206
Mnogovrstne novice.
Tisza-Eszlarski iimor.
Kakor smo v zadnji številki „Novic^^ omenili, pričela se je pretekli teden konečna obravnava zoper one ogerske jude, ki so zatoženi versko-rituelnega umora na krščanski deklici Ester Sollymossy, in zarad podtikanja mrliča.
Zanimiva je ta obravnava ne le sama na sebi, ampak posebej še zato, ker rešitev te dogodbe živo sega v vprašanje proti judovskega gibanja, in pa zato, ker je glavna priča umora lastni maloletni sin zatože-nega juda Scharfa. — Dogodbo samo posnamemo po govoru državnega pravdnika.
Povod za sodnijsko preiskavo zoper tukaj navzoče zatožence: Salomon Schwarz, Abrah. Buchsbaum, Leopold Braun in Herman Wollner zarad hudodelstva umora, zoper J. Schwarza, Adolfa Jungera, Abrahama Braun a, drugače Breuner, Samuela Lus tiga, Lazara WelsssteinainEm. Tauba zarad sovdeleštva pri umoru; zoper Amsel V o gel a, Jankela Smilovicza, Davida Herschko, MoricaGrossa in Ignaca Kleina zarad prestopka podpiranja hudodelstva — dalo je to, da je dne 1. aprila 1882. skrivnostno izginilo štirnajstletno dekle Ester Sollimossy z Troza Eslara. Estera, hči uboge vdove, morala je služiti uže od prve mladosti in je zadnjič v službo vstopila dne 1. marca lanskega leta pri svoji sorodnici gospej Andrea Huri v Tisza Eszlaru. Tam delale so se priprave za velikonočne praznike. Gospodinja Huri poslala je dne 1. aprila deklo Estero z namenom, si zmalati hišo, barve kupit v drugi konec sela, in šla je tje med 10. in 11. uro dopoludne, in dokazano je, da je krog opoludne res kupila barve pri trgovcu Kohlmayer-ju , grede tj an nazaj govorila je s svojo sestro Sofijo, pa so jo videle tudi druge osebe, izrekoma sestra videla jo je hodUi do malna v selu , tam pa se je zgubil njen sled. Se popoludne omenjenega dne iskala jo je gospodinja Huri, ostrašena mati in pa vdova Gabrijela Sollimossy-a; mati prejokala je vse ulice in judovski cerkvenik Jožef Scharf jo je tolažil, da se bode dekle uže še našlo; vsled naznanila dne 4. aprila iskale so jo tudi gosposke, pa vse je bilo zastonj: Estera je izginila.
Po teh dogodbah pa se je bolj in bolj širila govorica, da je še le petletni sinček judovskega cerkvenika Jos. Scharfa pripovedoval: ;;da je njegov oče deklico notri poklical, jo umil, peljal v tempelj, da jo je potem klavec klal itd." — Vsled naganjanja matere pričela je konečno sodnija pozvedavati, pa še le z odlokom od 12. maja določila je viša sodnija preiskavo in dne 19. maja prišel je tje preiskovalni sodnik, in vsled tega pričelo se je živahno gibanje v sicer mirni vasi.
Preiskovalni sodnik dejal je pred vsem sumljive jude pod policijsko nadzorstvo in potem zaslišal je malega Samuela Scharfa, in ta je tudi njemu povedal, da je Estera prišla v stanovanje njegovih starišev, in ko ji je eden v pričo veliko ljudi vrat prerezal,  lovili
80 njeao kri v krožaik. Oče I41etQega Morica Scharfa in drugi sumljivi tajili so odločno kaj vedeti o pogrešani Esteri. Preiskovalni sodnik pa jim ni verjel, in Moric Scharf, ki je še dne 20. maja trdil, da o Esteri ni nikdar čul in da nič ne ve, obstal je drugi dan pred varnostnim komisarjem Rusky-em in sodnijskim pisarjem, da je njegov oče Estero s pretvezo, da naj bi mu pomagala predevati svetilnike, s ceste notri poklical , potem jo je skupno z beračem , pri njem staau-jočim, peljal pred tempelj, tam jo je položil na tla ia jo slekel do srajce, dva cerkovnika sta jo držala, tretji pa ji je vrat prerezal in na krožnik vjeto kri zlil v pi-sker. — Moric Scharf videl je vse to, kakor je obstal, skoz ključavnico vrat v tempelj , šel pa je gledat zato, ker je čul jok Estere. — Ko je bilo to končano, videl je še Moric, da so ji krog vrata zavili cunjo in jo zopet oblekli v njeno obleko, imenuje tudi osebe, ki so bile tedaj zraven. To izpovedbo ponovil je Moric pred preiskovalnim sodnikom, dne 23. maja pa pri seji sodnije. Tudi dve ženski, Lengjel in Fekele, čuli ste ob onem času jok od tempeljna sem, in ena videla je, da sta izpred vrat proti cesti pazila dva juda. Preiskovalni sodnik napel je vse moči, Estero dobiti živo ali mrtvo, pa vse zastonj. V tempeljnu sledilo se je, da so bila tla namazana z ilovico, tudi je našel na vrtu pri tempeljnu jamo 57 centimetrov široko in 51 centimetrov globoko, o kateri ni bilo dobiti pojasnila, čemu bi bila narejena. — V zapor dejanih je bilo 12 judov, Moric Scharf pa je bil še pod posebnim varstvom sodnijskih slug, pa preiskava ni nič napredovala, ko pa se nenadoma zgodi dne 18. junija popoldne nova dogodba. Ta dan namreč izleče poljslii čuvaj Olah s pomočjo dveh brodnikov iz reke Tisze mrliča blizo 140 centimetrov dolge, srednje rejene, okoli 14 let stare deklice, kakor je trdil okrajni sodnik, in na njeni levi strani našla se je v papir zavita plavkasta barva.
Kazalo je, da bi bila to Estera, in tamošnja deklica Julija Szakolcsać trdila je odločno, da je to Estera, ako-ravno se ji je truplo pokazalo neoblečeno, ravno tega mnenja bilo je tudi pet druzih tamošnjih zaslišanih oseb; toda mati umorjene in ž njo vred več druzih tamošnjih oseb izreklo je z vso odločnostjo, da to nikakor ni truplo Estere. — Po raztelesenji izrekli so tamošaji zdravniki, da je mrlič truplo dekleta najmanj 18 let starega, katero je, po nohteh soditi, živelo brez težkega dela, ki je umrlo k večemu 10 dni poprej za oslabljenjem krvi in ki je bilo kot mrlič v vodo vrženo komaj tri do štiri dni poprej. — To je izbudilo sum na novo hudodelstvo; mislilo se je, da se je s tem mrličem hotelo prikrivati prvo grozno hudodelstvo, kazaje, da je Moric Scharf-ova izpovedba neresnična. — Po izpovedbah prič zagledal je brodnik mrliča v Tiszi, potem pa sta ga dva druga zakopala. Po izpovedbi prič Smilovicsa, Mateja in Herschke pa je zatoženec Vogel še 6. ali 7. junija Smi-lovics-a pregovoril, da sprejme in po vodi spusti mrliča. Tako se je res podal v Marton, je tam prevzel na voz naloženega mrliča pokritega s šturijami od Eszlarcev Grosz in Klein; mrliča potem priveze na svoj brod, jo pelje do pod Eszlarja, kjer so se ji po naročilu Smilovicsa oblekle obleke, blizo D a d a pa so mrliča spustili v vodo. Od kod so mrliča dobili, se ni pozvedelo, in konečno so vse tri priče, Smilovics, Matej in Herschko, preklicali svoje izpovedbe.
Dne 7. decembra 1882. 1. izkopano je bilo Dadaško truplo in kot izvedenci bili so navzoči trije profesorji zdravništva iz Budapešta. Sodnija odbila je predlog izvedencev , da bi se jim naznanil izrek zdravnikov in je odrekla tudi poslati v Budapešt vse dele mrliča. Potem so izrekli profesorji, da se ne morejo pridružiti sklepom prvih zdravnikov ne  glede starosti in ne glede vzroka
207
smrti; po njihovi misli bilo je ono truplo od 14- do ITletnega dekleta. Profesorji spuščali so se tudi v pre-tresovanje druzih vprašanj, pa izrekel se je tudi deželni zdravniški svet, in to bolj v smislu prvih zdravnikov in zoper profesorje.