Informativna številka maj 197Q Izdal in založil Glavni odbor Glasbene mladine Slovenije. — Ureja uredniški odbor: Janez HoCler (odgovorni urednik), Anton Janežič, Primož Kuret. Tehnični urednik: France Anžel. — Naslov uredništva:.Ljubljana, Dalmatinova 4/11, tel. 310-033. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. — Izhaja Šestkrat na Šolsko leto. Cena 0,80 din Krenili smo! V današnjem času hitrega tehniškega razvoja in poudarjenih teženj človeka po materialnem ugodju — kar samo po sebi sicer ni slabo — izgubljamo bolj kot kdaj koli v Preteklosti potrebno sozvočje oziroma ravnovesje v človekovi osebnosti. Občutek za lepo. Plemenito, ki tl ga daje umetniško doživetje. pesem, glasba, lepa knjiga, slikarjeva podoba itn. morejo ohraniti in obogatiti še Posebno mladega človeka in ga zavreti v Škodljivi skrajnosti Omogočajo mu tisto živ-Uenjsko In ustvarjalno razmerje, ki Je še Posebno za našo samoupravno socialistično družbo nujno in hkrati pogoj za še bolj humane, bolj človeške in hkrati še bolj ustvarjalne odnose. Glasbena mladina sodi med gibanja, ki jim je cilj prav takšno razmerje In takšno ravnovesje. Svoje delo razvija med mladi-no v šolah in povsod tam, kjer pričakuje ugoden vpliv in razumevanje. Pri nas v Sloveniji je prišlo do organizirane zasnove razmeroma pozno. Drugod po svetu (v Belgiji. Franciji, Nemčiji, Kanadi, Madžarski, Ceho-slovaški in na Poljskem) delujejo takšne or-Sanizacijc že eno, dve desetletji in povzročajo pravcato renesanso v vrednotenju glasbene umetnosti-in umetnosti nasploh; sprožile so gibanje, za katerega se mladina z veseljem opredeljuje in to tem bolj, ker so njegovi idejni snovatelji prilagajajo današ-njcmu času, razmeram v posamezni državi, ^udi pri nas v Jugoslaviji se je gibanje že Pred leti dodobra zasidralo v Srbiji in na Hrvatskem In kaže že v dosedanjem delu vidne in vzpodbudne uspehe. Glasbena mladina Slovenije, t. J. njen organizirani začetek, pomeni nastanek tistega Siena v verigi sorodnih združenj doma in po svetu, ki smo ga doslej pogrešali. Čeprav je nastala pozno, sc je rodila v ra*merah, so nekatere organizacije (v Ljubljani, Mariboru in Se kje) s svojim delom in izkušnjami zagotavljale možnost razširitve na vso Slovenijo in ko je kulturno Politično razpoloženje zagotovilo možnosti ^kšnega kvalitetno novega dejanja. Upam 'n Prepričan sem, da se bomo s potrebno zavzetostjo in aktivnostjo uspešno priključili gibanju, ki ga predstavlja Glasbena mladina uffoslavijc (organizirana po posameznih replikah) in preko nje z Mednarodno fede- \K r> . racijo glasbene mladine (Fedčration Internationale des Jcunesses Musicales). Glasbena mladina Slovenije je predvsem družbena skupnost oziroma gibanje, katerega osnovni namen je nuditi mlademu človeku preko glasbene umetnosti svet višjih vrednost in mu : s •teni datt možnost, da se (ob drugih sorodnih ‘ družbenih faktorjih) razvije v osveščeno humano osebnost, na kakršni se oblikuje naša samoupravna socialistična družba. Prvi koraki, ki jih je storila Glasbena mladina Slovenije, in ki so njuno bolj organizacijske kot vsebinske narave, so naleteli na dober odmev. Potrjujejo namreč dejstvo, da so naši glasbeni pedagogi, prosvetni in drugi kulturni delavci pripravljeni popeljati to gibanje v smeri čim večjega osveščanja in humaniziranja naše mladine. Sc več, v programu Glasbene mladine Slovenije vidijo tisto dopolnilo v vzgojnih naporih, ki vsaj zaenkrat ni bilo prisotno v potrebni meri oziroma pomeni tisti nujno potrebni protiutež ostalim pojačanim vplivom na mladino (šund najrazličnejše vrste in oblike), ki zaskrbljuje, če beležimo zadnja leta. Med najvažnejšimi didaktično pedagoškimi težnjami na eni strani in kulturno-političnimi na drugi je že prav nujnost vzpostavitve pravega razmerja, t. j. oblikovanje celovite mlade človekove osebnosti. To pomeni, 'da kaže pri delu nenehno usklajevati želje in potrebe mladega človeka, ki se zaradi hitrega spreminjanja okolja, življenjskih razmer, njegove starosti, poklice v nenehno drugačijo. Za konec besedo, dve sami mladini: vam in za vas smo se pripravljeni posvetili bolj in bolj organizirano kot doslej. Vaša je organizacija in vaši bodo uspehi. Sprejmite jo zatorej kot nekaj, kar bo uspešno živelo in delovalo predvsem z vašo pomočjo in vašo dobro voljo. Samo tedaj, če boste v vsebini dela In osnovnih težnjah Glasbene mladine Slovenije začutili resno in nezamenljivo komponento vašega zorenja, bo njeno gibanje našlo prava tla in hkrati opravičilo za svoj obstoj in delovanje. MILOŠ POLJANŠEK iz vsebine m. stibilj človek in glasba t , i ’ m. gabrijelčič zapisi iz pripravljalnega časa c. budkovič \ ■ • giusepe tartini l. bernstein glasba — magični svet 2. STRAN ® GLASBENA MLADINA INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 ■■IMUUUBBHBBaBBinBEDGBtS beseda uredništva Izdaja glasila je bila naloga, ki si jo je že takoj v začetku zadal pripravljalni odbor za ustanovitev Glasbene mladine Slovenije. Uresničitev te naloge je sedaj pred nami. Zavedamo se, da je vsak začetek težak in da nobeno delo ni že takoj tako uspešno, kakor po nekaj izkušnjah. Vseeno pa smo tega svojega izdelka veseli, saj smo vanj vložili dovolj prizadevanja. Upamo, da to ni bilo zaman. Iskreno prosimo, da nam vsi, ki jim je naš časopis pri srcu in ki žele iz tega glasila živo, aktualno in vredno občilo, sporoče svoje ocene, dopolnitve in morebitne predloge za izboljšavo. Prav tako prosimo za sodelovanje bodisi v smislu samostojnih prispevkov, bodisi s področja poročil, zlasti o delu osnovnih skupnosti Glasbene mladine in glasbenih šol izven večjih slovenskih središč. Ta naš časopis smo zasnovali tako, da bi ustrezal različnim zahtevam našega gibanja in tudi širše kulturne javnosti. Da bi vestno poročal o delu, uspehih in neuspehih Glasbene mladine Slovenije in njenih osnovnih skupnosti, da bi zajel tudi druga prizadevanja pri glasbenem delu z mladimi in za mlade, da bi pri tem segal tudi preko meje osnovnih nalog našega gibanja in se uveljavil kot posredovalec in komentator širšega glasbenega in kulturnega življenja pri nag in v svetu. Ob koncu še besedo. Našemu časopisu smo dali naslov »Glasbena mladina«. Za sedaj se nam je zdel najboljša rešitev. Ce se bo pojavila kakšna boljša, jo bomo z veseljem upoštevali. iz statuta glasbene mladine Slovenije Naloge Glasbene mladine Slovenije so: — da med mladino v najširšem smislu budi in razvija smisel in ljubezen do glasbe, do drugih umetnosti in kulture s tem, da ji omogoči čim več neposrednega stika z umetniškimi stvaritvami in umetniki; — da omogoča mladini, da ne glede na razvitost okolja, v katerem živi, čim bolje spozna kulturne dosežke tako naših kakor drugih narodov; — da med mladimi ljudmi razvija njihove lastne umetniške kriterije; — da prispeva k temu, da postanejo dobre umetniške storitve last naših narodov; — da omogoča mladini s pomočjo umetnosti iskati in uresničevati svoja umetniška doživetja, srečanja in prijateljstva. Da bi uresničila svoje družbene naloge, Glasbena mladina Slovenije nenehno: — spodbuja vse vrste aktivnosti gibanja in prispeva k intenzivnejšemu širjenju umetnosti in kulture med mladino, — skrbi za izmenjavo izkušenj članov gibanja in njegovih organizacij s tem, da pospešuje razvoj mladih umetnikov in ljubiteljev umetnostij ] — podpira in spodbuja aktivno muzici- < ranje svojih pripadnikov ali aktivno < vključevanje mladih ljudi v druge l umetniške panoge, v — organizira, vzpodbuja in podpira sre- j* Čanja, tekmovanja, festivale in druge vrste umetniških manifestacij dih ter pripravlja druge akcije, terih smoter je širjenje kulture umetnosti med mladimi, — razvija sodelovanje z družbenimi ustreznimi strokovnimi mi, ki imajo podobne cilje. INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 ___ GLASBENA MLADINA # STRAN ■■hud 111 iimpihihi' i iii n •rg.^.cs^aaaaaaaBiMMMMiiiiMiiiiiiiif-1—im ■mm i m iiiuaaaaEaranmi •'i.-Liim«.. »--■ - >■ PIIPI Letos praznujemo dvestoto obletnico Beethovnovega rojstva. Najbrž se je že ves svet ob tej obletnici na kakšen način spomnil tega velikega človeka, ki mu novejše obdobje človeške družbe toliko dolguje. Vsakdo pa lahko različno in po svoje pojmuje s tem povezane dolžnosti in obveznosti — od pripravljanja zaključenih, Beethovnu posvečenih koncertov, pa do prirejanja znanstvenih glasbenozgodovinskih in muzikoloških posvetovanj o vprašanjih iz njegovega življenja in dela. O Beethovnu je bilo v svetu in pri nas že mnogo napihanega. Zdi sc nam že skoraj nemogoče, da bi s peresom odkrili in povedali kaj novega, kar še ni bilo nikoli izrečeno ali zapisano. In ko smo razmišljali, kaj bi v prvi številki najbolj dostojno počastilo to obletnico, smo prišli do prepričanja, da je najbolje, da nam spregovori kar Beethoven sam. Izbrali smo enega najbolj znamenitih odlomkov iz njegovih zabeleženih pogovorov. in sicer na vprašanje, kako veliki mojster ustvarja In kakšni so njegovi občutki pri tem umetniškem procesu. / eloveh in glasba V prepletanju sodobnega azvoja človeške družbe opažamo neverjetno velike spremembe pri tolmačenju kvalitet, ki so do zadnjega časa predstavljale utrjene vrednosti takorekoč izven vsakega dvoma. Nove vrednosti ne delujejo več kot nujna sestavina človekove osebnosti in preko nje tudi družbe, saj jim manjka človeškosti, katera se zdi današnjemu tehničnemu mišljenju nepotrebna, čeprav dan na dan in vedno bolj opažamo slabe posledice tega primanjkljaja. Kar si danes želimo, je ohranitev človeka z vsemi, brez izjeme vsemi zarodki njegove osebnosti in ustvarjanje ne samo Pogojev za razvoj, temveč tudi resnični razvoj njegove duhovne zmogljivosti. Ce rečemo ustvarjanje, je to prav gotovo najbolj primeren izraz, saj je težnja k temu končnemu cilju brez dvoma najčistejši ustvarjalni akt, kajti človeškosti res ne najdemo v naravi stvari in živih bitij. Pri takih prizadevanjih pa se izkaže pomembnost delovanja, ki ga sicer imenujemo kultura, kar pa samo na sebi ni prav nič drugega, kot vsakokratni rezultat naprezanja za uveljavitev duhovnih kvalitet našega bivanja. Kultura ne predstavlja nikakršnega stanja, kultura je življenjsko pogojena in jc zato Pravzaprav nenehna akcija in dandanes bolj in bolj nujnost človekove celovitosti, kolikor naj bi ne bil ta naš človek zgolj , ^ntena za sprejemanje z elektronskimi možgani pripravljenih (in le na konzumni učinek prirejenih pozivov. Glasbena kultura ima brez dvoma pomembno mesto v okvi-. Hj reševanja takih nalog in takega stremljenja, saj je muzi-i kalno izražanje večkrat odmev najbolj bistre duhovne ustvarjalnosti; zelo daleč se lahko izmika prvinskim izhodiščem biološkega dojemanja in prav nič ni presenetljivo, da je bila glasba ne samo na primitivni stopnji človeškega razvoja vedno bližje božanstvu kot pa ljudem. Ko pri subjektivnem dojemanju izraža 'najbolj skrite odtenke čustvenosti, pa je po drugi strani glasba v svoji intelektualno tehnični zasnovi, kjer so vsi elementi v Medsebojni smiselni odvisnosti, kjer je vse vzrok in posledica ali pa odstop od vzroka in posledice, zelo blizu že sodobnemu, š* bolj pa tudi bodočemu intelektualističnemu in tehničnemu obravnavanju in usmerjanju celotnega dogajanja naše in bodoče stvarnosti. Lahko povemo še več: v svojem zavzemanju časovnosti in s svojim ritmičnim utripom je glasba tudi abstrakcija nečesa živega, nečesa, kar je venomer prisotno v našem življenju in čigar želje, hotenja in optimizem daleč prerašča vse, kar si lahko izmisli tehnična domiselnost. Tistega, ki pozna glasbeno umetnost v vseh njenih odtenkih nič ne čudijo včasih prav nenavadni učinki pri njenem dojemanju. Zato so naloge glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev dosti ‘iffše zasnovane, kot to izgleda na prvi pogled. Praktično nam- ni črte, ki bi kakorkoli omejevala vplivno področje glasbene umetnosti in je pri tem tudi značilno, da je vpliv vedno pravica pozitiven, saj so v zgodovini propadli vsi poskusi kakrš-lega koli namenskega prevrednotenja te vse in le navidezno izražajoče umetnosti. Zato je dobra glasba lahko — kar ne sme nihče pozabiti — pomemben činitelj našega življenja, našega dela in tudi načrtov za prihodnost. Ne v najmanjši meri je glasba in v bodoče izraz naše duhovne moči in odgovornosti: če sposobni človeka približati vesolju, moramo biti tudi du-tako močni, da vesolje približamo človeštvu. To sta dve poti, ki ju moramo hoditi in nadvse pomembno bi za nas, če bi nam kdajkoli v času in kjerkoli v prostoru njuna združitev. MILAN STIBILJ *... Preden zapišem kakšno glasbeno misel, jo nosim v sebi precej časa, Cesto dolgo, dolgo. Glede tega se lahko zanesem na svoj spomin in sem gotov, da neke teme, ki jo zajamem v glavi, ne bom pozabil celo leta zatem. Spremenim rrmoge stvari, druge opustim in poskušam spet in spet, dokler nisem z njimi popolnoma zadovoljen; nato začnem pri sebi obdelovati skladbo v vsej njeni širini in ožini, v njeni visočini in globini, in dokler se ne zavem tega, kaj pravzaprav hočem narediti, me misel nikoli ne zapusti. Raste in se razvija, čujem in vidim njeno podobo pred seboj z vseh kotov, kakor da bi bila ulita. Ostaja samo še to opravilo, da jo zapišem, to pa je delo, ki ne traja dolgo, toda odvisno je od zunanjih okoliščin in razpoložljivega časa, saj pogosto ustvarjam po več skladb obenem — čeravno sem vedno gotov, da ne bom nikoli zamešal ene z drugo. Lahko me vprašate, kje dobivam svoje ideje. Na to ne morem odgovoriti z nikakršno gotovostjo. Prihajajo brez ukaza, zavedno ali nezavedno. Lahko jih zajamem z rokami, na prostem, ko se sprehajam po gozdu, v tišini noči, v zgodnjem jutru. V spodbudah takšnih razpoloženj, ki jih pesniki kujejo v besede, pretvarjam te besede v tone, ki mi zvene, buče in besnijo^ dokler se končno ne pojavijo pred menoj v obliki note 4. STRAN • GLASBENA MLADINA INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 Pri nas je že vrsto let krožila misel o drugem poskusu oživitve organizacije, ki naj povezuje dve pomembni strani v kulturno gibanje: glasbeno umetnost in eno najobčutljivejših plasti družbe — mladino. Namen tega prispevka ni razmišljanje ali razčlenjevanje omenjene vezi, niti ne iskanje odgovora na vprašanja, ki se porajajo ob soočenju mladega rodu z glasbeno umetnostjo. V nekaj suhih stavkih naj bi članek pokazal, kako so potekale priprave za ustanovitev GMS. Novi člani strokovnega odbora za glasbo pri predsedstvu Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Slovenije smo od predhodnikov podedovali neizvedeno nalogo — pomagati pri ustanovitvi omenjenega gibanja. Prvi razgovor, ki je prinesel še novih spodbud, je bil 15. septembra. Na njem so sodelovali: predstavniki ZKPOS, Glasbena mladina Jugoslavije, obeh slovenskih osnovnih skupnosti (Glasbena mladina Ljubljana in Maribor) ter nekateri predstavniki glasbenih šol. Povzemimo nekatere sklepe tega razgovora: — glasbena mladina, pravilneje, umetniška mladina (ker bi takšno gibanje moralo vključevati ne samo glasbo, temveč vsa področja umetnosti in kulture) je obenem gibanje in organizacija ž vzgojnimi nameni; — vanjo je potrebno vključiti dejavnost poklicnih glasbenih ustanov, umetniških ansamblov in posameznih umetnikov, ljubiteljskih skupin ter drugih organizacij in ustanov, ki delujejo na področju umetnosti, kulture in vzgoje; — za slovenski prostor bo nujno iskati posebne oblike dela; — program dela naj zajame želje vseh plasti mladine; —- za neposredno ustanovitev GMS naj skrbi ’ pripravljalni odbor. Od Septembrskega razgovora do decembrskega ustanovnega občnega zbora so se zvrstili številni delovni sestanki; omenimo dva pomembna: seja kulturno-prosvetnega zbora skupščine SRS 26. novembra 1969 ter posvet pripravljalnega odbora s predstavniki glasbenih šol, ustanov in organizacij 17. novembra 1969. Preden je skupščinski kulturno-prosvet-ni zbor obravnaval osnutek dela bodoče Glasbene mladine Slovenije, so potekali razgovori v skupščinskih odborih. Smisel tako obsežnih priprav je bil seznaniti in pritegniti širok krog udeležencev — kulturnih in političnih dejavnikov v razprave o pomenu in oblikah dela GMS. Obrazložitev in pretres gradiva o bodoči dejavnosti GMS je bila v poslanskih klopeh zapisi iz pripravljalnega časa ugodno sprejeta, dobila pristanek in podporo za tako obliko organizacije, kakršno bodo potrdili udeleženci ustanovnega občnega zbora. Širši posvet (generalka za ustanovitev GMS) je predstavil javnosti prehojene poti razmišljanja in graditve ter ugotovitve pripravljalnega odbora. Posebno pozornost so vzbudile bogate možnosti sodelovanja glasbenih in kulturnih ter družbenopolitičnih ustanov ter organizacij pri delu Glasbene mladine Slovenije. Na posvetovanju se je prvič pojavil osnutek statuta Glasbene mladine Slovenije, ki sta ga pripravila svetovalca ZKPOS in je bil deležen vrste pripomb in popravkov. Preberimo iz zapisnika, kako je predsednik ZKPOS tov. Ivo Tavčar orisal namen posveta: »... namen današnjega sestanka je, da pred pripravljeno in zamišljeno ustanovitvijo organizacije Glasbene mladine Slovenije izmenjamo mnenja o ustanovitvi sami, o nalogah in pravilih GMS in o tem, kar je še potrebno, da bo ustanovna skupščina dobro pripravljena in da bi organizacija že ob rojstvu naletela na dovolj širok odmev v slovenski javnosti, skratka, da bi tokrat GMS resnično polno zaživela in ne bi bila zgolj mrtvorojeno dete.« Značilna je naslednja predsednikova misel: »Vsi čutimo potrebo, da se poplavi raznovrstne glasbe na Slovenskem, ki je včasih dvomljive vrednosti — če ni sama sebi celo protivredna — zoperstavi nekaj tehtnejšega, smotrnejšega, predvsem nekaj vrednejšega.« V nadaljevanju je opozoril na družbeno moralno in politično podporo ustanovitvi, ki »jo je dala tudi republiška skupščina, kulturno-prosvetni zbor, saj sam pred- sednik tega zbora goji simpatije do te nastajajoče tvorbe in je tudi pripravljen neposredno sodelovati v njenem vodstvu. Taka osebna povezava je za GMS v tem trenutku dokaz posebnega zaupanja in ji bo dala še več veljave v slovenski javnosti.« Tudi glede finančnih temeljev so imele izrečene predsednikove besede trdno podlago. Poglejmo še na takratne tekoče akcije, ki jih je bilo potrebno izvršiti do ustanovitve: — prošnja Skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS za dodelitev finančnih sredstev; — prošnja istemu skladu za sredstva, da bi GMS formirala lastni godalni ansambel; — v načrtu je bila tudi ustanovitev mladinskega zbora ali spojitev npr. s študentskim zborom APZ! — izbor gradiva za ustanovni občni zbor, ki se je izoblikovalo v naslednjih referatih članov pripravljalnega odbora: M Gabrijelčič: Uvodno poročilo, C. Budkovič: Ob ustanovitvi GMS — sociološki pogled, P. Kalan: Glasbena mladina in šolstvo, A. Lajovic: Glasbena mladina Jugoslavije in njeno delovanje, J. Hofler: Oblike dela GMS — skica. V sprejetih sklepih posveta zasledimo Se: — usmerjanje dela GMS v odročne kraje SRS, kjer je glasbeno življenje na splošno nerazgibano ali ga sploh ni; — posebna skrb za Slovence v zamejstvu; — organiziranje predavanj, šolskih ur in povezovanje z glasbenimi šolami, klubi in društvi; — .pritegnitev predstavnikov zainteresiranih ustanov k intenzivnejšemu sodelovanju; — oblikovanje glasila s članki In komentarji o vseh oblikah glasbenega življenja pri nas in drugod; ; — ustanovitev lastne diskoteke in fonoteke. Zapisati moramo, da so bile do ustanovnega občnega zbora uresničene vse zastavljene naloge, da je sam ustanovni akt potekel v vzdušju odprtega dogovarjanja prisotnih, da je že številčnost in prisotnost uglednih osebnosti glasbenega, kulturnega in političnega življenja iz središča in vseh večjih krajev Slovenije odražala pripravljenost sodelovanja vseh vzgibov slovenskega glasbenega in kulturnega življenja. 12. december 1969 bo ostal v kroniki slovenskih kulturnih dogodkov tem očitnejši, kolikor razsežnejše in smiselno bo dejansko poslanstvo Glasbene mladine Slovenje, M. GABRIJELČIČ dosedanje akcije glasbene mladine Slovenije * Ko sta- Glavni odbor in tajništvo Glasbene mladine Slovenije ob svoji ustanovitvi in na sejah kovala načrte za delo v prihodnje, sta se zavedala marsikaterih dejstev, ki jih kaže trenutni položaj v našem glasbenem življenju, posebej v pripravljanju glasbenih prireditev za mladino. Predvsem to, da novoustanovljena vserepubliška Glasbena mladina Slovenije ne prihaja na popolnoma prazno področje, temveč, da obstaja že od prej nekaj posameznih, seveda nepovezanih dejavnikov, ki imajo v skrbi nekatere naloge, ki si jih je med drugimi zadala tudi GMS. Že nekaj let delujeta osnovni skupnosti v Ljubljani in Mariboru, ki imata tudi v tem letu svoj program ih svoj proračun. Razen Maribora in Ljubljane obstoje še nekateri kraji, ki posebej skrbe za mladinske konerte — med temi zlasti Celje in Koper. Dalje moramo omeniti nekatere republiške glasbene ustanove, ki v svoj program vključujejo tudi mladinske abonmaje — v Ljubljani Opera SNG in Slovenska filharmonija. Posredovanje posebej za mladino izoblikovanih koncertnih spore- <■ dqv je bila tudi naloga prireditvene posloval: s nice Festival Ljubljana, ki je pri tem segla t tudi v odročne kraje naše republike. Precej g tu naštetih delovnih programov je teklo P° ,j starih smernicah še v tem, drugem polletju n šolskega leta 1969-1970, zato bi bilo s strani h GMS nesmiselno, da za. sedaj kakorkoli posegi n v to tekoče delo. Pač pa se je izkazalo, da n lahko Glavni odbor GMS iztekajoče se šol'ji sko leto koristno uporabi za to, da poskusi <-4 nekaterimi manifestacijami, prouči njihovo uspeh in si s tem nabere nekaj novih dra'^ gocenih izkušenj. V okviru tako zadanih na- h log je Glavni odbor GMS izpeljal naslednji akcije: koncert belgijskega mladinskega an'V sambla Ons dorado v Ljubljani, sodelovanj«? pri programu proslav ob 200-letnici TartarH® nijeve smrti v Kopru in Piranu ter gostovanj*?1 solistov in kitarskega ansambla glasbene Š01 * le Franca Sturma iz Ljubljane v Sloveni 1 Gradcu. GLM^iShNA MLADINA ® STRAN 5 Tako si je umetnik iy. stoletja predstavljat Tartinijeve sanje, ko mu je peklenšček igral sonato »Vražji trilček« ■» INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 giuseppe tartini (1692 -1770) nekaj podob iz njegovega življenja ob dvestoletnici njegove smrti I I» 11 ...................... i1 i Piran — malo, starinsko obmorsko mesto je kraj, v. katerem se je rodil in preživel zgodnjo mladost eden izmed najpomembneje **h violinskih . virtuozov 18. stoletja, kompo-nist in glasbeni znanstvenik Giuseppe Tartini. Njegov oče je živel kot trgovec dalj časa v Piranu, sicer pa v Firencah, kjer je bil rojen. |Poročil se je s Katarino Zangrando, ki je iz-pajala iz zelo stare piranske družine slovanske krvi. Giuseppe Tartini je bil četrtorojenec izmed šestih bratov in treh sestra. Družina je uživa-^ uSled, imela je zemljo in vile, izmed kate-™ je najlepša v Strunjanu. Tam je Giuseppe Preživljal svojo mladost. Prvo vzgojo je dobil Pri patrih filipinlh v Piranu, nato pa v kolegiju »dei patri Scolopi delle scuole pie di Capodistria«, torej v Kopru. Očetovi želji, da bi Postal duhovnik, se je odločno uprl. Posredovati je moral koprski škof, ki ga je nato P°slal študirat v Padovo. Opustil je študij in literature ter si izbral juridično fakulteto, ki je ni nikoli dovršil. * . Prve napotke iz violine je dobil v piranski Akademiji »Virtuosi«, v zavodu za literarno, *®anstveno, filozofsko in glasbeno izobraževa- - . Več glasbenih zgodovinarjev ugotavlja, I-ie prejemal prvi glasbeni pouk v kopr-3 , kolegiju, nekdo pa pristavlja, da je ka-?)p Za Pouk violine posebno strast. Okoli nje-^ SOvega študija v Padovi krožijo razne legen-U ®e* ki imajo namen ustvariti iz njegovega rešit hfiSa c*e*a senzacionalno ozračje. Pišejo, da je Tartini besen sabljač, prepirljivec, ropar !aivfZne deklice pri škofu padovanskem, da so . starši odrekli vsako finančno pomoč, da se moral po preganjanju zateči v samostan vrTrfSisi’ kjer je ostal pozabSjen od vseh, celo 3 “d žene, s katero se je bil tajno poročil. Kdo a'V® Pozna anekdote o Tartinijevih sanjah a Uc|iCu, ki mu je igral ob vzglavju? j* V resnici je začel z vsakdanjim študijem n' ‘oUne, brž ko je pretrgal stike s starši, ob iaidu v Padovo pa se je v glavnem ukvar-2 mečevanjem. Cim bolj pa je vadil violi-item bolj mu je primankovalo časa za ;0'r£Ort- Tudi bajka o tajni ženitvi je pojasnje-:nl a- Poročil se je z Elisabetto Premazzone v cerkvi bosonogih Karmeličanov v Padovi — prisoten je bil skoraj ves ki er gtobiiee Z ženb ni imel otrok.' • ■ v. Prvi javni nastop v doževi palači v Benetkah je spravil v zadrego samega Veraci-nija, njegovega sodobnika in odličnega violinskega virtuoza. Tartini je na doževo željo, naj nekaj zaigra, parafraziral melodije, ki jih je pred njim izvajal Veracini. Z 22 letom je odkril posebne fizikalne kombinacije tonov, v 36 letu je odprl v Padovi' svojo violinsko šolo, ki je zaslovela po vsej Evropi in obstaja še danes. Študiral je vlogo violinskega loka, ga podaljšal in z debelejšimi strunami izboljšal ihtenziieto in čistočo tona. Leta 1721 je bil imenovan za prvega violinista orkestra S. Antonio v Padovi. Tedaj je začel koncertirati po Italiji — Milano, Livorno, Bologna, Napoli, Palermo. Več beneških plemičev je izpopolnjevalo pri njem tehniko violinske igre, tudi sam je učil v Benetkah in se ob tej priliki srečal z znamenitim italijanskim violinistom in komponistom Antonijem Vivaldijem. Sodeloval je pri slovesnostih ob priliki poroke cesarja in cesarice v Pragi. Toda praško okolje mu ni ugajalo. Kmalu se je vrnil v Padovo, kjer je živel z manjšimi presledki vse življenje. Svoje znanje je poglabljal v bogati padovanski univerzitetni knjižnici; proučeval je filozofske in matematične probleme, poučeval, komponiral in goreče debatiral. Tu si je priboril naslov »ma- estro delle nazione«. V zadnjih letih se močno irudil, da bi vključil glasbo v motrijo, aritmetiko in astronomijo. Proučil pojasniti je hotel Pitagorove in Platonov nauke. O tem je napisal cele zvezke, ki so ohranjeni v piranskem muzeju in so žive priče duha, ki si ni mogel privoščiti nobenega; počitka. Po vrnitvi s Češkega so prihajala vabila iz Londona, Pariza in celo iz Rusije. Obiskal, je samo Rim. Na turneje ni odhajal, najvee Ali lahko kdo razloži v čisti prozi čudež, M)e-en ton sledi drugemu ali sovpada z njim ndiv( ta način, da čutimo, da je vse natanko tako,es kot bi te note MORALE biti? Seveda ne. Nelo| glede na to, za kakšne racionaliste se lahko ir, imamo, preprosto ustvarjeni smo na meji tega fit mističnega področja. Ni preveč, če rečemO e. MISTIČNEGA ali celo MAGIČNEGA; nobei»sQ ljubitelj umetnosti ne more biti dvomljiveCi INFORMATIVNA ŠTEViLKA MAJ 1970 GLASBENA MLADINA ® STRAN I Da bo delo uspešno, je potrebno, da ima GMS svojega predstavnika pri izobraževalnih in novoustanovljenih kulturnih skupnostih. Prav tako je za delovanje potrebno, da si Glasbena mladina Slovenije — oziroma njena osnovna skupnost, izbere za središče svojega dela šolo v svojem kraju. Večji del aktivnosti Glasbene mladine Slovenije uo slonel na koncertni dejavnosti brez vsakršne improvizacije. Kakor bomo za koncerte GMS vedno Izbirali med slovenskimi jn tujimi najprimernejše, bo tudi ves vsebinski del načrtno in racionalno zajel poglavitne značilnosti glasbenega izražanja. Ne bo omejitve pri izbiranju časovnih ali stilnih tokov, tudi ne bo omejitve po zvrsteh. Programska shema koncertne dejavnosti pa vseeno sloni na možnostih; najprej na organizaciji komornih koncertov (ki so naj prikladne jši) po slovenskih krajih. Mladi bodo obiskali večje glasbene prireditve v Ljubljani (simfonični koncert, operna predstava). Med dejavnosti štejemo tudi predavanja z glasbeno tematiko, glasbena srečanja in srečanja s skladatelji. Pomemben dejavnik bodo ure za ljubitelje glasbe na ploščah itd. Pomembna po podpora mladim glasbenim amaterjem, podpora mladinskim pevskim zborom, instrumentalnim ansamblom glasbenih Sol. Tako bo dejavnost zares široka. Z natančnejšo utemeljitvijo in opisom sodelovanja GMS s pomembnejšimi ustreznimi republiškimi glasbenimi ustanovami bo postal bolj jasen tudi pomen delovanja GMS v slovenskem kulturnem prostoru. Pričujoče glasilo bo poglavitni informator o delu, hkrati Pa_ tudi glasilo mladih, ki jih pojav glasbe privlači in jim obenem daje dovolj možnosti za pisanje. Za publiciranje prispevkov o glasbi bo prostora dovolj. Program dela je z ustanovitvami osnovnih skupnosti dobil svojo organizacijsko izpopolnitev. Delo ne poteka hitro, kar je Glasbena mladina Slovenije gibanje s pomembnimi nalogami — bistvenimi pri formiranju osebnosti mladega človeka. Vsaka naglica lahko samo škoduje, saj vzgoja na trhlih temeljih ne more biti prava vzgoja. Nastaja pa mreža osnovnih skupnosti, od katere je odvisna uspešnost ali neuspešnost Glasbene mladine Slovenije. Prva akcija — proslava obletnice Tar-tarinijeve smrti — je bila prva javna preizkušnja. Z jesenjo in novim šolskim letom pa Pride pravo delo, ki naj sledi v statutu zapisanim nalogam gibanja tudi s stalnimi manifestacijami delovanja gibanja. (aj) izkušnje in velika moralna podpora glasbena mladina slovenije in glasbena mladina Jugoslavije Menda ni potrebno posebej poudarjati, da je Glasbena mladina Slovenije republiška skupnost organizacije, ki ima pri nas zvezni značaj — to je Glasbena mladina Jugoslavije (Muzička omladina Jugoslavije), ki jo ta čas upravljata jugoslovanski glavni odbor in sekretariat pod požrtvovalnim vodstvom predsednika Iva Vuljeviča in generalnega sekretarja Miodraga Pavloviča. Novoustanovljena Glasbena mladina Slovenije je s to zvezno organizacijo takoj vzpostavila prisrčne odnose, ki se kažejo v nenehnem medsebojnem informiranju, sodelovanju naših predstavnikov v zveznih organih in medsebojnem izmenjavanju programskih akcij. Kot je že bilo večkrat poudarjeno, ima glasbena mladina i drugih jugoslovanskih republikah za seboj ž< dvajsetletno delo, mnogo uspehov in tudi mnogo izkušenj, z vsem tem pa tudi odlični mesto v vrsti drugih glasbeno kulturnih organizacij in ustanov, ki zdaj že ne moreji več načrtovati svojega dela, ne da bi izdatn« upoštevale tudi glasbene mladine. Slovenska skupnost more v uspešnem sodelovanju z jugoslovansko in drugimi republiškimi organizacijami glasbene mladine samo pridobiti, s< seznaniti z njihovimi dragocenimi izkušnjami ter dobiti mnogo moralne podpore, ki jo sedaj v začetku našega dela, še tako potrebujemo Glasbena mladina Jugoslavije je že sedaj v marsičem pomagala najbolj nadarjenim slovenskim glasbenikom, jim omogočila udeležbo v mednarodnih glasbenih taborih (kampih) jim prirejala gostovanja po tujini in po naših republikah. Sedaj se bodo vezi te vrst« gotovo še bolj okrepile, saj bo mogla Glasbe* na mladina Slovenije kot republiška organizacija bolj načrtno prirejati izmenjalni koncerte in se s tem oddolžiti za usluge slovenskim koncertantom ter sodelovati pri zveznih in mednarodnih glasbenih srečanjih in kampih. Kot nalogo posebne važnosti pa sl štejemo sodelovanje pri drugem kongresu Glasbene mladine Jugoslavije, ki bo prihodnje leto v Jajcu. O tem bomo v prihodnjih številkah našega časopisa še podrobneje poročali. Zvezna organizacija Glasbene mladine Jugoslavije ima pomen tudi kot polnopravna članica Mednarodne zveze glasbenih mladin (Federation Internationale des Jeunesses mu-sicales, okrajšano FIJM), kjer zavzema eno najvidnejših mest. Razen s centralo te zveze ima GMJ mednarodne pogodbe tudi z raz-nimi drugimi inozemskimi organizacijami glasbene mladine (npr. Kanado, Zvezno republiko Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Francijo, Italijo itd.), ki vključujejo sodelovanje pri mednarodnih glasbenih srečanjih in izmenjavo koncertantov in večjih mladinskih glasbenih skupin. Med sedanjimi najbolj aktualnimi nalogami Glasbene mladine Jugoslavije sta poleg priprav na kongres in realizacije mednarodnih dogovorov uresničitev zamisli o mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov, ld naj bi bilo enkrat na dve leti v okviru Beograjskih glasbenih svečanosti, in pa jugoslovanskega časopisa glasbene mladine. Pri tem zadnjem bo kljub svojemu glasilu v slovenščini sodelovala tudi Glasbena mladina Slovenije. -zr- . ko so stvari pred njim. Če ljubiš glasbo, verja-i, Nel v stvar, kakorkoli se že hočeš dialektično , izmuzniti iz tega. Najbolj racionalne glave v zgodovini so vedno vdajale rahli mistični megli, kadar -1° tovorili o glasbi, s tem da so priznavali g Jepoto in skrajno uspešno kombinacijo ma-•'t^matike in magičnosti, kar glasba tudi je. ' ni on in Sokrat sta vedela, da je študij ena izmed najprimernejših panog za ?aroičajoče možgane in sta vztrajala na tem >'j 4 na stvari, brez katere ni izobrazbe, ravno tr2 fega razloga, ker prepleta znanstvene in :-fSpiritualistične« lastnosti. Kadar je celo Pla-0 °n govoril o glasbi — tako znanstveno kot . °J 0 vsafci drugi stvari — je fantaziral o 4 glasni h posplošitvah, o harmoniji, ljubezni, j1™*« in o nekakšnih božanstvih, ki naj bi 'e'ahtno Ponašali napeve. Toda vedel je, da ' “ božanska glasba ni nič takšnega kot tiste |(5Vred^e vreščeče in pisk*- ''če melodije, ki p,- vzpodbujale vojake v bojih. Prav tako je li)rl v*ak drug vedel, da so bile nekatere grške )?>e melodij primernejše od drugih za Iju- oO ipnV1 za vojno, za vinske slavnosti ali za wj,J?£anje atletov. Ravno tako kot hindujci s o.estM1 naJbali matematično kompliciranimi Mo%ca’ni in ritmičnimi načini vedo, da so cOlre e melodije in ritmi samo za jutranje 720 Prične zahode, ali za slovesnosti boga l0e *■ Za vojne pohode ali za vetrovne dni. Ni ..ti.r^tematitne količine, s katero bi bilo lahko Ci a ** opažanja razložiti. Tudi danes sc soočamo s to čarobno zapreko. V našem tavanju skušamo biti znanstven\ s tem da uporabljamo načela fizike, akustike, matematike ali formalne logike. Uporabljamo razne filozofske zvijače, kot na primer empirizem ali teleološke metode. Toda kaj nam to pomaga? Na »magična« vprašanja še vedno nismo odgovorili. Na primer, poskušamo razložiti »obliko« teme nekega Beethovnovega kvarteta s tem, ko rečemo, da sledi oblikovnim načelom sinteze: v začetku je kratek uvod (teza), ki ji sledi postavitev vprašanja (antiteza), temu pa sledi razvoj, ki sestoji iz nasprotja med obema (sinteza). Nemci imenujejo to obliko »Stollen«. Drugi ji pravijo, da je »silogistična«. Besede, besede, besede. Toda — zakaj je ta tema lepa? Prav tu je vprašanje. Najdem lahko sto tem, oblikovanih na ta način, ali takih, ki so zasnovane na spremembah teh načel — toda samo ena ali dve bosta lepi. Ko sem bil na Harvardski univerzi, je profesor Birkhoff ravno izdal sistem estetskih MERIL — resnično je poskušal izdelati matematični sistem, s katerim bi Itjhko vsakemu umetniškemu predmetu prisodili lepotno oceno z upoštevanjem določene lestvice estetska vrednosti. To je bila odlična zamisel; toda ko je bilo vse rečeno in storjeno, je prišlo do mrtvorojenega deteta. Petero človeških čutil lahko meri določene stvari le do določene meje (oko se lahko odloči, da je X dvakrat tako dolg kot Y; uho lahko domneva, da iffra neka 8. STRAN • GLASBENA MLADINA INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 knjiga, ki je tu-rrdke Supraphon- pozavna dvakrat tako glasno kot draga); toda, ali sploh merimo estetsko dojemanje čutil? Kako daleč je vonj svinjine od vonja stročnic? In katere od stročnic? Kako pripravljenih? Surovih? V kakšni omaki? Če bi BROICA dobila oceno 3,2, kakšno oceno bi dali TRISTANU? Ali Bachovemu preludiju, dolgemu eno stran? Blodimo. Posnemamo znanstvene metode v naših poskusih ,da bi razložili ta magični pojav z dejstvi, s silami, maso, energijo. Toda človeških reakcij na te pojave enostavno ne moremo razložiti. Znanost lahko »razloži? nevihto, ioda, ali lahko »razloži.« strati, s katerim ljudje reagirajo na nevihto? In če znanost to celo lahko v psihološki, priznano nezadostni terminologiji stori, kaj poreče k občutju MOGOČNOSTI ,ki ga dobimo ob nevihti, kako naj to občutje mogočnosti računsko razstavi na njegove dele? Trije deli električnih doživljajev, en del slušne vznemirjenosti, en ■lel vidne vznemirjenosti, štirje deli psiholp-■ikega osebnega vživetja, dva dela »božjega itrahu« pred vsemogočnimi silami —? Nemogoča mešanica. Toda nekateri ljudje SO že •>razložili~ veličastnost nevihte — kdaj pa kdaj in z različnim uspehom — in te ljudi imenujemo pesnike. Samo pesnik lahko razloži to naravo. Prav na isti način lahko samo narava nadomesti umetnost. Tako pridemo do spoznanja, da, če hočemo resnično kaj reči o glasbi, moramo glasbo ustvarjati. kitara. Prav zato smo se odločili, da ta koncert ponovimo še v Slovenj Gradcu. Tu so ga mladi poslušalci prisrčno sprejeli in z navdušenimi priznanji ter ploskanjem dosegli, da se je koncertu namenjenih tričetrt ure z dodajanjem točk zavleklo kar na dve uri. Šišenski in bežigrajski kitaristi bodo svoj koncert ponovili še v Postojni. S prireditvijo tega gostovanja GMS uresničuje eno od svojih važnih nalog, da s podobnimi prireditvami daje vzor in pospešuje mladinsko glasbeno udejstvovanje, za katerega je ravno klasična kitara en od najbolj primernih instrumentov. iz dela in načrtov belgijski mladinski ansambel tartmijeve proslave Giuseppe Tartarini, veliki violinist in komponist 18. stoletja, je bil piranski rojak. Zato so se organizacije obalnih občin, med temi zlasti Društvo glasbenih pedagogov Primorske, odločile, da dvestoletnico njegove smrti dostojno počaste. V te priprave se je vključila tudi Glasbena mladina Slovenije in 16. aprila priredila predavanje »G. Tartini in njegov- čas« v piranski galeriji (predaval je prof. Janez Hofler), naslednji dan pa dva koncerta baročne glasbe v izvedbi ansambla Con-sortium musicum iz Ljubljane v piranskem gledališču in v dvorani glasbene šole v Kopru. Predavanja, ki je bilo v okviru razstave izvirnih Tartarinijevih dokumentov, se je udeležilo veliko piranske šolske mladine, ki je prireditev toplo sprejela. Koncert ansambla Consortium musicum seveda ni mogel napolniti starega in velikega piranskega gledališča, vendar sta tudi tu prijetno muziciranje ljubljanskih umetnikov in nevsiljivo kramljanje komentatorja prof. Ivana Sčeka ustvarila nepozabno vzdušje, Kar se v Piranu vse preredko dogaja. Razen leh prireditev je piranska počastitev Giuseppa Tartarinija vsebovala še koncert ansambla za staro glasbo Schola Labacensis iz Ljubljane, koncert mladih glasbenikov — gojencev primorskih glasbenih šol, ki so ga skrbno pripravili profesorji iz Ajdovščine. Cerknega, Idrije, Sežane, Postojne, Šempetra pri Gorici. Izole, Kopra, Pirana in Glasbene matice iz Trsta, ter koncert orkestra Glasbene matice iz Trsta. ljubi lanski kitaristi v slovenj gradcu Na glasbeni šoli Franca Sturma v Ljubljani že nekaj let deluje kitarski ansambel, ki ga ves čas vodi prof. Ljudmil Rus. V letošnjem šolskem letu se je prvič predstavil javnosti na uspešnem koncertu dne 14. aprila v mali dvorani Slovenske filharmonije. Koncert, na katerem so se poleg kitaristov solistov, kitarskega in godalnega ansambla (pod vodstvom prof. Borisa Čampe) predstavili tudi drugi (flavtist, oboist, violinist) je pokazal velike in 'al nromaln znane mn^nst.i. ki iih ima bodoči načrti glasbene mladine slovenije Naštete akcije so seveda le droben delček tega, kar ima v načrtu Glavni odbor Glasbene mladine Slovenije. Jeseni letos, se pravi, na začetku prihodnjega šolskega leta, naj bi se že začel uresničevati naš redni program. Ta vključuje različne prireditve: komorne koncerte v krajih osnovnih skupnosti, obisk večjih glasbenih prireditev (koncertov, baleta in opere) v Ljubljani in Mariboru, pripravo predavanj in intimnih srečanj z glasbenimi umetniki ter klubskih ur za ljubitelje gramofonske plošče ipd. Za komorne koncerte bomo imeli na razpolago poleg domačih, slovenskih koncertantov (npr. ansambla Consortium musicum, Radijskiga pihalnega kvinteta, ansambla trobil Jožeta Hriberška, vokalnih oktetov, dua Gregorač-Uršič, raznih solistov violinistov, pianistov ipd.) tudi nekaj inozemskih ansamblov (klavirski trio Casella iz Italije, moderni komorni trio iz Kahade, Francoski baročni trio) ter skupin iz drugih jugoslovanskih republik. Natančnejša izdelava tega programa je na dnevnem redu tretje seje Glavnega odbora dne 29. maja. Posebno skrb bomo posvetili predavanjem 1 in glasbenim srečanjem; ki naj z našim časopisom vred izpolnijo drugi program GMS, to je, program) izven čistih koncertnih prireditev. Glede ur za ljubitelje gramofonske plošče pa smo v dogovoru z založbo Mladinska knjiga, ki je tudi zastopnica odlične češke tvrdke SupraphoO- ons dorado V letošnjem aprilu se je ponudila izredna priložnost, da v Ljubljani gostimo eno najbolj znamenitih mladinskih glasbenih skupin Evrope. Na osnovi programa mednarodnih mladinskih zamenjav in povezav mladinskega pevskega zbora Vesna iz Zagorja je prišel k nam vokalno-instrumentalni ansambel Ludvikove gimnazije iz Briigga (Belgija) in se razen v Zagorju, Trbovljah in na Reki ustavil tudi v Ljubljani (4. aprila). V lepo opremljeni Festivalni dvorani Pionirskega doma ga je pričakalo polno učencev in učiteljev ljubljanskih osemletk, ki so se srečali z dovršenim petjem, muziciranjem in plesom mladih Belgijcev. Večina je prvič slišala Orffov instrumentarij (bloklavte, melodična in'ritmična tolkala v sodelovanju z drugimi instrumenti) na tako dovršeni koncrtni ravni. Navdušili so tudi mladi plesalci, ki so nam ob spremljavi glasbe v pantomimi prikazali svet starih flamskih ljudskih pesmi. Vse je preveval žar mladosti in iskrene ljubezni do glasbe, ki se je kaj kmalu preselil z odra med navdušene poslušalce. Kljub temu, da je bil koncert za naše razmere precej dolg, dve uri, so morali mladi umetniki še dodajati. Upajmo, da nam ta koncert ni le ostal v lepem spominu, temveč, da nam je vzbudil željo, da bi tudi pri nas poskusili napraviti kni podob- INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAj ...» GLASBENA MLADINA * STRAN 9 odmevi Slovenski tisk je bolj ali manj vestno spremljal najprej pobudo o ustanovitvi, potem pa tudi prve mesece dela Glasbene mladine Slovenije. Ob ustanovnem občnem zboru je izšlo nekaj člankov in novic o ustanovitvi. Poskušali bomo zbrati glavne misli, ki so že izšle v javnosti, pa so vendarle pomembne ter jih kaže zato ponoviti. Omenili bomo tudi prvo polemiko ob delu Glasbene mladine Slovenije v mladinskem tedniku »Mladina« in poročila o odmevih po slovenskih strokovnih društvih. Hkrati velja omeniti tudi zapis o prvi akciji. Ob razpravi v prosvetno-kulturnem zboru Skupščine SR Slovenije je Delo zapisalo, da je: »... treba organizacijo Glasbena mladina Slovenije poživiti ter tudi z organizacijske plati pomagati, da se ta izredno pozitivna dejavnost v Sloveniji bolj razvije... Zlasti v kulturno manj razvitih krajih bi takšne prireditve in akcije pritegnile tako mladino kot odrasle k aktivni udeležbi pri razvijanju kulturne zavesti...« Ob ustanovitvi je izšel tudi prispevek v Dnevniku pod naslovom »Spodbuda ali razočaranje«, ki omenja predvsem težave v organizacijskem delu za poživitev koncertnega življenja. Začetek d^la je omenil tudi Primorski dnevnik. Drugih sredstev obveščanja nismo sledili. Druga seja glavnega odbora GMS je sprožila prvo polemiko okrog kadrovske zasedbe tako glavnega odbora z nekaterimi predstavniki kulturnih ustanov kot sekretariata GMS. Pisec v »Mladini« Pavel Mihelčič je zapisal lastna stališča, ki niso bila posebej spodbudna za začeto delo. Zaradi enostranskega sporočila javnosti so potem bralci Mladine lahko brali tudi drugo plat. O drugi seji glavnega odbora je poročalo tudi Delo, poleg radijske novice je bil obširnejši prispevek tudi v radijski kulturni kroniki (napisala Marjana Mrak). O začetku akcij (Tartinijeva proslava) je poročal Dnevnik sredi aprila. O delu GMS se je oglasil bilten Društva slovenskih skladateljev, ki jet zaskrbljen nad pozitivnim ali negativnim delovanjem gibanja predvsem s stališča slovenskih skladateljev. Enako je izšel tudi prispevek o odnosu Festivala Ljubljana do GMS v Fe-stivalovem biltenu, saj je stična točka prireditvene poslovalnice in gibanja predvsem pri organizaciji koncertov. Slovenski glasbeni umetniki so spregovorili o Glasbeni mladini Slovenije na svojem občnem zboru. Ugotovili so tesno povezavo med reproduktivnimi umetniki in osnovno skupnostjo v Ljubljani, manj so bili zadovoljni s sodelovanjem z Glasbeno mladino Slovenije. (Gl. Delo, 10. IV. 1970). To so le prvi odmevi, ki se še ne nanašajo na akcije. Te se bodo v širšem obsegu začele jeseni — z novim šolskim letom. R. aktualna vprašanja ali je gibanje glasbene mladine res gibanje? Na zadnjem občnem zboru Glasbene mladine osnovne skupnosti Zagreb je imela glavni referat študentka filozofske fakultete in organizacijska delavka Tanja Perič. Ker je bil ta referat polemično zastavljen in je nakazal nekatere splošne probleme, s katerimi se mora ukvarjati tudi tako dobro vpeljana organizacija, kakor je glasbena mladina v Zagrebu, ga objavljamo tudi v našem listu. Priredili smo ga po objavi v Omladinskem tjedniku, izpustili pa smo predvsem tiste odstavke, ki se nanašajo na bolj lokalna vprašanja in akcije, zaradi katerih bi naša priredba izgubila svojo splošnost. Tekst nosi naslov: ali je gibanje Glasbene mladine zares gibanje? V odgovoru na to vprašanje bomo videli, kje se začenja in kje zapira krog, v katerem se je GM znašla in ki onemogoča reševanje novih problemov. Vse se pričenja pri delegatih —aktivistih, animatorjih. To je temeljno vprašanje GM kot gibanja ne samo v Zagrebu. Na tem področju, to moramo iskreno priznati ,ni bilo ničesar storjenega. Velikokrat smo bili nagnjeni k besedam (vsaj tukaj v Zagrebu), opravičevali smo se, da nimamo delegatov — aktivistov zaradi tega, ker v pisarni Glasbene mladine ni plačanega človeka, ki bi se ukvarjal z delom po srednjih šolah. To pa je popolnoma zgrešeno. Samo zadnji člen v verigi. Pričnimo pri dejstvu, da je v abonmajski ciklusih zbranih okoli 10000 mladih. Čeprav je to popolnoma pasiven odnos in čeprav ti mladi ljudje s tem, da so abonenti, ne občutijo nikakršne ali pa samo majhno pripadnost gibanju, so vendarle določen potencial, ki bi ga lahko aktivirali. Ti mladi bi obiskovali gledališče ali koncerte tudi tedaj, Če bi jim to organizirala kakšna druga ustanova ali direkcija. Tudi v našem primeru je namreč vsa dejavnost distribucija vstopnic in pobiranja denarja, ki ga prevzemajo nase posamezni učenci ali učitelji, se v tem utapljajo in po določenem času čutijo samo odpor do tega dela. Delegatov nismo zbrali, tudi nismo uspeli mladih pripraviti do aktivnosti, saj jim ne znamo odkazati dela. To pelje do .absurda, tako da 6e na primer na koncertu ali v gledališki dvorani zgodi, da napovedovalec na odru v imenu Glasbene mladine pozdravlja Glasbeno mladino v dvorani. Na začetku je bila Glasbena mladina že preveč pedagoško usmerjena. Uspela je zbrati mlade iz šole, uspela jim je zbuditi zanimanje za gledališke in koncertne prireditve, za obiske muzejev, skozi vse oblike je poskušala razviti v mladih živo zanimanje za umetnost — za vse, kar manjka v procesu izobraževanja. Z izpolnitvijo teh lukenj in napak je Glasbena mladina prevzela vlogo rešitelja šolskih programov. Ravno zaradi tega nastajajo programi v pisarni po posvetu z učitelji, vodijo pa jih varljive reakcije — ploskanje, komentarji igralcev in podobno. Tega pa mladina vendarle ne zahteva. Razumljivo je, da mora učitelj misliti na izobraževalni delež, vendar ta ni najkoristnejši, če želimo, da bo GM res gibanje. Ilustrirajmo to s primerom sodelovanja s Hrvatskim narodnim kazali-štem v tistem zlatem času, ko besede sodelovanje ni bilo treba dajati med narekovaje. To je bilo sodelovanje, ki je imelo učinek programov abonentskih ciklusov v dvorani delavske univerze »Moša Pijade«. Program so napravili na zahtevo GM, pa ga je le naročila pisarna. Pri posameznih primerih je bilo to potrebno (organizacija pionirskega ciklusa), pri tedenskem, posebno gledališkem ciklusu, pa bi morali pred sestavljanjem programa pripraviti mladino do tega, da bi sama povedala, kaj bi rada videla. Ne glede na to, ali bi bile želje mladih popolnoma drugačne od tega, kar bi bilo predlagano, ali bi bile enake ta bi zato takšen spored imel večje opravičil^ Vsem nam je jasno, da bomo mladino zb$ li samo z oblikami direktne akcije, to pa meni z ustanavljanjem klubov po sredmj šolah (vseh smeri, ne samo gimnazijah), bov s pravim in polnim pomenom besede, sama klubska prireditev ne ustvarja klufc niti ne ustvarja delegatov. Pri grožnjanskem primeru smo videli, kaj ustvarja delo, ki ga vodi določen cilj. Prena* šanje stolov, čiščenje zapuščenih hiš, muziciranje — vse to bi bilo lahko opravljeno tudi brez Glasbene mladine. Vendar so imeli visi isti cilj in vsi so se ga zavedali. Vedeli so, da vsaka akcija, pa tudi najmanjša, koristi temu cilju: oživitvi napol izumrlega mesta s kulturno akcijo, stvaritvijo Mednarodnega srečanja Glasbene mladine — Grožnjan. Pri tej akciji so se vsi počutili pripadniki Glasbene mladine. Ce bomo ustanovili klube po šolah in vzporedno s temi centralni klub v Zagrebu (več let prizadevanja, učinka pa nobenega!), bomo ustvarili družbeno osnovo za Glasbeno mladino, saj aktivnosti v klubih in tista v skupnem klubu so skupno delo in so jedro Glasbene mladine kot gibanja. To pa vsekakor ni vse. Vendarle pa bodo, če napravimo to, tudi vse ostale akcije bolj smiselne in s polnim opravičilom. V tem primeru bomo lahko dosegli, da bo mladina narekovala program klubskih prireditev, gledališča, koncertov in drugih, saj bodo njeni predstavniki tedaj imeli polno podporo in popolno moralno pravico, da pri skladih to tudi zahtevajo. Tedaj bodo predstavniki in branilci interesov gibanja mladih, ki ga mladi tudi nosijo. Tedaj se ne bo zgodilo, da se bo poklicni strokovni sodelavec pred skladom znašel v položaju predstavnika, ki se bori predvsem za svojo eksistenco. To je absurdno, pa tudi do tega je prišlo. Iz aktivnosti klubov bi verjetno nastala potreba mladih, da tudi sami kaj napišejo V mladinske ali druge liste, da napišejo kaj ji vprašanjih, ki so se pojavila, da bodo na nekatere oblike dela lahko gledali kritično * lastnih stališč in hkrati branili gibanje, ki irjjJJ pripadajo. V tem primeru se ne bo zgodi" da strokovni sodelavci v pisarni dneve in ~ ' ve prosijo kakega novinarja, naj kaj nap o problemu, o katerem bi mladi res morali spregovoriti in da ta po dolgih razgovorih, prepričevanjih in spoznavanjih napiše tekst, ki je na pol skrajšan in ki ima problem postavljen na glavo. Večje koristi nima GM tudi ne v primeru, kadar kdo izmed ožjih sodelavcev napiše članek o kakšnem vprašanju, saj je v tem primeru vedno v položaju, da piše »pro domo sua«. To pa je zelo težko. Kakšna je rešitev? Edina je ta, da ta donkihotski posel prevzame skupina mjadih ljudi, ki ne bodo samo formalno člani odbora GM, antpak bodo delovno telo, katerega vsak član bo imel konkretno nalogo. Ce to sprejmemo, je gotovo, da se moramo zavedati, da ne bo nastalo 50 klubov kar čez noč, prav tako ne bo kar takoj na tisoče delegatov, pripadnikov gibanja. Kljub temu je to edina realna možnost za ustanovitev gibanja, je akcent, ki ga je treba sprejeti v bitki za GM takšno, kakršno pravzaprav želimo. V tem primeru vsak posameznik v odboru mora pa?j?\ vzeti odgovornost, da v prihodnjih dveh leftfl tudi nekaj napravi. Ce bi radi, da bo Glasbena mladina imela dimenzije resničnega gibanja,-ne moremo .dovoliti, da bi bila osamljena. Okrog sebe mora zbrati vse kulturne ustanov^ in umetnike in šele tedaj bo imela prayi uspeh v družbi. Tako pa mora biti danes Odgovor na zastavljeno vprašanje »ali je gibanje Glasbene mladine zares gibanje« samo negativen. TANJA PERIC 10. STRAN © GLASBENA MLADINA INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 iz osnovnih skupnosti celje b Celja nam poročajo, da je bil tam dne 17. aprila na glasbeni šoli ob veliki udeležbi mladine in glasbenih pedagogov prvi sestanek celjske enote Glasbene mladine Slovenije, na katerem so zarisati program dela za naslednjo sezono in izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev osnovne skupnosti Celje. Zedinili so sc o tem, da bo delo glasbene mladine v Celju v prihodnjem letu zajelo koncertno dejavnost, ki jo tu že tri leta nazaj vodi celjska Koncertna poslovalnica, in p» predavanja ter mladinsko dejavnost v krožkih. Izbrali so okvirni program za koncerte, ki bodo razporejeni v dva abonmaja (dopoldanski in popoldanski). Pripravljalni odbor sestavljajo odborniki — predstavniki celjskih osnovnih in srednjih ter vajenskih šol, za predsednika in tajnika pa sta bila izvoljena profesorja Ciril Vertačnik in Majda Fišerjeva. Tri tedne pozneje, 9. maja, je že bil prvi sestanek novoizvoljenega odbora, ki bo formalno ustanovitev osnovne skupnosti glasbene mladine pripravil za letošnjo jesen. Obenem si Je odbor zadal pomembno nalogro, da bo pri svojem delu in delu bodoče skupnosti kolikor mogoče številno zajel tudi predstavnike mladine, ki je v celjskem kulturnem življenju že sedaj zelo aktivna. maribor Letošnje šolsko leto se izteka že peta razširjena sezona dela mariborske osnovne skupnosti glasbene mladine, ki predstavlja glede na dosežene nspehe več kot zgleden vzor. Koncertni abonma za srednje šole šteje 11 koncertov, med katerimi so štirje simfonični koncerti, štirje komorni koncerti, dva solistična in en zborovski. Poseben, tako imenovani »gledališki abonma« za osnovne šole pa ima še dve ponovitvi (skupaj abonma A, B in C), sestavljajo pa ga po dve operni predstavi, ena dramska in cn simfonični koncert. V tako premišljenem abonmaju se lahko učnec osnovne šole udeleži torej štirih privlačnih prireditev, ki se med seboj nevsiljivo dopolnjujejo. V skrbi osnovne skupnosti Maribor pa ni zanemarjena tudi mladina s srednjih strokovnih in vajenskih šot, ki so ji namenjeni posebni simfonični koncerti. Med drugimi njenimi akcijami je zanimiva zlasti izposoja inozemskih glasbenih filmov za osnovne šole, ki prikazujejo ali po dokumentih ali po živih posnetkih podobe iz življenja in dela največjih skladateljev in glasbenih umetnikov. Bilanca petletnega dela glasbene mladine v Mariboru kaže, da je bilo le-to že takoj v začetku smotrno zastavljeno in da v poznejših letih ni bilo.treba dodati bistvenih novih načrtov. Nizko je le število predavanj in drugih klubskih prireditev, kar pa se bo ob novi iniciativi Glasbene mladine Slovenije gotovo poživilo. R. z glasbenih šol letne produkcije l'juh lju n s kih glusbenih šol Ljubljanske glasbene šole vsako leto v pomladanskem času priredijo bolj svečane javne produkcije svojih solistov in orkestrov. Tako je bilo tudi letos. Moščani so 18. aprila predstavili svoj harmonikarski orkester, ki letos slavi desetletnico obstoja, vodi pa ga profesor Srečko Piškur. Med drugimi so izvajali tudi dela Johanna Sebastiana Bacha (Arija), Benjamina Ipavca (Serenada) in G. Bizeta (Ar-ležanka, druga suita). V mali dvorani Slovenske filharmonije, kjer je koncertiral moščanski harmonikarski orkester, se je bila 14. aprila predstavila tudi skupina kitaristov glasbene šole Franca Sturma pod vodstvom profesorja Ljudmila Rusa, ki je naštudirala izredno bogat in pisan program solistične in komorne kitarske glasbe. Celotni kitarski ansambel je izvajal deli I. Albe niza in F. Carullija, koncert pa je sklenil godalni ansambel pod vodstvom prof. Borisa Čampe, ki je pripravil Torellijev Koncert za violino in kitaro. Koncertni večer glasbene šole Vič-Kudnik dne 16. maja je bil uglašen na proslavo življenjskega jubileja, petdesetletnice njenega direktorja Cvetka Budkoviča. Sodelovali so njegovi učenci violinisti, šolski godalni orke- i ster, ki je pripravil dve skladbi skladateljev Sugarja in J. S. Bacha (zahtevni Bourree), po kratki svečanosti pa so koncert zaključili bratje Demšar s svojim triom (skladbi Schuberta in Dohnanyja). Ljubljanski zavod za glasbeno in baletno izobraževanje ima prisrčne stike s celovškimi deželnim konservatorijem, katerega gojenci in profesorji večkrat gostujejo v Ljubljani. Zadnja prireditev te vrste je bila 12. maja v dvorani Slovenske filharmonije. Sam Zavod pa je 18. maja priredil koncert svojih treh ansamblov, ansambla simfoničnih pihal pod vodstvom profesorja Igorja Karlina, godalnega ansambla, ki ga že dolgo let vodi profesor Ciril Veronek, in novoustanovljenega pihalnega orkestra, ki ga ima v rokah profesor • Jože Hriberšek. Program je bil raznolik in ' razmeroma zahteven, izkazalo se je tudi nekaj ' solistov. R, 1 20 let zavodu ; zu glusbeno ■ izobruževunje :i v domžuluh I p U dvorani Komunalnega centra v Domža- r lah je U. aprila proslavil svoj dvajsetletni‘€ jubilej tamkajšnji Zavod za glasbeno izob-lt raževanje. Nastopili so mladi učenci — soli-P1 sti s tega glasbenega zavoda in nekateri an-f' sambli. Med njimi je treba posebej omenitilc harmonikarski orkester pod vodstvom Majde^ Golob in komorni orkester, ki ga vodi Tomaž & Habe. Prijetno so presenetili tudi najmlajši: f>< pevski zbor cicibanov in pihalni ansambel je»i vodila Regina Zamik. lil r m- B koncerta godalnega orkestra glasbene šole Vič-Kudnik v Ljubljani. Orkester vodi prof. Cvet*.? 7, te Budkovič INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 GLASBENA MLADINA # STRAN 11 . ___________ ._'•__.______________ | |B j111 HM—— M M—W M __________________ v. . ^3 5 let glasbene Šole v Črnomlju Glasbena šola v Črnomlju proslavlja te dni peto obletnico svojega dela. Pred Petimi leti je namreč pričela v skromnih okvirih in z eno stalno učilo močjo (pedagogom za klavir in harmoniko) prispevati tudi Glasbeni delež h kulturi v Beli krajini. Sčasoma pa se le njeno delovanje razširilo tako, da ima sedaj tri stalne sodelavce in dva zunanja. Na šoli poučujejo kla-Vlr, kitaro in harmoniko. V teh letih delovanja so zrasli tudi nekateri ansambli. v prvi vrsti omenjajo Pihalni orkester, ki so ga ustanovili na pobudo druž-oeno-političnih organizacij v Črnomlju in se je na proslavi pete obletnice šole Prvič javno predstavil. Po-}e0 Pihalnega orkestra de-LuJe na glasbeni šoli v Črnomlju še harmonikarski ansambel. Proslava glasbene šole je ila v ponedeljek 25. maja. proslavljala je tako matič-glasbena šola, kot odde-l‘efc v Metliki, ki so ga pri-' delavci na področju j- f ene vzgoje v Beli kra-.Jini ustanovili pred dvema ^ |5i ,Tna' Javna produkcija, \ }J t . *kdila internim pro- 6 Akcijam učencev te glasbe šole, je pokazal pri-‘if1?10 kvalitetno in kvan-Htetno rast. ■ , temeljni šolski dejav-. P° Črnomelj še dru- . živi in dela na glasbe- m.Področju. Med pripra-. rnt 20 ustanovitev osnov-skupnosti Glasbene mla-•ne za vso Belo krajino so organizirali nekatere ■ttfce večjih gledaliških roma koncertnih hiš v ■Mbljani. Tako so si učen- zaradi hude , stojti dirigenta odpasti. ie/Tn°. da bo v prihod-fe_ . dolskem letu želja 1» > iJlufna' če le mogoče, to&njo jesen. R. naš portret pianist viaditnir uškeuazi Prodreti v vrh svetovne pianistične elite je dano le izjemnin talentom, obdržati se na tej višini, pa le močnim umetniškim osebnostim. Oboje bi lahko rekli za mladega pianista Vla-dimira Aškenazija, Rusa po rodu, danes živečega v Veliki Britaniji. Njegov repertoar obsega predvsem dela klasike in romantike, torej dela, ki so po svojem nastanku desetletja odmaknjena od našega časa in interpretirana na kdo ve koliko načinov. Toda dodati skladbi nekaj novega, sve-šega, osebnega, pa pri tem ne izgubiti vezi z dobo, v kateri je nastalo, je najbrž cilj vsakega poustvarjalca . Ko je Aškcnazi leta 1963 prišel kot 26-leten pianist v London ter z londonskim simfoničnim orkestrom pod Anatoiom Fistoularijem posnel Čajkovskega klavirski koncert v b-molu, so kritiki ugotovili »nove umetniške vtise, ki se kažejo najbolj v njegovi nepatetič-nosti in naravnemu fraziran ju«. Da je izvedbi tega koncerta botrovala brezhibna igralna tehnika, najbrž sploh ni treba omenjati. Toda njegovi prvi uspehi segajo daleč pred leto 1963, še v čase študija klavirja pri profesorju Levu Oborinu na moskovskem konservatoriju. Leta 1955 je dobil drugo Chopinovo nagrado v Varšavi, leto kasneje je dosegel prvo mesto na tekmovanju mladih pianistov v Bruslju. Turneja po ZDA in Kanadi, ki je sledila neposredno zatem, mu je prinesla svetovno slavo. Največji umetniški uspeh doslej pa je prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Čajkovskega v Moskvi leta 1962, ki jo deli z angleškim pianistom Johnom Ogdonom. Danes sc Vladimir Aškcnazi ponaša z velikim številom odličnih posnetkov, med njimi navedimo samo nekatere: najbolj znani klavirski koncerti klasike in romantike, Beethovnove sonate, Chopinove balade, mazurke in sonate. m. m. Glasbena mladina, mladina, ki je posvetila svoje sile eni izmed najlepših umetnosti — glasbi, je v svesti višjih vrednot, ki jih odkrivajo poslušalcem dela velikih ustvarjalcev na tem področju. Toda mladi izvajalec prodira v bistvo kvalitetne reprodukvije šele ob lastnem muziciranju in šele preko njega si pridobiva razumevanje za zahtevnost glasbenega znanja. Poti do glasbenega znanja pa prav gotovo niso lahke in terjajo marsikatero osebno žrtev, preden mladi glasbenik doseže raven, na kateri mu lastni poustvarjalni izraz prinese prvo zadoščenje. Mehanične reprodukcije, ki so na ploščah dognane včasih do popolnosti, pa nudijo mlademu človeku vzor, saj mu približujejo glasbo na najlepši način, živo in neposredno. Založba Mladinska knjiga želi torej s svojimi izdajami produkcije GALLUS in z uvoženimi ploščami nuditi glasbeni mladini res širok izbor domače in tuje glasbe ob posebno ugodnih pogojih. Izbor sam, ki se bo stalno večal, pa bomo objavljali v tem časopisu z željo, da nam sporočite, za katere plošče bi se odločili v prednaročilih. Takšna oblika naročanja bi nam namreč omogočila redne dobave ob določenih rokih. Produkcija GALLUS izdaja plošče v naslednjih zbirkah: Slovenski skladatelji skozi stoletja, Slovenski umetniki, Nagrajeni zbori, Skladbe za mladino, Zabavna glasba. Do jeseni bodo zastopani s svojimi deli na ploščah v zbirki Slovenski skladatelji skozi stoletja naslednji skladatelji: B. Arnič, B. Adamič, M. Bravničar, J. Bitenc, L. Belar, L. Cvek, J. B. Dolar, A. Forster, R, Gobec, G. Ipavec, J. Jež, D. Jenko, K. Jeraj, M. Kozina, U. Krek, M. Kogoj, J. Kuhar, D. Korošec, L. Lebič, A. Lajovic, M. Lipovšek, K. Mašek, V. Mihelčič, J. K. Novak, A. Pavčič, 3. Poš, G. Plaveč, K, Pahor, M. Pir-nik, G, Rihar, J. Ravnik, R. Simoniti, P. Sivic, L. M. Škerjanc, A. Vavken. Pri glasbenih ilustracijah so zastopani: D. Božič, J. Gregorc, A. Srebotnjak, D. Škerl, V. Ukmar, L Petrič in M. Vodopivec. V zbirki Slovenski umetniki so zastopani: A. Dermota, L. Korošec, B. Stritarjeva, N. Vidmarjeva, M. Bitenc — Samčeva; D. Bravničar, P. Novšak, I. Ozim, C. Škerjanec; L. Engelman, A. Jarc, M Lipovšek, P. Sivic, D. Tomšič — Srebotnjakova; Slovenski oktet. Slovenski madrigalisti. Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«, mladinski zbori, orkester Slovenske filharmonije, orkester RTV, Slovenska opera. Založba Mladinska knjiga Proizvodnja plošč GALLUS priporoča svoje kvalitetn« gramofonske plošče: Joannes Baptista Dolar BALLETTI — SONATA Izvaja Slovenski komorni orkester, dirigent Marko Munih Cena: 35,45 din Janez Krstnik Novak FIGARO Izvajajo solisti in komorni orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bogo Leskovic Cena: 30,35 din SLOVENSKE LJUDSKE PESMI Poje zbor Slovenskih madrigalistov, dirigent Janez Bole Cena: 30,35 din Lucijan Marija Škerjanc SIMFONIJA ŠT. 4 ZA GODALA Matija Bravničar SINFONIA STRETTA Dirigent Ciril Cvetko Cena: 50,M din Plošče lahko kupite v vseh prodajalnah plošč in v knjigarnah Mladinske knjige 12. STRAN Q GLASBENA MLADINA INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 nekatere glasbene organizacije za mladino Med tujimi ustanovami in organizacijami, ki se posebej ukvarjajo l delom z mladimi in za mlade, sodijo na prvo mesto gotovo nacionalne (državne) organizacije glasbene mladine, ki so, kot je znano, združene v Mednarodno zvezo glasbenih mladin (FEDERATION INTERNATIONALE DES JEUNESSES MUSICALES). Sem je vključena tudi jugoslovanska glasbena mladina, ki ima posebno prisrčne odnose s kanadsko in belgijsko organizacijo. Te so povečini takšnega tipa, da nimajo povsem enakih nalog kot naša slovenska organizacija, marveč, da imajo v ospredju poleg koncertne dejavnosti predvsem skrb za vrhunske glasbene talente in jim v različnih oblikah nudijo možnosti za uveljavljanje (npr. ožja in širša mednarodna tekmovanja, izpopol-nitveni tečaji, udeležba v poletnih vzornih mladinskih orkestrih, ki jih često vodijo najboljši svetovni dirigenti z velikim številom asistentov, obsežne izmenjalne turneje ipd.). Zato pa je zlasti v Zahodni Nemčiji precej organizacij, ki obsežneje goje tudi manj vrhunsko ljubiteljsko mladinsko glasbeno dejavnost. Med temi moramo omeniti predvsem Mednarodni delovni krožek za glasbo iz Kassla (DER INTERNATIONALE ARBEITSKREIS Ft)R MUSIK), ki ima številne povezave s sorodnimi francoskimi, angleškimi, skandinavskimi, češkimi in madžarskimi združenji. Osnovna naloga tega mednarodnega krožka je prirejanje mednarodnih pevskih in instrumentalnih srečanj za mlade do 25 let, kjer je poudarek na ljubezni do glasbe, na povezovanju mladih različnih narodnosti med seboj in poživitvi mladinskega družabnega življenja. Letos BO se povezali tudi z Jugoslavijo in za poletni čas organizirali zborsko srečanje mladih nemških in srbskih pevcev v Vranju. Omeniti moramo, da je med številnimi stalnimi gosti teh srečanj tudi mladi slovenski dirigent Uroš Lajovic. Edino, kar se od mladih udeležencev samo po sebi zahteva, Je določena spretnost v branju not in orkestrski soigri, saj so programi teh srečanj običajno zelo obsežni. Njihovo delo j« selo zanimivo in o tem bi se bilo mogoče na široko razpisati, česar pa nam prostor tu ne dovoljuje. R. svetovni kongres glasbene mladine hobenhnven 70 < >i>ja manifestacija Mednarodne zveze glasbenih mladin je vsakoletni svetovni kongres. Lani je bil v Budimpešti, letos pa bo v Kiibenhavnu v času od 23. do 29. avgusta. Razen samega kongresnega dela programi teh kongresov običajno vključujejo koncertne prireditve in družabne izlete, najpomembnejše pa je formiranje svetovnega orkestra glasbenih mladin, ki ga sestavljajo najboljši mladi glasbeniki vsega sveta. Letos bo ta orkester pripravil dvoje koncertov pod vodstvom dveh dirigentov, prominentnega Erlcha Leinsdorfa in obetajočega Mariusa Constanta. Na programu so samo moderna dela oziroma dela skladateljev 20. stoletja (Schonberg, Strawinslty, Bartok, Debussy, Xcnakis, Ligctti in Constant). Najimenitnejša gostja dtugih koncertov pa bo znamenita švedska pevka Birglt Nilsson, ki bo s kiiben-havnskim orkestrom odpela največje arije iz svojega širokega repertoarja. letošnji poletni festivali Vsako leto se zvrsti v Evropi in drugod po svetu izredno veliko raznih festivalov, ki na eni strani zbirajo na enem mestu številne umetnike in nudijo poslušalcem različne glasbene in druge umetniške užitke, na drugi strani pa so tudi po-, membni kot turistične prireditve za posamezne kraje. Letošnji koledar navaja obilico imen krajev in prireditev, festivalov, delovnih zasedanji natečajev in tekmovanj. Naj se v našem pregledu omejimo le na nekatere! Ze v mesecu maju se začne nekaj izredno pomembnih glasbenih festivalov, ki imajo v umetniškem svetu znano ime in so tudi med glasbeniki zelo popularni. Prvi tak festival se je začel v začetku maja v Firencah in je letos že 33. p0 ’ vrsti. To je Maggio Fiorentino Musicale. Naslednji zelo znan festival je na Češkem, v Pragi i znan pod imenom »Praška pomlad«. Tudi ta festival ima že lepo tradicijo, saj je letos že četrt stoletja, odkar je bil ustanovljen. Naj se ob njem < zadržimo nekoliko dalj. Letos bodo zlasti slovesno proslavili 200. obletnico rojstva skladatelji Ludwiga van Beethovna in izvedli skoraj vsa ^ njegova dela. Po tradiciji je na sporedu uvod' nega večera festivala »Praška pomlad« znani ciklus simfoničnih pesnitev Moja domovina Bed' fiha Smetane, ki ga vsako leto izvaja drug čefikl i ali slovaški orkester. Letos je ta čast pripadli0 orkestru češkega Narodnega gledališka iz Prag« J' in njegovemu šefu dirigentu Jaroslavu Kromb' holcu. Velik delež zavzemajo v programu deli” klasikov glasbe 20. stoletja, kot so Prokofjev, So- * stakovič, Stravinski, Hindemith, Poulenc, MeS' I1 siaen in Berg. Poleg njih pa so zastopani šte-j; vilni sodobni tuji, predvsem pa seveda češki iijh slovaški skladatelji. Povabljeni so mnogi znani j. tuji in domači umetniki, tako da je velika umet' ' niška raven festivala tudi tokrat zagotovljena. Tretji festival, Iti se začne v maju, so zname* niti Dunajski slavnostni tedni, eden izmed naj; obsežnejših festivalov na svetu sploh, saj se Ste1 ’ vilo prireditev, ki se zvrstijo v štirih tednih, sučW okrog 1000. Tudi na Dunaju letos posebno slo* vesno proslavljajo obletnico rojstva Ludwiga va(» Beethovna s številnimi izvedbami njegovih del« med katerimi naj omenimo izvedbo opere Fidelic . z dirigentom Leonardom Bernsteinom in cikluj® Beethovnovih simfoničnih del v izvedbi Berlin™ ske filharmonije in dirigenta Herberta von :Ka'j rajana. Poleg Beethovna proslavlja letošnji Dl naj stoto obletnico obstoja znanega Mušikverein^ — glasbenega društva. To obletnico bodo prO' slavili, z nastopi tako znamenitih orkestrov kol so filadelfijski orkester z dirigentom Eugcnortho Ormandyjem, madžarsko nacionalno filharmonij^ z Janostm Ferencsikom, švedsko filharmonijo, i%e] Sergeom Celibidachejem, muncheasko filharmotai nijo z dirigentom Rudolfom Kempejem in sevet>e: da z nastopi znanih dunajskih orkestrov -r- frttlo; harmoniki in simfoniki. |>ri Številna evropska mesta imajo v poletni set , zoni tudi razne specializirane festivale oz. tek' movanja. Tako so razni natečaji za mlade umettJic nike v Mainzu (violina, viola, čelo), MiinchnVej (orgle, klavir, violina), Montreauxu (petje), TefJVz« niju (klavir), Aosti (orgle), Darmstadtu (poletje, tečaji za novo glasbo) in še in še. Nekateri festileti vali so posvečeni posameznim skladateljem. Tapeti npr. Mozartu (Augsburg, Salzburg), Bartoku (Bin tako bodo tudi vsi trije koncerti ' v&j^jega festivala jazza, 4., 5. in 6. junija v =!Ub gledališču v Križankah. Prav gotovo »novo okolje mnogo bolj ustrezalo kot pre-teassMm£immsBaarra MAJ 1970 gostje ijuhljanskih poletnih prireditev Kakor poročamo o pomembnejših glasbenih prireditvah po svetu, ne moremo mimo ljubljanske velike poletne kulturne sezone, ki traja polna tri mesece. Tudi letos bo, kakor vsa pretekla leta, zbrala pomembna imena glasbenega sveta. Najprej naj omenimo gostovanje slovitega orkestra Bamberških simfonikov. Zahodno-nemški glasbeniki bodo v Ljubljani izvedli dela’ Mozartovo 36. simfonijo, Hi.\demithovo simfonijo »Slikar Matija« (Mathii der Maler) in v Beethovnovem letu tudi njegovo 7. simfonijo. Gostovanje Bamberških simfonikov bo gotovo izr.;<2-in dogodek med ljubljanskimi glasbenimi, saj simfonični orkester slovi zaradi tehtnega muziciranja že dolga leta. Med pomembnimi glasbeniki, ki bodo gostovali letos poleti v Ljubljani, je tudi avstrijski čembalist Giinther Radliufcer, ki je v Ljubljani letos že nastopil na dveh mladinskih koncertih. Atraktiven bo tudi nastop ameriškega baritonista Georga Goodmana, ki slovi zaradi svojih izvedb ameriikih narodnih pesmi. Med velikimi ansambii, ki bodo letos poleti nastopili v Križankah, je najprej Opera in balot SNG Ljubljana z nekaj opernimi in baletnimi predstavami. Za otvoritev bo baletka pred.sUva P. I. Čajkovskega »Trnjul-čfca®, med oparniiiri pa omenjajo Verdijevo »Aidoi s tujimi pevci-solisti, Bizertovo »Čarman t in Verijevega »Nabucca«. Za poletne prireditve je operni ansambel prenovil tudi Verdijevem» »Trubadurja«, ki ga jc za nove sezone radiral beograjski režiser Mladen Sabljič. Drugi velik operni ansambel pa je italijanski — tržaški »Teatro Verdi«. V tednu italijanske opere bo predstavil dve operni deli po dvakrat, Puccinijevo »Madame Butterfly« in Rossinijevega “-Seviljskega brivca«. Gostovanje bo prav gotovo pritegnilo ljubitelje opere, ki radi slišijo kakšno delo tudi v izvirnem jeziku. Med pomembnimi glasbenimi ansambli omenjamo tudi izbor in orkester Slovenske filharmonije, ki bo v Križankah nastopil z Vedijevim *Requiemom«. Na koncu poletnih prireditev pa bo v dvorani Slovenske filharmonije ponovno nastopil sloviti dunajski zborček — Wiener Samgerknaben. Pred nastcpom 1(3-te ga pa bo v Križankah tudi Državno operno gledališče iz Berlina z Brecht-Weillovo opero »Sedem smrtnih grehov malomešča-nov*. Vzhodnonemški ansambel bo prav gotovo izvirno predstavil delo iz obširnega opusa skladatelja Weilla, ki smo ga lani prav na poletnih prireditvah spoznali po njegovem »Vzpono tai padcu mesta Mahagonny». Med baletnimi ansambli bo največjo pozornost vzbudil tridnevni nastop baleta XX. stoletja- Maurica Bejarta, francoskega koreografa, Udi se je s skupino ustalil v Belgiji. Drugi anamenit baletni ansambel je »Balet Sopianae« iz madžarskega mesta Pecsa. Novo smer na letošnjih poletnih prireditvah bo zastopata hodi skupina »-London Contemperary Dane*1 <5atwpan jr«, ki jo vodi koreograf Robert Cahom. Pomemben dogodek na ljubljanskih- poletnih prireditvah bo baletni večer eksperimen- talnega odra Opere in baleta SNG Ljubljana. Pod naslovom »Elektronski balet« bo zbral sodobne glasbene ustvarjalce, med njimi Vinka Globokarja, koreografije s posluhom za sodobni plesni izraz, slikarje, ki zastopajo nove smeri. Ker bo prireditev v Križankah, so neomejene možnosti za izrabo prostora. Prizorišče bo namreč hkrati na več mestih v tem prijetnem kulturnem središču v Ljubljani. Takšen pregled poletnega kulturnega dogajanja, ki ga nismo izčrpali do kraja, je vsekakor pogled na veliko dejavnost, ki se v Ljubljani razvija letos že osemnajsto leto. Saj bi bila Ljubljana brez nje poleti prav pusta in, prikrajšana za marsikateri umetniški dogodek. -nč mladinski teden Med pomembnejšimi letošnjimi kulturnimi manifestacijami, ki so v prvi vrsti namenjene mladim, ne moremo mimo mladinskega tedna v Križankah. Prireditev je bila lani prvič, zbrala pa je okoli 16.000 učencev z vseh slovenskih Sol. Ze število samo je lep uspeh tc manifestacije, kakor je bil uspeh tudi nastop mnogih slovenskih kvalitetnih ansamblov, od opernega in baletnega, nekaterih slovenskih dramskih do glasbenih, ki so se odzvali povabilu za sodelovanje. Mladinski teden je bil tudi letos. Prav tako. se jc v Ljubljani zbrala mladina iz vse Slovenije, prav tako so nastopili naši najvidnejši ansambli in solisti. Tako jc gostoval letos V okviru mladinskega tedna v Križankah Plesni orkester RTV Ljubljana z vokalnimi solisti pod vodstvom Jožeta Privška, v Križankah j« spet sodeloval oddelek za izrazni ples Zavodi* za glasbeno in baletno izobraževanje, Mladinsko gledališče s predstavo »Sluga dveh gospodov«, italijanskega dramatika Goldonija. Tako kot lani so imeli mladi tudi letos priložnost videti ansambel Opere SNG Ljubljana in njegovo postavitev Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«. Slovensko ljudsko gledališče ft Celja je gostovalo v Križankah z Jurčič-Inkre-tovim »Desetim bratom«. Pomemben je bil tudi nastop Baleta SNG Ljubljana z baletom »Navihanka«. Nadaljna predstava je bil Donizettijev »Don Pasquale« v izvedbi Opera SNG Ljubljana. V Križankah je bil na spore-da tudi koncert Partizanskega invalidskega pevskega zbora . Ljubljanske Križanke so bile teden dni re* kulturno središče mladih. Mladinski teden ^ organizaciji prireditvene poslovalnice Festival in Mestne konference ZMS Ljubljana je kot manifestacija velik dogodek, ima pa tudi velilf kulturni pomen. Vzporedne prireditve, ki ji organizirali mladi sami — to jc razstava likovnikov — amaterjev in več literarnih čerov ter nastopov dramskili skupin — pa j« dala prijeten ton prizadevanju za mlado slo vensko kulturo. Kakor smo lahko izvedeli, bi teh prireditev mladih iz leta v leto več. Pri' reditelji bodo poskušali pobudo in nastope ni teh prireditvah za mlade izročiti mladim s» mim. S tem bo dosegel Mladinski teden svoj namen. S tem pa bo tudi pridobil na pomenu saj bo v mladih vzbudil lastno aktivnost pr oblikovanju kulturne podobe mladega Slo venca, (aj) INFORMATIVNA ŠTEVILKA MAJ 1970 GLASBENA MLADINA @ STRAN 15 giasha Glasba. Vsakomur zazveni beseda v drugačni oktavi. Nekdo si predstavlja resno glasbo, drugi jazz, tretji glasbo za ples. Malokdo pa ve, kje je konec eni in kje se začne druga glasba. Res je iz leta v leto več ljubiteljev jazza in zabavne glasbe. So pa tudi takšni, ki si najdejo posebno zvrst, jo vzljubijo, potem pa v imenu svoje zvrsti glasbe zametujejo vse ostale. Tedaj ne moremo več govoriti o ljubiteljih glasbe, ampak o ljudeh, ki so pripravljeni žrtvovati karkoli, samo da bi lahko slišali priljubljenega pevca v popularni operni ariji itd. Nastopijo težave, ki ovirajo razumevanje glasbe v celoti. Naenkrat lahko poslušamo le eno glasbeno zvrst. Učeno rečeno: smo sposobni dojemati le eno valovanje, medtem ko ostalih valovanj naš sprejemnik ne zaznava. Kakor nekateri ljubitelji trobent ne priznavajo ostalih instrumentov, tako se poznavalci opernih arij zgroze ob misli, da bi morali priznati jazz za polnoveljavno glasbeno zvrst. Pristaši moderne glasbe za ples in modernih popevk se začno spraševati, le čemu resna glasba. Brez stalnega primerjanja raznih glasbenih čvrsti ne moremo razumeti ne ene in ne druge. Razdelitev med posameznimi načini glasbenega izražanja je potrebno napraviti zato, da lahko vemo, po kateri poti gre kakšna glasbena zvrst, kaj pomeni in kaj zahteva. Zaradi enostranskosti je ljubitelj glasbe pred vprašanjem, čemu bi se moral ogreti razen za »svojo« zvrst tudi za vse ostale. Zato najde prav malo skupnih točk z njemu priljubljenim tipom glasbe. Vse ostalo je zanj nesmiselno, pa tudi težko razumljivo. Ce to prilagodimo našemu primeru — ljubitelji zabavne glasbe, ki iib je mogoče več kot ljubiteljev resne glasbe, jemljejo celovito glasbo kot nekaj težkega, praktično neuporabnega. Nasprotno pa marsikateri ljubitelj resne glasbe popolnoma enostransko odklanja plesno in moderno zabavno glasbo zato, ker se mu zdi preprosta, banalna in Poceni. Ni mu všeč, ker ne ve, zakaj B^j bi mn ugajala. Resna glasba ni odvisna od okusa poslušalcev in gre zato svojo pot. Zgleduje se po novih vzorih in z njimi dopolnjuje stare, saj se noče ponavljati. Zabavna glasba jih sprejema in z njimi ravna iznajdljivo, fco jih postopoma obrne v svoj prid. Mnogo bi lahko pisali o vseh Ktasbenih zvrsteh. Vsaka najde ■vaje opravičilo in svojo utemeljitev, ge posebno zato, ker ni Bojno vse po vrsti zavreči, kajti kot glasbo lahko sprejmemo mar-*»kaj. H. VA.IGANTOVA (Glasbena mladina Ostrave, CSBR) poslušanje glasbe in še kaj Ce bi sodili po dejstvu, da je danes skoraj v vsaki družini radioaparat ali televizor, pa še včasih gramofon ali magnetofon, bi lahko rekel, da smo danes obdani, dobesedno prežeti z glasbo. Razmere za glasbo pa danes vseeno niso tako rožnate, kot se vidi na prvi pogled. Takoj na začetku našega razmišljanja je prav, da si zastavimo ključno vprašanje: ali je pomen glasbe (v mislih imam seveda samo tako imenovano resno glasbo!) v zadnjih štiridesetih letih rastel sorazmerno z modernimi občili, kot sta to radio in televizija, oziroma z modernimi slušnimi pripomočki kot gramofon in magnetofon? — Ali še drugače zastavljeno: z radiom, ki je skoraj v vsaki družini, je glasbena zakladnica dostopna vsakomur — ali res vsakdo tudi vanjo sega? Kakšna je torej funkcija glasbe in kako jo cenimo v našem vsakdanjem življenju — ali je res oboje sorazmerno vsem neverjetnim tehničnim možnostim, ko s pritiskom na gumb pričaramo pred poslušalca katerokoli glasbo? V mnogih družinah, bralci bodo zanesljivo sami poznali takšne primere, je radio odprt od ranega jutra do poznega večera. In tako se pred temi »pozornimi« poslušalci in glasbe željnimi ljudmi zvrstijo — recimo — oddaja za dobro jutro, poročila, vremenska napoved, glasbena matineja slovenskih skladb, (medtem je nekaj članov družine odšlo v službo in v šolo — gospodinja pa ob veselih zvokih veselo pospravlja, pripravlja kuho, vrnila se je tudi že z jutranjega nakupa radio nato za veselo kuho oddaja dopoldanske popevke, nato so kmetijski nasveti, pa oddaja Nimaš prednosti, pa nekaj simfonične glasbe — poročila, zabavna glasba pod drugim geslom, kosilo je bilo tačas že skuhano, ker so se člani družine tudi že vrnili in ob zvokih glasbe veselo obedovali, prebavljali. ob zvokih glasbe si poglavar družine privošči mekaj posl užbenega spanca, gospodinja ob veselih zvokih veselo pomiva posodo, otroci pa se ob istih zvokih veselo učijo za naslednji -šeflski dan .... Opisana .družinska idila se ab veselih in resnih zvokih, ob jazzu, popevkah, simfonijah, kakor pač kane, nadaljuje pozno v noč. Gotovo boste sodili, da je takšna družina vzorno sodobna, ker pač ceni in stoodstotno izkorišča pridobitve našega časa. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da takšne družine še posebej cenijo njihovi sosedi. Skozi tanke stene in strope modernih stanovanj bi človek slišal travo rasti in tako tudi sosedje uživajo pestre paleto radijskega sporeda (celo zastonj!), zato so radio odpovedali, otrokom pa celo ni treba hoditi v glasbeno šolo, saj uživajo spet (zastonj!) pri svojih »muzikalnih« sosedih glasbeno vzgojo kar doma. V iste kategorijo »ljubiteljev glasbe«, kamor smo kot najizrazitejši primer najprej uvrstili našo »muzikalno« družino, bi uvrstili lahko še mnogo ljudi, ki se pravzaprav med seboj le malo razlikujejo. Eni, na primer, neprestano navijajo gramofon, drugi imajo v takšne namene magnetofon — vsem skupa; pa služi katerakoli glasba (navadno pa vseenc le jazz ali popevke) samo za zvočno kulise vsakdanjim življenjskim opravkom. O kvarnem vplivu vsemogočega hrupa in trušča na naše živce imajo zdravniki svoje neovrgljive mnenje — za čuda malo pa se tega zavedajo vsi privrženci tovrstnega poslušanja glasbe. Pc najizrazitejših ali najpogostejših predstavnikih bi ga lahko imenovali »gospodinjsko«. Naj mi gospodinje oproste. Na moč sicer cenirr njihove zasluge za nemoten in reden potek našega vsakdanjega življenja, vseeno pa si ne morem dobro predstavljati pometanja, združenega s popolnim uživanjem, recimo, kake Mozartove simfonije. Ob vsem tem bi se sicer našli navidezni ugo-covil. Prastara je človekova potreba po glasbi ravno ob delu. Nekateri muzikologi sploh povezujejo nastanek glasbe z delom in njegovim ritmom. Premnoge ljudske pesmi so nastale kot nekakšne delovne pesmi ob nekaterih skupinskih kmečkih opravilih — vendar ne smemo pozabiti, da je ob takih priložnostih človek spontano aktivno muziciral. S pesmijo ki jo je sam zapel, si je sicer ustvarjal neke delovno vzdušje, prezreti pa ne moremo njegovega aktivnega sodelovanja. Pesem mu ni oila zvočna kulisa, pričarana s kakšnim mehaničnim posrednikom. In če Tečemo kulisa (več ali manj hrupna}: ■potem se je v vsem pasivnem dojemanju navadimo. Ravno vsa slaba stran »gospodinjskega« poslušanja glasbe je v skrajni pasivizaciji in navajenosti. Glasbo — vseeno, kakšno ■smatramo za neko vrednoto. Ce jo uživamc preveč, otopimo. Ne moremo je torej več vrednotiti in tako nam je postala samo zvočna kulisa in nič več. A. LAJOVIC (Se nadaljuje) I trio iorenz Živijo med nami. Včasih ima kdo od njih v roki instrument, drugi prenaša note, tretji lepake za koncert. Potem je koncert. Pridejo na oder, Tomaž z violino, Matija z violončelom, za klavir sede Primož in začno igrati. To počno že petnajst let. Vedno pa ostaja za njihovim igranjem doživetje zrelega muziciranja mladih v klavirskem triu. Najprej je bilo njihovo nastopanje pregled skupnega dela bratov Lorenz v šolskih okvirih, kasneje pa si je izoblikovala ta komorna skupina sloves dovršenih izvajalcev. To je dokazala tudi na zadnjem nastopu v Ljubljani in to že leta dokazuje po skoraj vseh slovenskih odrih. V svet glasbe jih je pripeljal oče, ki se je amatersko udejstvoval kot violinist in pianist. Potem so se bratje Lorenz pred sedemnajstimi leti vpisali v glasbeno šolo. Po dveh letih študija na posameznih instrumentih so pričeli misliti na nastanek ansambla. Odtlej igrajo skupaj neprekinjeno, nastopajo doma in v tujini. Bili so že v Salzburgu, na Dunaju, v Berlinu, Darmstadtu, Bayrcuthu, Toursu, Neaplju, Rimu, Bruslju in drugod. Vsa mesta so pomembna glasbena središča, zato je tudi nastop na njihovih koncertnih odrih čast za izvajalce. Ker ni glasbe brez vodstva pri študiju, je pomemben tudi stik z glasbenim peua-gogom. Najprej je ansambel vodil pri delu prof. Matija Terčelj, nato pa prof. Leon Pfeifer (na Akademiji za glasbo). Mojster Guido Agoste je sprejel ansambel na izpopolnjevanje na rimskem konservatoriju Sv. Cecilije v sezoni 1967/68. Med študijem v Italiji sc je trio predstavil gledalcem italijanske televizije in poslušalcem rimskega radia. Bratje Lorenz so dobili številna priznanja. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani so leta 1966 prejeli Prešernovo nagrado, že leta 1960 pa so osvojili prvo mesto na zagrebškem tekmovanju komornih ansamblov. Repertoar tria Lorenz je velik. Obsega dela klasičnih mojstrov Haydna, Mozarta in Beethovna, velikanov romantike Brahmsa, Mendelssohna, Schuberta, Dvofaka, Smetane, impresionistov Turine In Ravela, dela Martinuja, Šostakoviča in tudi najmodernejša dela, napisana za klavirski trio. Omembe vredno je to, da je nekaj slovenskih skladateljev napisalo svoja dela posebej za trio Lorenz. Trio Lorenz igra ves repertoar na pamet, kar je pri takšnih ansamblih redkost. Omeniti je treba tudi to, da je trio Lorenz posnel za ljubljanski radio vsa dela slovenske literature za to zasedbo. Bratje že vrsto let sodelujejo z Glasbeno mladino Hrvatske in Srbije. Zato so za gibanje nastopali v Pulju, na Reki, v Varaždinu, Subotici, Somboru, Beogradu, Nišu, Alcksincu, Novem Sadu in drugod Na svojih koncertih so si nabrali vrsto prijateljev, ki šo navdušeni nad takšnimi interpretacijami komorne-resne glasbe. Tudi slovenski mladi poslušalci so že mnogokrat lahko slišali klavirski trio, ki je danes kar pojem slovenskega komornega muziciranja. Nastopili so že v skoraj vseh slovenskih krajih, kjer imajo koncertni klavir. Zato bo sodelovanju na koncertih Glasbene mladine Slovenije še naprej neprekinjen stik s slovenskimi mladimi ljubitelji glasbe. Malokdo si izbere za cilj delovanje na nič kaj donosnem polju komorne glasbe. Zato je takšen življenjski cilj bratov Lorenz redka odločitev in posredovanje lepot resne glasbe pogumn9 dejanje. Pogostejši nastopi mladih umetnikov pred mladimi poslušalci pa so vendarle najvišja oblika pogovora mladih med seboj. R. marina horak Pianistka in čembalistka Marina Ilorak je med najmlajšimi umetnicami na Slovenskem, ki so si utrle pot na koncertni oder. Leta 19G4 je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, študij pa je nadaljevala na »Staatlichc Hochschule ftir Musik« v Miinchnu (klavir in čembalo) pri profesorjih Eriku Then-Berghu in Oscarju Kocblu za klavir, za čembalo pa pri Hed-wigi Bilgramovi. Opravila je vse izpite. Od jeseni 1968. leta pa do zdaj je na izpopolnjevanju v Parizu pri Livijl Rev, Vvonne Lefebure, Germaine Mounier in Nadji Boulanger za klavir, za čembalo pa pri Hugette Dreyfus. Junija 1969 je prejela »Diplome en virtuosite« na Scholi Canto-rum za igro na čembalu. Marina Horakova je začela koncertirati razmeroma zgodaj. Kakor na ljubljanski srednji glasbeni šoli, kjer se je izkazala kot pianistka, tako tudi pozneje na Akademiji za glasbo kot študentka tega našega zavoda. Nastopila je tudi na festivalih v Beogradu in v Zagrebu. Od leta 1964 se koncertno udejstvuje v Jugoslaviji (v Ljubljani, Kranju, Kopru, Celju, Beogradu, Novem Sadu, Somboru, Smederevu, Kragujevcu, Skopju) pa tudi v Nemčiji (Miinchen, Darmstadt, Travemunde), v Švici (Bern, Huttwil), v Italiji (Trst, Gorica), v Belgiji (Bruselj) in v Franciji (Pariz, Royaumont). Za svoje glasbeno udejstvovanje je prejela mnoge nagrade. Tako Prešernovo nagrado za diplomski recital v Ljubljani, drugo nagrado JRTV za enega izmed najboljših posnetkov sodobne jugoslovanske glasbe v letu 1967. Prejela je tudi tretjo nagrado na mednarodnem tekmovanju »Claude Debussy« v Saint Germainc-cn-Laye v Franciji leta 1969. Prejela je tudi drugo nagrado na tekmovanju mladih jugoslovanskih umetnikov v Zagrebu v oktobru 1969, medtem ko prve niso podelili. Marina Horakova je nastopila pred nedavnim na klavirskem recitalu v Ljubljani. Za svoje izvajanje je prejela ugodno occno kritike. R.