Sestrina ljubezen.
(Krištof Smid.j
Keka premožnu gospa je revno deklico vzela za svbjega otroka. Ta deklica je bila zelo pobožna, ubog-Ijiva, pridna, vedno prijazna in vesela.
18
Nelukrat reče gospa: »Rezika! ker si tako dobra dete, ti bom dala za božič novo obleko narediti. V pro-dajalnici sem že govorila o tem. Na denarje, pojdi tje in kupi si onega blaga modre barve, ktero ti je tolikarj všeč«.
Gospa jej da dva velika tolarja. Rezika si ogleduje denar in pravi: »0 preljuba gospa! jaz imatu obleke že zadosti. Ali moja sestra Franica ni v tako dobrem kraj, kakor sem jaz. Prav beraško je oblečena. Bila bi pai žalostna, ko bi na meni videla lepo novo obleko. A.i bi ne smela leh dveh tolarjev njej poslati? Ona me tako zelo ljubi, in ko sem zadnjič bolna ležala, je brž semkaj prihilela, in mi je tako ljubeznjivo lepo stregla.«
»Ti dobri otrok«, reče gospa, »piši svoji sestri, naj k nam pride. Obe bom potlej enako oblekla. Ka* imate enako ljubezen med seboj, pa imejte tudi ša enako obleko!«
Ljubezen bratov in sestra, Je znak čutila rajskega.