Smer
in možnosti
Kakšen bo naš nadaljnji razvoj? Bomo ponovili napake iz preteklosti ali pa smo se le kaj naučili in bomo na temelju teh spoznanj sprejeli bolj premlš-Ijene razvojne odločitve? Tako se lahko vprašamo ob sedanjih razpravah o našem razvoju v prihod-njem petletnem obdobju, hkrati z njim pa načrtujemo tudi razvoj do konca tega tisočletja.
Ta vprašanja so upravičena zaradi tega, ker vsi dobro vemo, da smo v preteklosti sprejeli vrsto nera-donalnih odločitev, da smo zato razpoložljiva doma ustvarjena in s tujimi posojili pndobljena sredstva često vlagali v nepremišljene naložbe, ki niso prine-sla zaželenega in pričakovanega učinka — celo več, prinesle so nam izgube in vrsto težav, ki so bile po-vezane s tem.
Povsem jasno je, da ob nobeni naložbi ni moč povsem zanesljivo trditi, da bomo z njo dosegli pov-sem načrtovane učinke. Gospodarske in druge ra-zmere se namreč lahko hitro spremenijo in s tem povzročijo tudi spremembe v učinkih posamezne naložbe. Ekonomskaznanostjezatorazvilaštevilne metode in postopke za izračunavanje verjetnosti pričakovanih rezultatov, s katerimi je moč za vsako naložbo dokaj točno napovedati, kolikšna je verjet-nost za njeno uspešnost. A obstaja seveda tudi možnost za neuspeh, kajti če te možnosti ne bi bilo, bi vsi raje hranili denar v bankj in dobivali zanesljive obresti, kot pa bi investirali In s tem tvegali, da dobijo v obliki dobička več kot z obrestmi v banki ali pa, po drugi strani, veliko ali vse izgubijo.
Tako je tudi ob sedanjih razpravah o nadaljnjem razvoju povsem nerealno pričakovati, da bomo sprejeli samo odločitve in izpeljali le naložbe, ki bodo učinkovite. Lahko pa zahtevamo, da so odločitve mnogo bolj premišljene kot v preteklosti in da niso posledica samovoljnih, ozkih, lokalističnih irtteresov kot se je to često dogajalo v preteklosti, račune za nepremišljenost pa sedaj plačujemo vsi.
V Sloveniji očitno stojimo pred dilemo, ali želimo kvantitativen ali kvalitativen razvoj. Prvi temelji še naprej na ekspanzivnem širjenju proizvodnih zmog-Ijivosti, ki predelujejo izdelke nizke stopnje predela-ve, drugi pa zahteva uvedbo sodobnih postopkov v industrijo, temelji na visokih stopnjah predelave in zahteva veliko število strokovno visoko usposoblje-nih Ijudi. Kljub okaj velikemupoudarku razvoju raču-nalništva in njegovem uvajanju v različna področja naše dejavnosti se zdi, da se še vedno nismo do-končno odločili. Kaže, da nas je strah tega izredno pomembnega sklepa in zato iščemo kompromis. Tako nekatere poteze kažejo, daševendarletežimo h kvantitativnemu razvoju predvsem zato, ker v tem vidimo neko navidezno večjo možnost za zaposlo-vanje. A to se nam lahko hitro maščuje — nekateri dokazi iz naše gospodrske prakse so dovolj očiten dokaz za to — zato bi vendarle morali biti usmerjeni pri svojih odločitvah bolj dolgoročno, če želimo obr-niti krivuljo, ki kaže naš življenjski standard, v na-sprotno smer, kot se giblje nekaj zadnjih let. Tega bi se morali zavedati tudi v šišenski občini ob sedanjih razpravah o razvoju občine v naslednjih petih, dese-tih, petnajstih letih.