Mokriskii : Se letos tudi . . . 319
Še letos tudi....
Po dolzih dnevih zopet enkrat
korak me je zavel na vrt ;
že zima je mejtem minila,
prostrla vigred cvetni prt.
Pod vitko vstavim sam se smereko,
kjer mi prostorček je predrag;
na klopico leseno sedem,
strmim sanjavo v sinji zrak. —
Kar nad glavo v košatem vrhu
me vzdrami ptičice pozdrav,
selilke drobne, ki se z juga
vrnila komaj je z dobrav____
Oj, pevka mila, mar od lani
ti znanko svojo še poznaš?
Kako o vigredi, ljubezni,
sve lani pevali, oj znaš?
Še letos tudi, ptička drobna,
žgoleli bodeve sladko,
kakor bo nama čut veleval,
pri srcu lahno bo, tesno____
Ti boš na vejici drobila,
jaz bom odpevala pod njo :
in pesnij vir sladil bo nama
življenje mučno in trpko!...
Mokriška.