Tndi nekaj muzikalnega. Naj mi bo pripuščeno spregovoriti o zadevi nekega rauzikalnega soglasa (accorda). Kedar se nanireč po triglasu (dreiklang) 4. stopnje terdega zvukovoda (dur — leiter) ta stopnja za pol glasa zvikša, in se nad njo vzame enoharmonični soglas, nastane zmanjsani sedmični soglas (t7 7}, kteri bi sepo postavi v mehki triglas (moll — dreiklang) v pol stopnje više nad basom razvozljati moral; in je prav za prav enoharmonični sedmični soglas sedme stopnje. V prosti pisavi pa sledi dostikrat po omenjenem soglasu Uidi triglas pete stopnje terdega zvukovoda. V starih in novih kompozicijah pa se nahaja soglas po zvikšani 4. stopnji (terd. zvuk.) tudi s pomanjšano sedmico (t? 7), kteri se pa v *. soglas pele stopnje razvozlja. To pa po mojih niislih nikakor prav biti ne more, ker inia zmanjšana sedniica, kakor sem dokazal, drug namen; ako se v 5. soglas pete stopnje terdega glasii razvozlja, mora stati namesto pomanjšane sedmice (^ ?) povikšana šestka ( § 6,), ker le ta hrepeni po 1. soglasu 5. stopnje. Ako se pa iz terdega glasii po imenovanem soglasu preskoči v nieliki glas , je prav, da se postavi pomanjšana sedruica. Tudi po s. sogl. 4. stopnje se niore staviti povikšana šestka (jj 6), ako se 4. stopnja z omenjenim soglasom zvikša, in se v terdi 4. soglas pete stopnje razvozlja. To je (edaj moje mnenje zaslran te reči ob kratkem rečeno; da je istinito, prepričale so rne knjige, pa tudi druge izverstne kompozicije. Vr ,,Iiiri Sionski" se naliajajo omenjeni soglasi po niojih mislih. \aj bi torej častiii skladatelji slovenski to moje mnenje pretehtali, in se po njein deržali, ako za dobro spoznajo. Daniel Feigel, ueitelj. (Soriee.)