r List 20. j m^ , Tečaj LVIII I / m nar po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone BO vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > trikrat 80 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic**. •v. Ljubljani 18. maja 1900. želnem kulturnem svetu, sicer pa se ni nihče oglasil v njeno obrambo da 1 V privatnih pogovorih so katoliški poslanci to organizacijo naravnost obsojali. Kranjski deželni zbor. Vse delovanje in nehanje deželnega zbora se euče v precej tesnih mejah in vsied tega ni tolikega splošnega pomena, kakor je na pr. delovanje češkega dež. zbora. Toda vzlic temu je zanimivo in poučno vsaj za nas domačine, če se ozremo na dogodbe v zadnjem zasedanju in si napravimo sliko o strankarskih razmerah v dež. zboru. Češki narod je vsled svoje številnosti, vsled svoje Kdo ve, če bi tudi glede kulturnega sveta ne bili drugače postopali, da jih niso zunanji uplivi silili k temu, da se upro nasvetovanemu zakonu. Odpor katoliškona^ rodnih poslancev proti kulturnemu svetu je po vsi pravici obudil mej ljudstvom veliko nevoljo. Upati je sicer, da zadobi zakonski načrt, ki ga je dež. zbor sprejel, vzlic temu sankcijo. če ga ne dobi, bo ljudstvo reklo, da so mu katoliški poslanci storili veliko škodo, ker so preprečili boljšo gospodarsko organizacijo, kakor je sedanja. visoke kulture in svoje gospodarske sile velevažen faktor v državi in radi tega je umevno, da so tudi pojavi v češkem dež. zboru dosti večjega pomena, kakor pojavi Odpor katoliških poslancev zoper kulturni svet v driigih dež. zborib. Vzlic temu pa so bili časi 5 ko je deželni zbor kranjski imel v splošnopolitiškem oziru dosti večji pomen, kakor ga ima danes najski krogi z napeto pozornostjo ) časi ) ko so tudi du bil menda zadnji pojav upliva dr. Šusteršiča. Le-ta je doslej delal z brezobzirnim terorizmom, a spravil je svojo stranko v take stiske, jej nakopal toliko porazov, da so zlasti katoliški poslanci v dež. zboru postali skrajno nejevoljni in začeli revoltirati proti njemu. gledali nanj Če se Nobena stvar ne kaže tega bolje, kakor okolnost ) danes temu n^ več tako, prihaja to od tod, ker so se da so dež. poslanci katoliške stranke dali narodni stranki narodnostna nasprotja v deželi ublažila, ker je nemška popolno zadoščenje za žaljenje, katero so jej storili lansko stranka v dež. zboru opustila nekdanjo agresivnost in leto povodom nameravanega skupnega protesta zoper vsaj deloma ter vsaj formelno priznala pravice sloven- nemški binkoštni program. Tedaj so se nemški klerikalci skega naroda, če tudi morda samo vsled tega, ker ve ) obrnili do dr. Šnsteršiča in ga prosili, naj prepreči tako da se usoda teh pravic sploh ne odloči v dež. zboru skupno manifestacijo. To dr. Šusteršič v resnici storil kranjskem, nego na Dunaju. Atmosfera v deželnem zboru in pri tej priliki pisal v imenu cele katoliške stranke kranjskem je s tem izgubila nekdanjo napetost in so pismo t v katerem narodni stranki naznanil, da kato vsled tega poslali narodnopolitične debate prav redke ter liški poslanci z narodnimi niti jedni mizi ne sedejo ? se vrše mirno in stvarno To se zlasti pokazalo pri vsled česar potem prenehalo vsako občevanje mej letošnji proračunski razpravi obema strankama. Na mesto narodnopolitičnih razprav so stopile letos Tekom minolega zasedanja je potem klub katoliških gospodarsko politične. Začele so se že lani in predmet poslancev dal klubu narodnih poslancev za to žaljenje teh razprav je bila takoimenovana organizacija na kato popolao satisfakcijo in to na način, s katerim naj liški podlagi. Tudi letos se je ta organizacija ostro priti- ostrejše obsojeno postopanje dr Šusteršiča. kovala in se je dokazalo, da nima zdrave podlage ter da In Zvezda dr. Šusteršiča pač bledi in kdor želi, da bi preti cd nje prebivalstvu velika škoda. In to morda ni se mej katoliško in mej narodno stranko obstoječa na-brez pomena, da so letos katoliški poslanci to organiza- petost ublažila, tisti mora le želeti, da bi ta zvezda povse cijo branili samo indirektno, samo pri razpravi o de- obledela. V obče se da s katoliškimi poslanci prav dobro stran Letnik LVIII i jako poštenih, rodoljubnih mož, ki saiju že v nedeljo Vlada se izhajati. Mej njimi bridko obžalujejo sedanji boj in bi ga radi poravnali na različne načine trudila 1 da ko bi zadaSila češko obst-ukcij Pri tem 80 jej gle na roko bi v ozadju ne stali elementi, ki ščujejo neprenehoma in prostrujejo boj, bi zavladale kmalu bolje razmere Tako je bilo v minolem zasedanju razmerje mej deželnozborskimi strankami. Ugodno pač ni bilo, a vender ne tako sovražno, kakor v prejšnjih zasedanjih. 9 razae desničarske straake. Najbolj se je mislilo in se misli tudi še sedaj na premembo opravilnika, toda Nemci nečejo v to privoliti Potem so poskušale desničarske stranke pridobiti Čehe za opustitev obstrukcije v tem, da so jih zagotovile, da bodo v odseku glasovale za take premembe vladnega načrta o '' so se jezikovnem zakonu kakoršne bodo Cehi zahtevali Čehi bili deloma že udali, kar je nastopila vlada in se izrekla proti Zato pa se je poostrilo razmerje mej strankami in vsaki taki premembi, katero ne privolijo Nemci. S tem je Čehom onemogočeno, popustiti obstrukcijo. Sklenili so jo nada vlado. Povod temu je dala slaba politična uprava Odkar vlade 1 še nikdar se ni 1 kakor s katoliške strani baron Hein predsednik dež. politična uprava tako z narodne tako ostro pritikovala, kakor letos. Ta kritika se je na našala na posamezne osebe, a bila je zaslužena Ijevati in to tudi storili v včerajšnji seji. Vsled tega ni več dvoma, da se razpusti drž. 1 Delegacije zbor Dne 12 t. m. je došel Budim Obžalo pešto Došel je tudi ministerski predsednik dr. Körber, da pri vati je samo ? sprsjemu predstavi cesarju delegate. Prva seja je pričela ob da se ni tudi umirovljenje novomeškega 4. uri popoludne, predsednikom je bil izbran vitez Jaworsky > glavarja Vestenecka in črnomaljskega komisarja Sehiwitza spravilo v razgovor, zakaj kar sta počenjala ta dva dolgo podpredsednikom grof Vetter; poročevalec o proračunu v vrsto let in ne da se kdo za to zmenil to presega v«e meje, to že ne spada več samo oblast. pred finančnem odseku ministerstva zunanjih del markij Bacquehem Te dni je imel vnanji minister grot Goiuchows Proračun za leto 1901 znaša 357,043.700 disciplinarno isti lanski proračun za celih 19,393 316 razdeli sledeče za edne izdatke m svoj ekspoze. torej presega Ta povišek se sicer za vojsko 4 mili- To so momenti, katere označujejo zadnje zasedanje jone, za izvenredne il milijonov kron ter za vojno mornarico našega dež. zbora v politiškem oziru. gospodarskem nekaj Čez 4 milij kron nedelj zjutraj ob 11 uri )e oziru se gibalo delovanje dež. zbora v običajnem cesar slovesno sprejel avstrijsko delegacij slovesnem nago voru je povdarjal predsednik vitez Jaworski, da so delegatj okviru in je storil dež. zbor, kar so mu dopuščala nje- prepričani, da je treba skrbeti za zbolj naše ke v gova sredstva. Politični pregled. položaju mentu pavza, ki je trajala do 17 zaradi zasedanja 'delegacij, ki so četrtek je nastopila v našem parla t. m To se je zgodilo razmerju likor to pripuščaj zadnjega potovanja mu je priredil dr kratko nagov kakor to delajo druge velike države, seveda v ko naša državna sredstva. Omenil je v Berolin to m sijajnega vsprejema tudi se sešle v soboto dne 12. t. m. v Budimpešti. V državnem zboru so Čehi tudi v četrtek ob-struirali s tem, da so predlagali poimenska glasovanja glede raznih peticij predloženih državnemu zboru. Za take predloge so glasovali tudi nekateri slovenski in hrvatski poslanci, kakor predstavil ministerski predsednik Körber cesarju novoizvoljeve delegate, katere je cesar Čehu dr. Kramafu je rekel cesar, da se nadeja, da bode kmalu omogočeno v našem državnem zboru normalno delovanj vitezom Ja'worskem in grofom Vetterjem se pogovarjal o najbližjem državnozborskem programu so pa jako pazili da je trajal ves razgovor cesarjev z Sicer dele- gati le 20 minut. Cesarju pravijo, da se pozna, da je jako dr. Laginja, dr. Gregorec. dr. Gregorčič Pogačnik tem se je hotelo pokazati Bulat. da Čehi Peric. Košar popol utrujea. Kasnej cesar sprejel ogersko delegacijo; na nago niso vore obeh predsednikov rekel cesar, da so razmere noma osamljeni, kakor so to vedno trdili oficijozni listi, čehi so pripravlleni na vse, a obstrukcij ne popuste in jo tudi ne morejo ako jim vlada ne da kakega zadoščenja. Jezikovne naredbe katere je predložila vlada za Češko m Moravsko aliiranimi (trozveznimi) državami najboljše ter prijateljstvo nekako ponovilo baš pri zadnjem linu razmerah, posebno da se med je to obisku v Bero- Sploh pa, da je Avstrija z vsemi državami v najboljših Rusijo, med katero vlada glede pa še z državnemu zboru, niso ne jih celo v se bolj nezadovoljile Čehov, marveč so ogorčile in razdražile. Sicer so pa tudi te balkanskih zadev popolno sporazumljenje. V budgetnem odseku naredbe take, da ni niti misliti o tem, da bi jih državni zbor avstrijske delegacij ekspo minister zunanjih del v ponedeljek ni druzega, ko parafraz vsprejel, saj še Nemcem ne . ugajajo če tudi so skovane v Proračun se je odobril po kratki debati, v kateri njih prid in Cehom na škodo. Zaradi tega je pa tudi podal svojo ostavko češki deželni minister dr. Režek katere pa cesar vsprejel. Dr. Režr^k je bil namreč v petek pri ce- razvil sv govora. Čeh dr. Slama izrekel ministru nezaupnico Cesar avstrijski v Berolinu v Berolivu. katere so se udeležili razun nemškega prestolnega sarju v avdij da mu razloži vzroke, ki ga silijo k od- ogerskega cesarja ter nemške cesarice vsi domači princi Pri slavnosti gostij avstro , ita stopu cesarju Pri tej priliki, tako poročajo listi baje dr. Režek lijanski romunski prestolonasledniki, vsi zastopniki od ekel da jezikovnim naredbam, kakoršne vlada poslanct raznih pskih suverenov, diplom ministri in predložila, Čehi ne morejo nikdar pritrditi. Ker pa ni cesar vojaški najvišji odličnjaki s svojimi damami, je imel nemški kljub tem pojasnilom vsprejel dr Režekove ostavke, marveč cesar na Frana Josipa I napitnico, v kateri je dejal; „Težko ga pregovoril, da še na dalje ostane na svojem mestu m mu mi najti besed da izrazim Vašemu Veličanstvu svojo in tudi izrazil svoje popolno zaupanje ne še izgubljeno upanje svojega naroda zahvalo za Vašega Veličanstva milostni novi da so Čehom jih pripravi skoro baj v se tekom teh dni na kak način vstreze ter se do tega, da opuste obstrukcijo. Za to je pa ta jatelj poset . . . Moj narod vidi v Vašem Veličanstvu zvestega pri a in zaveznika mojega pokojnega g. deda, mojega gosp osemdnevni odmor prišel jako v prilog vladi ki se 5 V resnici pogaja v tem smislu s Cehi. Predno je ministerski predsednik dr. Körber odpotoval v Budimpešto, da tam predstavi cesarju v nedeljo avstrijske delegate, imel očete in mene samega; in sedaj je prišlo Vaše Veličanstvo, da ponudi četrti generaciji neprecenljiv dar Vašega Veličanstva ljubezni in prijateljstva, zares üajkrasnej biser ki je danes mini sterski svet svojo sejo, v kateri se pravljalo to vprašanj med darovi, danimi mojemu sinu. Hkratu pa je Vaše Veli čanstvo svetu obznanilo, kako trdna in močna je zve in o izidu tega posvetovanj najbrže dr. Körber poročal ce- sklenilo Vaše Veličanstvo z mojim pokoinim sa, katero dedom in Letnik LVIII Stran 185 % vladarjem lepe južne dežele Italije Zare iveia mislij knezov, ampak se čim J dalj ta zveza ni e časa obstoj zdaj pa se je stvar zasukala vsled odločne Angležev po lastiti se Transvaala in Oranje ter ob enem rešiti svojo čast globoko vživela v prepričanje narodom. Kadar pa začnejo Angleži žrtvujejo svojo prebivalstvo, denar in vse, samo da sraca narodov utripati bkratu Skupni interesi, skupni čuti jih ni skupna možno več razdružiti. zmagajo, Buri pa so z vsemi sredstvi pri kraju. Mnogo nji- radost in žalost vežej bovih družin so prišle na beraško palico in zapadle največ naše tri narode danes že nad 20 let in dasi so se tej zvezi jemu siromaštvu. Gospodarske posledice vojne pa se še niti često rogali in obsojali se trem narodom posrečilo do prav pričele niso temu prihaja še tudi razočaranj glede slej ohraniti mir ter biti zaščit miru (Pod piklhaubo! nade, da jim pomorejo evropske velevlasti, radi tega, da se Op uredništva.) Zato pa se danes klanja moj narod najmod rejšemu in najstarejšemu te zveze." Cesar Fran Josip pa Buri ne bodo več dolgo upirali Angležem To poročilo pa se malo zlaga z upanjem Burov, da nastopi Amerika. Vse odgo presunjen n Od prisrčnih besed Vašega Veličanstva globoko kako si prizadeva maišal Roberts, da do 24 t. m ko se zahvaljujem iz polnega srca za lepi sprejem ga mi je prirelo Vaše Veličanstvo Srečen sem. da mi ki bilo god kraljice Viktorije, dosegel kak izvenreden vojni uspeh najrajši bi zajel ta dan Pretorijo, glavno mesto in "" 9 vladno sto dano polnujočemu že dolgo gojeno želj stisniti roko Vašemu lico Transvaala Temu cilju namenjeno vse njegovo vojno Veličanstvu v krogih Vaših. Neporušljivo prijateljstvo združuje, je dragocen zaklad naših Nas držav m narodov To z prizadevanje. Drugo vprašanje je, če se mu to tudi posjreči Robertsova armada je na potu proti transvaalski meji Kaže zvesto pomočjo našega spoštovanega prijatelj in zaveznika, se, da se je za dolgo pot dobro pripravila. Buri se omikajo Njega Veličanstva kralj Italij pomnoženo prijateljstvo v brez boja Evropi obrambeni oklop miru Za to blagoslovlj delo, ka- oranjsko Te dni so Angleži zavzeli drugo glavno mesto Predsednik Stejn je moral drugič z vso Kroonstadt tero sem imel srečo začeti z Vašim slavnim dedom, si je pri dobilo Vaše Veli^anstv kot jožki branitelj tega za vse ude vlado bežati. Proglasil toda vse kaže da se je Buri Heilbron novim glavnim mestom tudi tu ne bodo mogli braniti ležence jednega dragooenega zaklada nevenljive zasluge Generalissimus burske armade Botha neki že odredil, naj veselem prepričanju da bode naše prijateljstvo vztrajalo, se opusti vse bojevanje v oranjski državi in naj dvigam Čase v Berolin in teh V prvem hipu se je pomen tega potovanja napitnic močno pretiraval. Pozneje se je začel ta pomen utesnjevati Vsekako pomeni ta pojav poglob se vsa armada zbere ob reki Vaal, da zabrani Angležem prehod in naskok na Johannesburg in na Pretorijo Tam se bode pač bila odlo čitka. Tudi Angleži v Natalu so se zopet začeli gibati Ge Ijenje trozveze in to stvar, katere ne moremo biti veseli, neral Bnller je po kratkem boju pregnal Francija Minojo nedeijo je bila občinska olitev Bure, ki so mu Zdaj v vseh 36 občinah širne Francije Te volitve so se pa vršile zapirali prehode čez Niggarsberg^ in zasedel Dundee mu je odprla pot v Transvaal in gotovo je, da bo skušal skrajno godno edanjo žiioliberalno republiko Francosko Zmagali so skoro povsodi monarhisti (kraljeva stranka) in so cijalisti, dreyfus so poparjeni Poslanec Coppee (kršč so- priti Eobertsu na ta način na pomoč, da naskoči levo krilo Burov ob Vaalu. V očigled takemu položaju ni posebnega pomena, da so Angleži o Mafekingu zadnjo nedeljo kapitulirali cijalist) brzojavil tovarišu DeroulMu: „Pariz je obsodil dajsko vlado Dobri Francozi so došli zmagoslavno v mestno Obleganje je trajalo več mesecev. Angleži bi se najbrž ne bili jim ne bilo zmanjkalo živil General Baden Poe- vladi ako hišo." Predno mine svetovna razstava se utegne še mnogo vel se ie držal, dokler je mogel. Kapituliral je z spremeniti na pskem obzorju Morda ne išče zastonj cesar Viljem estih zaveznikov Ta posadka pač ni znatna. Na celokupni položaj to pač ne vpliva. Italija dni se je zopet sešel parlament Opozi cija je koj prvo sejo zbornice neizogiben. zgnala in je vsled tega postal razpust Crnagora Eusij sedanjo podp letnih 70 000 rublj plačevala za črnogorsko armado povečala na letnih 350.000 rubljev političnega pomena. kar ni materijalnega nego tudi Kranjska mlinska obrt Amerika Transvaal Pred Jork bursko odposlanstvo poslalo Zjedinjenim državam Se odhodom v Novi (iz govora deželnega poslanca I. Lenarčič v deželnem zboru verne Amerike ta razgla r» Ker so se razžirile napačne govorice o namenu našega potovanja da spregovorimo o tem. Mi gremo v smatramo za potrebno, Ameriko, da vlado in narod zaprosimo gremo podpore v dosego miru Cilj za katerem lalo razlike kranjskem. (Dalje). Do leta 1897. veljalp je to pravilo, da se ni de- dotično žito bilo podelano v oni ali Za tem, kar smo opravili v pri]azni nam Nizozemski, sma tere edino ta, da se uporabijo temelji konference v Haagu državni polovici ali v tej državni polovici, kajti refak- cijske podatke za Trst in Reko bile so enake in sicer so znašale tedaj 108 K za 1 vagon od poprej imenovane črte do Trsta oziroma do Reke. Začetkom leta 1897., ko narodu je tramo za najbolje, da se podamo v Ameriko pred sto leti pretrpel iste muke katere trpimo zdaj mi in ka srečno prebil. Nadejamo se. da naš klic na svobodni narod Amerike ne bode brezuspešen. Svet pričakuje samo od se govora ameriškega naroda uspešnega preliv t krvi da izve, da-)i ima biti konec brez Mi smo prepričani, riški narod ne odreče pomoči Angležko da nam ame časopisje mnogo m hudobno laže o naši nameri ameriškega potovanj čemo vse te laži ovreči z dokazom vico in svobodo a mi ho pričelo govoriti o ogerski nagodbi, ko se je začelo govoriti o tem, kako da so Ogri odškodovani, ako se jim vzame mlevski promet, od tedaj so oni izkoristili ta položaj in so potem pritiskali na tostransko državno po- da Želimo samo mir pra lovico, zlasti na južno železnico ki je, ugodivši tem težnjam 1 naenkrat za kranjske mline vzdignila izjemoma Južna Afrika. — Iz resnih političaih krogov se poroča, g^^j^ refakcijsko postavko od 108 na 188 K od vagona J d a si tako oranjski kakor transvaalski ključka vojne. Angležka premoč jih gube v zadnjem času so jim potrle navdušenj Buri žele miru in za-utrudila in velike iz- prvih dneh vojne so bili druzega mnenja ker so redno bili zmagovalci med tem ko je za druge cislitvanske in za ogerske pro venijense bodisi za Reko, bodisi za Trst ostala ista postavka 108 K. Tako je torej kranjska mlinska obrt na Stran 186 Letnik LVIIL enkrat prišla v položaj, da je imela izjemno stanje. Kako dogovor, neki kartel med se da to opravičevalo, ne vem. mogoče, Govorilo se je pač » Lloy(i n Adrijo tt m » Lloydom tt koji tt da kranjskim mlinom ni treba uporabljati pa naša država subvencijonira. one črte, katero sem Tudi mlinski obrt mora svoj prispevek donašati prej označil, ampak da lahko do- tej subvenciji. Naša uprava pri ti priliki, ako se je ta bijo žito iz nižje ležečih delov Ogerske dežele, iz Baresa dogovor med ali Siseka, ampak, da to kranjskim mlinom ni mogoče, » Adrijo tt m » kar Ltoydom" vršil, ni storila to, bila njena dolžnost, da bila namreč sledi iz tega, ker so cene v teh krajih za isto blago vmes med tisti dogovor glaseč posegla se toliko višje, da presegajo manjšo voznino od tam 1 Trsta 1 oziroma do Beke. tako da nikakor ni do mogoče Adrije da smejo paraiki tt 1 hodu od črte uporabiti refakcijskih postavkov pri teh dveh označenih zlasti voziti po adrijatskem morju in dalje proti za- ki vodi od Sicilije navpično proti Afriki J « mestih. Torej ostanejo pešte oziroma Komaroma čez Gibraltar in v Atlantski ocean do vseh mest prej Začetkom označene črte od Buda- ob Atlantskem oceanu, med tem ko n Lloydu tt prihra naenkrat popolnoma zaprl promet, izvoz na Reko. Refak- strani cija, ki je do sedaj za Reko veljala, se je naenkrat kranjskim mlinom odvzela in ostala je jedino le še refak- 1900. se je pa njeno, da sme voziti samo po tej, namreč po vzhodni te črte » torej v Egipet 1 Črn o morje 1 Rudeče morje i. Taki dogovor naj cijska postavka 188 K za Trst. Hotelo se je torej Reko delata konkurence, ali rešiti Ogrom in to se je temeljito zgodilo, kajti od tega bi bil da si društvi ne treba je upoštevati, da taka od časa tudi južna železnica nič več tistega žita, provenijence, na Reko ne izvaža, ampak to žito ogerskih državnih železnicah po postavki 106 države subvencijonirana podjetja ne smejo iz oči pustiti ogerske koristi dotične državne polovice, temveč morajo dobrote gre po jednakomerno razdeljevati. Dagovor pa obstoji nadalje našo še v tem, in Ogri so tudi v tem oziru prekanili Če se pa upošteva, da ogerska vlada daje na svojih polovico, da morajo „Lloydovi" parniki prihajati železnicah še super refakcije za vse žito ki v Reko in tam eventuelno nakladati razno blago zlasti pride v Reko za eksport, potem se postavka zniža 100 za Reko, nasproti 188 K za tisto pot na na Trst ogersko žito in moko za eksport, med tem ki » ki ima glavni promet Adrija a 9 na Angleško ni navezana da bi za naše mline. Ogerski mlini imajo pa še neko drugo ^^rala priti tudi v Trst. Ne vem, kako se je to moglo prednost. Poleg super — refakcije dobivajo budimpeštanski zgoditi, ali je bil namen pri tem ali samo brezbrižnost mlini še 12 povračila tedaj > ako žito prevozilo ni žito IZ najmanj 60 km in teh bOkm prevozi skoraj vse dežele Ogerske v glavno mesto Budimpešto. Ta olajšava pa ne pride v prid in je ne morejo izkoristiti naši mlini katere vidnost"!) kvalificirati (Poslanec Hribar » Kratko ker kupci, ki žito na Ogerskem kupujejo, ne morejo do 1 Opozoril bi pa tudi še na neko okolnost, ki jasno kaže, da se je hotelo tostransko obrt naravnost oškodovati in sicer od strani južne železnice. biti olajšave teh 12 ampak ogerski mlini jo dobi Kranjski mlini so pač izvedeli, da se namerava vajo za svoj eksport. Tako se postavka zniža še za 12 tista refakcijska tarifa, ki je prej za Reko veljala, popol in znaša končno 88 K. Torej imamo razliko, da žito iste ^^^^ odstraniti. Ker so pa kranjski mlini imeli svoj « provenijence plača pri eksportu za isto pot od vanskih mlinov 188 88 1 cislit- od ogerskih mlinov pa samo eksport za dalmatinske in isterske kraje čez Reko torej Ali s tem, ta reč še ni pri kraju Ogerski mlini po svojih državnih železnicah so skušali, da bi po stari refakcijski postavki rešili, kar se je sploh rešiti dalo in so to privatno vest, katero so dobili, uporabili tako, da so zadnje dni meseca decembra t oziroma po ogerski državni železnici v Reko svoje blago prevažajo, imajo še to prednost, da dobijo potem znižane voznine po morju, in sicer znižane voznine na parnikih „Adrije«. Na pr. za postavko Reka, London plačujejo ogerski mlini za vagon 6 šilingov 6 pence, dočim naši mlini, ako hočejo po istih parnikih v London izvažati, plačujejo 12 šilingov 6 pence. Razlike je torej, če se v kolikor mogoče oddajali svojega blaga, da morejo biti deležni one refakcijske postavke. Ali južna železnica je po vplivu raznih ogersrih mlinov in merodajnih ogerskih faktorjev vedela tudi temu v okom priti. Mislila si je in rekla » Škoda Pride ne kronah in vinarjih računi, ta, da plačajo Ogri za vagon . Torej je koliko 100 vagonov moke v Reko in zato smo mi oškodovani kot konkurenti«, in vedelo se je napraviti tako da je južna železnica nekaterim kranjskim mlinom tele- 78 dočim morajo naši mlini plačati 150 grafirala: n Blaga preveč » v Reki se ne more nič več očividno, da se hoče naravnost uničiti naša industrija in Ogri so dovolj pametni, da bodo to tudi popolnonia dosegli. sprejemati", vzlic temu, da se je po natančnih poizvedbah dokazalo, da takrat magacini v Reki sploh niso bili na- Omenil sem da » Adrija polnjeni, kajti moka se tt ne preklada v magacine, ampak vožnjo po svojih parobrodih. Človek bi se vprašal daje take olajšave za gre takoj direktno na vozove in od tod na parnike in zakaj majhna množina pride v magacine. Torej naravno pa se Cislitvanija ne poslužuje „Lloydovih" parnikov v se je hotelo oškodovati našo konkurenco isti namen. Ja, tu je velika nepremagljiva težava. » da (Konec prih.) Lahko bi se jih posluževala ) če bi sploh voziti, ali kakor je vsem gospodom znano, obstoji smeli neki Letnik LVIIL Stran 187. Govedoreja. (Dalje.) tem so bila vprašanja stavljena od deželnega odbora rešena in v popoldanski seji razpravljalo se nadalje tudi o vprašanjih nasvetovanih od deželne vlade. „Ali kaže razdeliti deželo v pasmine okraje z določeno pasmo, ki se ima v dotični pokrajini izključno ra- biti za plemo izjavam: tt to vprašanje dalo povod sledečim Poslanec Lenarčič je izjavil Ker dežela Kranjska premajhna, da bi se ločila misliti je na zjed- pasmo v pokrajine z različne govejo načenje vse govedoreje in protežiranje sicer cikaste-rudeče, belanske pincgavske pasme ene pasme m Temu ugovarja adjunkt Rohrman in priporoča za Dolenjsko sivo govedo Muridolsko pasmo, ter pripo roča sploh delitev Kranjske v pasmine pokrajine zahteva, da se za Dolenjsko smejo sive pasme licencirati. ter biki plemenjaki Deželnoodborski poročevalec izraža željo, da naj se za sedaj enketa izreče o tem ali upravičeno in izvršljivo, zakonitim potom prisiliti živinorejce, da mora vsaka pokrajina ji le zakonito predpisano pasmo rediti. Kakor je strokovno gotovo to načelo največje vred-vsaj zasluje kaka pokrajina po svoji živini nosti, jo ista enakolična, vender ko treba povsod poizvedeti med živinorejci, kako sadijo oni v koliko bi se spopri-jaznili s tako zakonito uredbo pasminih pokrajin, ter da se pozna želja ogromne večine o tem, katera pasma naj se zakonito določi za vsako pokrajino. Gospod Arko izraža željo, da naj se spredaj glede Notranjske nič ne določi, ker se tam vrši nekak prevrat v pasmi. Poslanec Zelen proti cikasti živini. ima glede Notranjske pomisleke Ddželni odbornik Murnik predlaga sledeči nasvet Enketa priznava i da se povzdignila živinoreja v deželi, ako se rabila v celi deželi cikasta belanska Konečno se je enketa glede zadnje točke glede izvrševanja kazenskih določb, izrekla za vladni nasvet, po katerem imajo okrajna glavarstva izvrševati ta oblast. k Vplačane globe stekati se imajo v občinski živinorejski zaklad, ki je namenjen za nakup in vzdrževanje plemenih bikov; iz tega zaklada plačati se imajo tudi stroški za licencovanje bikov. Deželni odbor poleg obravnave enkete podaje visokemu deželnemu zboru še sedeče poročilo: Po nalogu visokega deželnega zbora v XI seji 1895. vršil deželni odbor razna poizvedovanja o dosedanjih uspehih zakona o povzdigi govedoreje z dne IZ 1891., ter se 11. avgusta 1. 1890., dež. zak. št. v prvo obrnil na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ker prav iz kroga kmetijskih podružnic in na občnih zborih te družbe so se pogostoma čule pritožbe proti izvrševanju tega zakona. Glavni odbor c. kr. kme- tijske družbe odzval se pozivu in nabral po svojih obilnih podružnicah mnogo gradiva v tem oziru. Iz teh poročil je razvidno, da živinorejci žele osobito premembo tega zakona, da se drage licencovalne komisije odpravijo in osobito za naknadno licencovanje uvede drug ki ne bo provzročal velikih stroškov, kakor doslej. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe se izjavlja na da se da izvršiti licenco- način podlagi podružničnih poročil vanje brez vseh sitnosti za živinorejce in z najmanjšimi stroški, ako se sestavi licencovalna komisija iz okrajnega živinozdravnika kot zastopnika politične okrajne oblasti iz zastopnika deželnega odbora, ki naj se za vsak sodni okraj od deželnega odbora imenuje, 'n iz občinskega predstojnika, oziroma njegovega pooblaščenca iz dotične občine, v kateri se licencovanje vrši. Komisiji naj nače- luje C. kr. okrajni živinozdravnik. Licencovanje naj bi se vršilo redno po občinah in po možnosti v hlevih, koder biki stoje, ter naj se biki izjemoma pustili pripe Ijati na kak določen kraj občine. Pri taki sestavi komi sije bi bil le okrajni živinozdravnik kot najboljši veščak o govedoreji stalen član komisije za celi politični okraj, zastopnik deželnega odbora izbran iz vrste živinorejcev dotičnega sodnega okraja bi bil član za svoj sodni pasma za pleme, ali ker se deloma na Notranjskem, de- litev, na pr. Radovljica okraj in zastopnik občine ravno tako le za svojo občino. Ako krajevna razmere kakega okraja zahtevajo de- , določi deželni odbor Bohinj loma na Dolenjskem vrši neki prebrat v pasmah ) zato za vsak del sedaj ni pravi čas, izreči se za jedno pasmo za celo deželo, dela okraja. okraja posebnega zvedenca iz dotičnega (Dalje sledi.) Temu predlogu je večina enkete pritrdila, in s tem je bilo to vprašanje rešeno. Na vprašanje 1 ali želeti da se v svrho vzgoje I ^OAO. -OAO^ -OAO. ^^ y ■ • ^OAO^ .OAO. OAO^ ■ «Ä^ vanja zadostnega števila lepih bikov uvede tudi na Kranjskem premiranje mladih bikov, so člani enkete razne v nasvete stavili; sprejet pa bil konečno predlog de- želnoodborskega poročevalca, po katerem se enketa izreče za premiranje bikov, vender pa naj se od deželnih sredstev le primeren del porabi za premije, ostali del pa za naj se revnejšim občinam dajo za > nakup lepih bikov polovično nakupno ceno, kakor se to doslej godi. Čarovnik. Historičen roman. Euski spisal grof £. A. Salias. (Dalje.) „Kaj zaukažete vaša milost. Vse je k vašim uslugam^, govoril je krčmar peljajoč gosta v najlepše stanovanje * t stran Letnik LVIII t svojega doma, z oknami na vrt sosednjega kapucinskega kakor jako zal obraz, ima pamet, ki jarko srši iz očes samostana. „Zaukažete ekscelenca. „Zlati konj« slovi po je znaten in slednjič precej premožen bržkone celo bogat celi Italiji zbok moje kuhinje". Pri vsem tem pa je še stotnik kraljevo španjske armade šaljivo očmi. Pred vsem dokažite to slavo", odgovoril je polu-prišUc, veselo ogleduje sobo z zalimi svetlimi na krožnikih, pod imenom kar je jako važno za vsakega plemiča Da t ali vse to s e le le videlo zdelo prostodušnemu opazovalcu. V vašo slavo, ljubi moj večerja". v resnici Josipa Balzamu ni ostalo od preje ničesar tega, razun bistrega drzkega in iznajdljivega do genijalnosti Krčmar urno odšel, naročil ženi 1 ki uže ku razuma. povrh pa ima redki dar od prirode da rila v peč, pripraviti večerjo, potem pa hitel na dvorišče kjer je izpregal konja sluga prišlega aristokrata. 1 » „Ste od daleč" ? začel je obično izpraševati krčmar, deloma radi običajne zvedavosti, deloma iz dobičkarije. Iz Neapelja". Vaš gospod je Neapolitanec Ne. Grof je Sicilijanski rojak. Gospod ... Ne vem, kako vas imenovati . . . omami in očara vsakogar in ga dobi na svojo stran. Sicer pa, dasi grof Aleksander Kaliostro sedaj ni bil na poprejšnji imenitni stopinji, ni imel velikega bogastva in trdnega stališča vender daleč ni bil oni človek in v takem položaju, kakor pred desetimi leti, ko se tt D » tt S skrivnostnim Aljtotasom podal k bregovom Nila. Če tudi učitelj ni posvečil učenca v obečano tajno sestavljati vodo življenja, da bi večno živel. niti mu IZ „Kambani! K vašim uslugam". n Moj grof je Palermičan", ročil recepta liti zlato in dijamente iz navadnega oglja vender je skrivnostni človek mnogo in mnogo naučil mla< 1 tt n Ali stalno tam prebiva Ne". kje pa?" pozvedoval je Kambani dega svojega učenca prijatelja in posnemovalca. Aljtotasa ni bilo sedaj na svetu, to je njega nikjer ni bilo. Izginil je, razpršil se kakor dim, izpuhtel kakor v Povsod. Midva sva vedno na potovanju. Najino oblak. prebivališče je med dvema postajama ob cesti tt Učitelj in učenec prišla sta skupno pred tremi leti dnij a Torej tudi v Rimu ne ostaneta dolgo? Menda nekaj v Korfo in bila veselo vsprejeta od komandora maljti- škega reda. In tu je nekoč modrega Aljtotasa zmanjkalo. Ne, tu se bova najbrž mesec dnij mudila. Imava Njegov učenec žaloval je dolgo po svojem učitelju in z n opraviti". n kam se podasta potem ? vzdihom, z nekakim nemirom na obrazu spominjal se Aljtotasa in redko izgovarjal njegovo ime celo sam seboj. „V Genovo". Kaliostro pravi 1 da Aljtotas ni umrl kajti o tt vskliknil je krčmar. „To je daleč tt kot neumrjoč ne more nikoli umreti. Toda kje da tt 1» » a n A iz Genove v Strasburg . . , O-o-o? . . . Kaka daljava". Da. Mesec dnij je hoda". Na to biti mora mnogo denarja ni znano nikomur! rečij Sicer pa veliko Aljtotasovih pri Kaliostru, med temi prstan z velikim razno « t vzdihnil je bojnim brilantom. Govorilo se Kambani. 9 da se Aljtotas pokori v zaporu v Malti Pripovedovalo se > da ga je umoril neznani » Ne malo, ljubeznjivi krčmar, ne malo! Ali midva morilec, kateri se je polastil vsega njegovega premoženja 1 imava cekinov in rumenjakov toliko, koliko vi ovsa v redkih knjig in celo njegovih znamenitih rokopisov in žitnikah". Med tem prišlec sedel v sobi na naslanjaču in iznajdeb nosti . . . Plode celega življenja in neumorne delav ugrabil hudoben morilec. zamišljeno zrl v temno okno, kjer so se videla gola s Najverojetniše bo, da Aljtotas umrl ter izročil drevesa. vse ljubljenemu svojemu gojencu, kateri skrivajoč sedaj Da. Konečno zašepetal je glasno. Slednjič sem smrt učiteljevo — daje povod k obrekovanju Po pre v Rimu. Zjutraj odpravim pismo velikega poveljnika reda minu Aljtotasa izpremenil se je takoj občestveno pomen in okolnost grofa Kaliostro. Dva meseca preje imenoval je veliki magister in in uvidim kaj učiniti. Kaj štoriti? Da. To vprašanje strašno ! Vsled tega vprašanja, vsled te misli, „kaj sto riti vrti mi se po glavi, kakor da bi stal kraj brezna, poveljnik reda moljteških vitezov,- Pinto, grofa Kaliostro 9 Vem sicer, da se ne zvalim v njega, ali pri pogledu v bratom", prisegal mu večno hvaležnost za skazane njegovo globočino mi zastaja sapa Rim » Bolonja, usluge in oskrbel za pot priporočilna pisma in celo veli Genova, Bazel, Strasburg in na konec Pariz. Nu, a potem? kansko svoto denarja. Grof se je odpravil v Rim po Da. Potem? Kaj pa potem"?! Zamišljenostim skoraj otožnost dolgo niste izginili čivši naročilo papežu — odpotovati nazaj naročilu maljtežkega poveljnika, in je bil dolžan, izro- obljubil On raz lica tega človeka, ki bil videzno zdrav ter imel vrniti se. vse zemeljske darove, da bi bil srečen in zadovoljen. Ali sedaj se je smijal lokavo in nasmehljivo pri Vse ima. Pred vsem mlad i in krasen, ali dasi ne tej misli. Načrtal si uže bil miselno bodoče svoje krasen v strogem pomenu te besede, vender ima vse- potovanje in njegove misli bile so uže davno v Fran Letnik LVIII. •N Stran 189. cozki metropoli, na dvoru Ljudovika XVI., nedavno sto-pivšega na prestol. » Vi mislite torej, da je to tatarsko selo? VI hrepenel uže triindvajsetleten grof Čemu, da Kaliostro v Pariz po sijaju, šundru in slavi. A vse to skrito čudak! vejte: Ste pač kakor Nemec. Pri Bogu! . Po ali ste se na tem dolgem potu veliko ruskih tega on sam ni vedel. On hrepeni besed od mene naučili" ? tam. » Da Tam ali nikjer n Veliko, Norič, ali mislim da so to take besede 1 pokorni mi bodo ^rez katerih bi itak lahko opravil tt ljudje in vse ljudstvo bode pri mojih nogah"! mislil je. VIII. Bilo je tudi meseca listopada istega leta ali v „Kako to" In ne čakaje odgovora, je starec, katerega je njegov sopotnik klical za Noriča, vskliknil: enem, oddaljenem od tople Italije, hladnem kraju. Sredi nedoglednih sneženih ravan črneli so tu pa tam oddaljeni gozdi, čepele tu pa tam, liki siva gnezda, vasi. I) A! Tamo le lezejo, presneti kleki"! teh sneženih ravnin razgrnilo se je na široko in Sredi dolgo Po potu iz sela kobacalo je v klanec pet kmetov Spredaj je šel voznik. nu, urno! Hudimarji hudimarski! Ali je vas Nu veliko mesto, istotako sivo, leseno. z ulicami; samo sredina mesta ozkimi krivimi iz reke lovil, kakor karpe kah? Zares smešno, midva Torej je kamenita, obdana z vi uže celo uro tu stojiva"! začel je Norič kričati. soko zobčasto steno, kjer se dvigujejo zlatokupolčaste primite nrno in vzdignite! cerkve in zvoniki. To mesto je podobno malo Rimu ) a vender pa je to tudi Rim severni, pravoslavni Došli kmetje so spodobno in celo v strahu. sneli Kaki dve vrsti od jedne IZ postaj moskovskih kape pred potnikoma potem skupno prijeli za velik v vasi Butiriii po imenu, stala je na strmi rebri mirno in pokorno trojka zamraženih in suhih kljuset. Za njimi težak voz, ga vzdignili kakor pero in ga rahlo, kakor bil iz kristala, postavili na kolesa. Zamraženi na stran zvrnjen ležal klopčič in kakor opravo in s prevržeiio voz. Zraven konje zbitih v zagatenih in zvezanih z konjsko ojnico ) je ležala konju da konji so se komaj zganili. Mladi potnik je segel v žep. Ko je starši to videl je vskliknil: » upre n Tega je še treba! Ti kleki še pota ne morejo v ženemu v homot, na hrbtu, stala sta dva gosposki oble- ^edu držati, pa bo jim kdo na čaj dajal"! čena človeka. Oba sta stala nepremično ter gledala pre- vrnjeni voz. Med tem se je naglo zmračilo. Jeden potnikov, ki je bil manjše rasti in prileten, ozrl se je še jednoč na selo, ki je črnelo pol vrste sredi snega in zmajal z glavo. Ali mlajši, ne meneč se za godrnjanje onega, dal kmetom nekaj drobiža. Celi kup je ož vel pri vidu srebrnih penezov in • « t popadel na kolena s klici: večno bodemo Boga molili! t)* dt » Baš takoj bo no6! Kaj naj počneva" ? zagodrnjal je Dobro delo gospod tt 1 t rekel voznik posajaje Stoječ poleg njega mlad visok zal potnik 1 oblečen « se na kozla. Tu vsi vaščanje takorekoč stradajo a ) nekoliko lepše, v baržunast kožuh s soboljim ovratnikotn in obšlagami. v sobolji kapi se je veselo smijal. » Zakaj a !? vskliknil je živahno mlajši. » n # » Vi se samo smejite, dejal je oni.. Kaj je vender Tu t) Hm zakaj: ker nimajo kruha". _ ^ • Zakaj nimajo kruha" ? .t' » Zakaj ne: ker nič niso pridelali". sejati niso tu smešnega? Midva bi sedaj lahko v Moskvi bila. baš roko podat. „Roko podat kaj imeli Sicer pa to pri nas ni nič čudnega". u i ponovil in mladi dodal! B Tega Oba potnika sta zlezla v voz, i popravila blazine in druge malenkosti so se vse premešale vsled vozovega zopet ne umejem!" Iq v teh nekolikih besedah mladega prevrata. Čez minuto peljali so se dalje. potnika, izgovorjenih pravilno in čisto kakor neki čuden, kakor tuji izgovor. čul se vse D Pazi 1 zlomak, da naju zopet ne zvrneš"! 9 Kaj to pomeni roko podat" ? D Kako neki. Kako to možno Le mirni bo D sitnoba! zrezal se oni. Nu to pomeni da dite"! odzval se je voznik in to s takim glasom, kakor da se mu še kaj podobnega nikdar ni primerilo in se je blizo. Nu lejte jo, Moskvo! Ako bi ne bila v jarku, mu pripetiti ne more. (Dalje sledi). videla bi odtod luči ... Pa da se ravno tu moral hudič prevreči, da tudi sam se je pogreznil v tertarari pekel)". % I > « t . I .n Izvirni dopis. » Kaka čudna beseda. Kako ste rekli? Tartari. Ali r w Radovljice 14. maja. 18. št. » Novic tt se vasi tako pravi"! 4. maja 9 bilo čitati naslednje poročilo: z dne «Dne » Vasi se pravi Butirki. Bržkone so preje tu 26. m. m. v času od 10—11. ure dopoludne se je obesil sami butiri živeli"! pošalil se je stari. » v vasi Predtrg na Gorenjskem iz Radovljice posestnik Franc Vovk po dom. Rjaveč. Vzrok samomoru je sledeči » Pa ste vsekakor rekli: odšel je v tartarje. Ne tartari ampak tartarari. In ni odšel, a izginil", dogodek: Franc Vovk in Fran Zupane po dom. Cajhen » Po takem žive tu vender tatarji a Sedaj se je stari veselo zakrohotal. sta se dolgo pravdala zaradi nekih gozdov. Pravda se je izvršila na škodo Rjavca, kateremu je Cajhen provzročil I stran 190. Letnik LVIII. 8 tem 3000 gld. škode. Ejavec bil vsled tega ves Slovensko gledališče vodila bodeta tudi v pri obupan. Od samega premišljevanja.se je revežu zmešalo, hodnji sezoni dosedanja intendanta gg. Hubad in Milčinski. V nedeljo gostovala bo gospa Polakova na kraljevskem gle- da si je naposled vzel življenje. Cajhen ima potemtakem na vesti več ko eno nesrečo. To mu ne bode blagoslov Ker se spodaj podpisani čutim krivo obdolženega, zato u dališču v Belem Gradu. Županom v Lescah je bil dne 10. t. m. izvo Ijen posestnik gosp. Ivan Zark, svetovalci pa so Ivan si dovoljujem to stvar nekoliko pojasniti. Ni res, da sem Legat iz Lesec, Ivan Valant iz Hlebec, Luka Grilc iz Zapuž da mu jaz provzročil s tem 3000 gld. škode. Res pa si je škodo provzročil Rjaveč sam, ki je hotel meni jamo skopati, a je sam v njo padel. Omenjena škoda pa ni jaz kriv nesreče, in da mu je zgubljena pravda pamet zme- nika v Mirni in Anton Mišol iz Hraš. — Cestni odbori. V cestni odbor novomeški je imenoval dež. odbor gg. viteza L a n ger j a, grajšcaka v Brstinu, m 3000 gld. ampak le 1300 gld Ni res, da sem mu . Zor k o ta, posestnika v Šmarjeti. V cestni odbor trebanjski pa je imenoval gosp. Ludovika KoruSina, posest- šala, kajti, pri pameti že več časa ni bil, ker drugače bi ne nastopil take krivične poti proti meni. Res je, da je bila pravica na moji strani, ki je tudi c. kr. sodišče z pravično razsodbo potrdilo, toraj nisem kriv in nimam na vesti nobene Rjavčeve nesreče. Fran Zupane. Radovljici, dne 10. maja 1900 Opomba uredništ sneli po drugih listih. Mi smo dotično vest po višj Osebne vesti. Trgovinsko minisvrstvo je imenovalo podtn oficiala v Ljublj gg. Leopolda Vrb m Jerneja G poštnima kontrolorjema na gimnaziji v Kranju gosp. Anton Pet slov profesorj Pravni ^praktikant v Litiii gosp Pravi učitelj dobil na-. Treo imenovan avskultantom istotam Stavbni pristav Kranju gosp J a k š e je postal definitiven na svojem mestu Umeščen je bil te dni na župnijo Unec Regen, dosedaj župnik na Vojskem. . gosp. Na župnijo Josip Koprivnik na Kočevskem je bil te dni umeščen č. gosp. Jos. Porubski. — Za župnijo Kresnice pri Litiji ie prezentovan gosp Simon Šmitek. . svetnika Ivana Murnika je v nedeljo zvečer nenadoma zadela kap, vendar je upati, da okreva. Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobila bišina Marija Karlin v Ljubljani. Državno podporo v znesku 1400 K, je dovolilo poljedelsko ministrstvo za napravo vodovoda v občini Studenec pri Hrenovicah. Županom v Šiški je bil izvoljen posestnik in vino-tržec gosp. Jožef Vodnik. Novo društvo. V Go^ab pri Vipavi ustanavljajo novo bralno društvo Triglav. Pravila so že predložili vladi v odobrenje. Občinske volitve v Ljubljani so se ta teden iz-vrSile in sicer brez boja. Izvoljeni so bili kandidatje narodne stranke in sicer iz III. razreda Ivan Trdina in Jernej Žitnik; iz IL razreda in Ivan PI an ta n m IZ razreda G ogola, Žužek. dr. Josip Stare , Škrjanec, Fran Fran Pavlin Ivan D e j a k, Ivan Ivan V e1 k ov r h m Fran Nov premogovnik so odkrili na Assengovem po- sestvu pri Slov. Bistrici. Kongres slovanskih časnikarjev vršil se bo letos v Dubrovniku in sicer meseca septembra. Nov kazenski zagovornik. Odvetniški koncipijent gosp. dr Alojzij Ko kal j v Ljubljani je bil sprejet v imenik kazenskih zagovornikov. — Znatno darilo. Dediči barona Borna so darovali občini Tržič 20.000 K, občinama Sv. Ana in Sv. Katarina na Ponikvi na pa vsaki po 10.000 K v dobrodelne namene. Slomšekovo stoletnico hočejo Štajerskem, kjer se je Slomšek rodil, dne 5. avgusta slovesno obhajati. »Südmarkische Bank« se bo imenovalo novo de- narno podvzetje, ima namen, s podporami in posojili kre piti nemški živelj med Slovenci. In v očigled takemu sistematičnemu prizadevanju naših nasprotnikov se društvo „Naša Straža" še vedno neče postaviti na nevtralna tla ! Razstava cerkvene oprave je bila dne 13. maja v škofijski palači v Mariboru. Županom v Celju je zopet izvoljen zaani Stiger, njegovim namestnikom pa še bolj znani Rakusch. Celjskim županom izvolj gosp Stiger najbrž t. ne bo potrjen, ker je dejanski sokrivec provzročiteljev lanskih izgredov. Konsumni društvi v Vevpetih pri Frankolovem in v Soštanji sta prostovoljno ustavili svoje delovanje. Kmetijska zavarovalna zadruga. Dne 26. aprila vršil se je na določeni dan v Celju osnovalni shod zavarovalne zadruge. Shod je posetilo mnogobrojno število kmetovalcev in prijateljev kmetijstva iz vseh krajev naše domovine. Gosp. Ivan Kač razloži pomen in koristi zadruge, prečita najvažnejše točk« pravil in priporoča navzočim, da delama vsi skupaj edino, složno, kot eden mož za blagostanje in napredek kmetijskega stanu Govorili so še gospodi: dr. Ivan Dečko in c kr. notar Bas, ter vč. gosp. Alfons Svet, prijor v Ptuju. Vsi govorniki so jako laskavo povdarjali namen, da se zavarovalna zadruga ustanovi, in naglašali neprecenljivi pomen in velike koristi iste. Pravila so se v splošnem sprejela, sklenilo se je, da se zavarovalna zadruga ustanovi, volilo se je, kakor že zadnjic naznanjeno začasno načelstvo, ka» tero ima nalogo, pravila zadruge dobro pretresti, sposlovati od vlade vkniiženje istih, in delati nato, da se zadruga prej kot slej uresniči in začne delovati. No. imena gospodov v začasnem načelstvu so porok, da se zvrši vse najboljše, za kmetovalca najkoristnejše. Ko bodo pravila vknjižena, naznanilo se bode po časopisih. Vse rodoljube po širni naši domovini pa Vzajemna zavarovalnica proti požaru in proti prosimo, da ljudstvo poučijo o namenu zadruge, in delajo poškodbi cerkvenih zvonov« se hoče ustanoviti v Lju- nato, da se oglasi veliko število udov k tej zavarovalni za-bljani in je vlada predložena jej pravila že potrdila ter dala drugi, za pojasnilo naj bode omenjeno, da znaša vstopnina Letne prispevke za gg državnemu poslancu Ivanu Vencajzu, tovarnarju Karlu enkraj za vselej 2 K in deleži pa K. Pollaku, kanoniku Ivanu Šušniku, škofijskemu kancelarju Jos. zavarovalno premijo pa mora vsak ud plačevati Šiški ter posestniku Karolu Jarcu v Medvodah pravico usta- starosti pristopa od 14. do 30. leta noviti tako društvo. m sicer v od 30. do 40. leta 2 K, od 40. do 50. leta 3 K, od 50. do 60. leta 4 K in Letnik LVIII. Stran 191. sicer prvikrat pri vpisu, potem vsako leto prosinc.a meseea. je bil nesreöüez zopet zunaj, podal se je takoj na pokopališče Pristop je vsakomur dovoljen brez razloöka na spol, od 14. in na grob svoje žene. A tu ga je zgrabilo zopet tako hudo, do 60. leta starosti, ne samo onim, kateri se bavijo s kme- da je znova zblaznel. V svojem obupu je vrgel z groba križ, tijetvom Kdor želi k tej zadrugi prjstopiti ali kakega pojas- potem pa hlastno grebel z rokama prst tako dolgo, da je pri-nila, naj se obrne na gosp. Ivan Kaö-a v Žalcu. Vsak zava- kopal do raKve, notri pa je obtičal. V takem položaju ga je rovanec dobi v slučaju da onemore za delo in zaslužek, 300 K dobil grobokop in z nova so ga morali odvesti v blaznico. letne rente ali oskrbovalnine, brez ozira na starost ali pre- Velikanski parnik Angleško pomorsko moženje, in uživa to rento, dokler ostane nezmožen za delo. Iz „Canard Line" je dalo izdelati velikanski parnik društvo Saxonia. rečenega je razvidno, kolike važnosti je ta zadruga za naše Parnik je bil izdelan v Glasgowu in meri v dolgosti 193 m kmečko ljudstvo, in želeti je, da pristopijo vsi k tej zadrugi, v širokosti pa 21 metrov. Nosi kojim je mar, da so preskrbljeni, ko zbolijo, ali onemorejo. trostjo 15 morskih milj v eni ui Saj berač ni nikdo rad na starost, in edno ali dve krone na skih moöi. Ako se ta parnik upotrebi za prevoz vojakov jih lahko 1400 ton blaga z i. Stroji imajo 12.000 konj leto plača lahko tudi najubožnejši človek. ponese na enkrat 00 in 200 oficirj poleg teh pa pelj Istrski deželni glavar. V laških krogih se go- do 10 000 tonov raznega blag i in še posebe zaklad premoga vori, da namerava istrski deželni glavar odstopiti in hrvatski za lastno potrebo za 45 dni. V slučaju prevažanja mesa je listi menijo, da so te govorice osnovane. Silvin Poročil se je sodni pristav v Mariboru gosp Hrašovec z gospč. Olgo GrebenČev o IZ dr. Ve- likih Lašč Umrli Ljublj na tem parniku uredba taka, da prepelje lahko 7 500 volov-skih četrtin iz Amerike v Angleško brez da bi meso trpelo ali zasmrdelo, ker je zmiraj izpostavljeno na zračnem mestu. V slučaju prevažanja živali pa ima urejene in zračne hleve umrl v visoki starosti vodja za goveda in konj Ko )e n Saxonia" popolnoma nakrcan trgovske šole cesarski svetnik Ferd. Mah moz je bil sicer nemškega mišljenja, kateremu pa se mora priznati da si je pridobil resničnih zaslug. V Ljublj dalj umrl po sestnik in tovarnar Ivan Pet v tarosti 47 let Radi fraklja žganja je neki fant v Tolminu ne- romane svojega življ ostaja njegov krov za 18 Čevljev nad vodo, med tem ko je zapovedniški most postavljen 34 čevljev nad morsko površino. Obdarila ga je, on pa jo je okradel. Večkrat se po hišah v Trstu pojavljajo ubogi, kateri pripovedujejo cele mja. Te dni se je neki gospe predstavil kemu drugemu s polenom zdrobil glavo. mladenič in pripovedoval svoje doživljaje med Buri, z ka Štrajk. Te dni so zidarji stavbinske družbe v Lju- terimi se je bojeval proti Angležem, ker je opazil da se gospe bljani vsled diferenc glede mezde ustavili delo. Štrajk je tra- take pripovesti zelo dopadaj ) ]e pa končal životopi s jal dva dni. Kacih 30 delavcev se ni udalo. Ti so odpotovali, pripovestjo svojih denarnih zadreg, vsled katerih je prisilj ostali pa so zopet začeli delati. gladovati ali pa prositi milodare Gospa čas šla v bližnjo Ubegel trgovec. Na Starem trgu v Ljubljani eta- sobo po nekaj denarj prinesla nepoznancu v darilo, kateri blirani trgovec Starkel je zapustivši precej dolgov pobegnil, se )e zahvaljujoč pošlo Pozneje so pa opazili da ni šel Surovost. Dva ljubljanska pobalina Franc Hribar prazen, ampak da je odnesel tudi malo namizno uro. Pozor in Koleša sta se te dni ob Ljubljanici ravsala. Koleša je torej na vabljive pripovedovalce vjel Hribarja, ga vlekel k vodi in mu ukazal. Ker Hribar tega ni storil, ga je Koleša naj moli „oče Po volji državnega pravdnika V Brestu na nas vrgel v Lju Francoskem so tatovi zašli v shrambo itskega etišča bljanico, da je bil fant ves moker. in odnesli, kar jim je pod roko dospelo. Tatove so vendar Poneverjenje. Kancelist v Črnomlju Vaclav Pollak prijeli in oddali oblastim. V preiskavi se je izpostavilo, da so poneveril 4000 K in pobegnil. zasačene osebe res udrle in okradle posest jezuvitov.. ali dr- izjavil, da on ne more proti tem tatovom se. da pri öabru. Utopljenca so našli v Kozaršah pri Logatcu. Sodi žavni pravdnik je izjavil, je identičen z Antonom Kovačem iz vasi Kranjce postopafi, ker so kradli v samostanu jezuvitov, kateri v Fran Ponesrečil je 531etni Matevž Kovač iz Šmarja. V povedujejo in kdor coski ne smejo imeti nikake posesti, ker jim jo postave pre po postavi ne sme ničesar posredovati gozdu mu je padla na glavo smreka in mu glavo razbila. temu se tudi vkrasti ne more. Po tej logiki je v Fran Roparski umor. Izginil je 201etni kolesar Pon- coski posest jezuvitov stavlj na polago tatovom in zlo- toni iz Trsta. V nedeljo ponoči se je odpeljal iz Monfalcona. čincem. Vender se bode s tem pečalo še višje sodišče, katero Prugi dan so naŠli pri mostu čez Sočo njegovo kolo in^ prazno izreče tudi o zadevi posestva jezuvitov svoj odlok. njegovo denarnico, na mostu pa počez napeljano vrv. Glad v Indij glad, Indiji Brzojavi poročajo, da je nastal v med tamoŠnjim ljudstvom osobito na angležkih posestih katerega ljudje neizrečeno trpijo. Tudi angležki uradniki Mengšu gosp. Julija cesto in se ubil. V Kahiri v Egiptu je sin znanega tovarnarja v v Indiji so začeli misliti in ukrepati kako ljudstvu pomoči in Stareta skočil s četrtega nadstropja na gladne nasititi. V več deželah ljudstvo kar v trumah beži v mesta, da si ondi poišče hrane. Vojaki so zmiraj pripravlj V studencu se utopil. Dragotin Vrtovec,. 22 let v angležkih posestih da star, stanujoč v Eoccolu št. 567 je po nesreči padel v stu- Angležki guverner v Kalkuti dušijo vsled nevolje nastale ustaje denec in se utopil. Nesreča se je zgodila ob času, ko sta oče da na an- gležkih posestih 26 milij in brat Vrtovčev bila odsotna, ker sta nesla zelenjavo na trg. glad .trpijo. To je civilizacija, ki na eno stran v Afriki Vrtovec se gotovo poročal vladi duš brez hrane, in da grozen i pij zalije rastlino, zdrsnilo se mu je in ponesrečil, ko je hotel zajeti vode, da denar v bojna stratstva za polastiti se bogatih dežel, na drugi padel ker si ni sam mogel pomagati se je zadušil. v studenec in pa pušča na milij ljudi v Indiji brez hrane in zaslužka Zblaznenec v grobu. Uprav pretresljiv slučaj se Goreč pajčolan neveste. Hči ruskega poslanika Staala na Dunaj se je poročila te dni z grofom Ale je dogodil te dni v hanoverskem mestecu Velzen. Pred ka- ksijem Orlovom-Davidovem. Pred oltarjem stoječi nevesti pa kimi 15 leti je ondi umrla soproga nekega tovarnarja, ki je se je ob sveči vžgal njen pajčolan Ženin svojo ženo nad vse rad imel. Soprog je po njej tako žaloval, hipoma strgal nevesti z glave in ga vrgel proč to zapazil Tako ie ga bila da je v kratkem času zgubil od žalovanja razum. Eeveža so nevesta rešena, sicer pa bi se bila v svoji lahki čipkasti spravili blaznega v zavod za umobolne. kjer bil do pred in svileni obleki nedvomno hudo opekla, ali zgorela. Nav nekoliko časa. Ker je bil zopet prišel k sebi, so ga izpustili, zoči angleški, ruski in avstrijski aristokrati in diplomati so ker se je mislilo, da sme zopet med ljudi. Toda, kakor hitro paru srčno čestitali, da sta ušla nesreči stran 192. Letnik LVIII / 1300 zamorcem roke odsekali. Poslanec Lorand v belgijski zbornici objavil grozne zločine vlade države Kongo ter zahteval, naj belgijska vlada zloöince kaznuje najstrožje. Eadi grozodejstev so vstaje v Kongu na dnevnem redu. razne Pod predvezo, da širi kulturo obsodi vlada večkrat okraje prisiljenemu delu. Eazne trgovinske družbe postopajo z zamorci uprav zverinsko. Neki belgijski častnik pa je ukazal svojim vojakom, da so odsekali nad 1300 zamorcem roke. Zunanji minister Favereau ni mogel odgovoriti na ta očitanja ničesar. 60.000 K, 15.000 K in 12.000 so glavni dobitki od r> Invalidendank" loterije, kateri bodo po odbitku 20 o/^ v gotovini izplačani. Mi opozarjamo naše bralce, dabo I. sreč-kanje nepreklicno dne 19. maja 1900. « Tržne cene ■ v Ljubljani dne 18. maja 1900. Pšenica 8 50 rž K 7.20 h, ječmen K 5.80 h, ajda K 9.30 b proso fižol turš^ica 11 6.80 leča 12 grah Vse cene veljajo za 50 kilo- gramov Loterijske srečke v Brnu dne 16. maja t. L: 84, 42, 28, 54, 24. Na Dunaji dne 12. maja t. L: 11, 90, 56, 66, 10. V Gradci dne 12. maja t. 1.: 59, 23, 19, 44. priporoJ5a Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani Razpošiljava sukna samo zasobnikom I gld En odrezek 10 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo I > fine finej še angleške grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 2-80 iz dobre 310 4-80 7-50 8 70 10-50 12-40 13-95 K i pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno m solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki sel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor I P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (15) • \ • > '4 < t} .%>>; '' • • * * \ ^ • * • 3krat zamore vsaka srečka dobiti. Glavni dobitek f: I V gotovini z odbitka. Invalidendank srečke 1 Priporoča srečkanje: srečkanje: III. srečkanje: menjalnica v Ljubljani. -w % V-H- Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki. 1 /