gradu Goričane. Vožnjo smo nadaljevali v dolino Soče, sledil je ogled trentarskega muzeja, ob koncu poti je bilo z izvirom Soče že skoraj preveč lepih vtisov za en dan. Vrnili smo se do Bovca, se nastanili v hotelu Alp, kjer smo se dobro počutili zaradi urejenosti in zelo prijaznega osebja. Po večerji je sledil ples, najbolj vzdržljivi smo se podali še v disko. Verjetno ni treba posebej omenjati, da smo bili ves dan dobro razpoloženi. Spanja je bilo za nekatere skoraj premalo, ker smo naslednji dan ob 9. zjutraj morali nadaljevati pot. Vreme je bilo lepo in toplo, pot pa nas je vodila najprej do Kobarida, kjer smo si ogledali pokopališče italijanskih vojakov iz I. svetovne vojne. Kosilo smo imeli v Lipici. Videti lipicance z vso njihovo eleganco pri izvajanju programa je vedno lepo doživetje, tudi če ni prvič. Čeprav bi nekateri želeli preživeti še dalj časa v družbi z lipicanci, smo morali pohiteti do Bistre, kjer smo si ogledali tehnični muzej Slovenije. Osebno mi je bil najbolj všeč oddelek z lovstvom. Nekaj paviljonov1 je bilo na žalost zaprtih zaradi vzdrževalnih del. Povečerjali smo v Domžalah in se zadovoljni vračali proti domu. Ob koncu bi želela pohvaliti vodiča, saj mu je uspelo narediti izlet zanimiv za vse, bolj in manj zahtevne. Upam, da ni prišel z izleta nihče razočaran in da se bomo podobnih izletov še udeležili, saj je to tudi priložnost, ko se medsebojno spoznavamo. Vera Žulek ENODNEVNI IZLET V KUMROVEC V soboto, 7.6.1986 smo se ob 6. uri zjutraj odpeljali izpred Elkroja proti Kumrovcu. Že po nekaj kilometrih vožnje smo si privoščili požirek dobre kapljice, ki je razvozljala jezik in vlila v nas obilico dobrega razpoloženja. Tako je pot do Kumrovca hitro minila. Tu smo si ogledali prenovljeno Titovo rojstno hišo z okolico, ki je vsa preurejena v muzej. Obiskali smo še ..Politično šolo” in „Dom omladine Jugoslavije”, kjer smo si ogledali kratek film o tovarišu Titu. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z mano, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ančka Remic Po sprehodu v Kumrovcu smo se odpeljali k spomeniku Matija Gubca in si ogledali tudi muzej ..MATIJA GUBEC", kjer smo veliko izvedeli o kmečkih uporih (največ o uporu Matija Gubca na Hrvaškem). Polni dobre volje in lepih vtisov smo se idpravili proti hotelu „MATIJA GUBEC" v Stubičkih toplicah, kjer smo se okrepčali in odžejali za pot proti gradu Tra-koščan, kjer smo si z zanimanjem ogledali muzej, ki je bil vreden našega občudovanja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in moža se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje in spremstvo na njuni zadnji poti. Marija Krivec Dobrega razpoloženja vožnja ni motila in pot do našega zadnjega postanka je bila kratka. Po_ slastni večerji v motelu „MERX” v Šentjurju pri Celju smo se za bavali ob dobri glasbi skupine „AD HOC" tja do poznih večernih ur. K dobri volji nas vseh sta pripomogla tudi naša dva šoferja, vodička in edina predstavnika moškega spola iz našega kolektiva, tovariša Franc in Alojz. S prijetnimi vtisi smo se v zgodnjih ju tranjih urah vrnili domov. Branka Lomšek, Ana Zgožei ZAHVALA Vsem, ki ste mi ob težki izgubi dragega očeta priskočili na pomoč, darovali cvetje in izrekli besede sožalja, prisrčna hvala! Ivanka Žalig Celje - skladišče D-Per NAGRADNA KRIŽANK, 192/1986 SEST m JMttEiaoi 0O Huu>oy* Pesto v SOČU) svostu) vodja T02B 3oŠWJ s/m&Kzt 'PlE/UŠti yt)s>lvv LoPR D^n.zivai toMuvm; 1119862045,2 flfSfllČC , COBISS s i SIVCIH IC. JUjCt/VfU* V/K wi?om- KIICČ fmmcE ?OUoJ>iQ iiv/UStfl oiiokčiufi iton-fufi OTOK 5ahosw v Uči:) DObE ČEbELlC/) i/struovr -ToKflSvfl jont\cE ooojpe HEibid i V«JTfl /23169 KBRT PJ2/ REČICI i P ČRV- IR1DU škIki otok 5VMA/IK REMSU l.SV LOM 3o£fl£TVo 5 OZ DO V Ll/iftUvii UiEfJ Don-1- int E?OOVeT(\ L/BBflNC iffČtSR GMS ULE Tik. loDJBM Slif) llVOL RF) Ji 7 pr/c' POD le.iknTQ.ooL Musu K SLR V ICC} $e bom- r,7A ' . ifsvsm rriHgvc ilTER 21 VZJfVJ TfliOUtfl bLlSč UičrH i£PSto ?ou\m SKorsKfl 0.0. obR TK4V/w8 V2KL1K tJePlIJfo VOtf AO-R&sai iO£3k'C EU Ul čem hl}Tlb06d, čRheuc, ulŠu.Q lazRLUR UfjiTp oiME PL-U5 RiMSKR r niSTfA M Si ^2 H 4vc. Tov SmoFCN VLOSČ REMCVR ZRLHRT/u VlRUH ObVElEU yioi.EC. USAILo 1. nagrada: 2000,- , 2. nagrada: 1000,- , 3. nagrada: 500,-. Križanke oddajte do petka 8. 8. 1986.