Stran 415.
Obrtnija.
II. slovenski katoliški shod in obrtnost.
Na nedavno tega vrsečem se U. slovenskem katoliškem shodu, razpravljalo se je tudi o raznih obrtnih zadevah. Ker je bil ta shod pojav velike slovenske stranke, ki ima kolikor toliko upliva na državno in deželno zakonodajstvo, je vsekakor umestno, da navedemo besedilo tistih resolucij, iz katerih se zamore posneti, v kakem smislu namerava katoliškonarodna stranka vplivati na zadeve obrtnega in trgovskega stanu, kako si misli rešitev delavskega vprašanja, in kake načrte ima glede nekaterih drugih socialnopolitiških zadev. Morda nanese prilika, da priobčimo tudi kritiko teh sklepov. Resolucije II. katoliškega shoda se glase:
Obrtni  stan. Da se reši obrtni  stan  pritiska velekapitala, kateremu ga je izročil liberalizem z načelom neomejene svobode, zahteva II. slovenski katoliški shod sledeče:
1.   Uvede in izvršuje naj se stroga izkušnja sposobnosti v vseh vrstah obrti;
2.   ožive naj se samostojne prisilne avtonomne zadruge z deželnimi in državnimi zvezami, ki naj povzdigujejo stanovsko zavest, skrbe za solidnost izdelkov, urejajo razmerje med mojstri pomočniki in vajenci, skrbe za revne in onemogle ude, nadzirajo strokovne šole in prirejajo strokovne tečaje, zlasti pa združujejo obrtnike v gospodarske zadruge;
3.  ustanove naj se samostojne obrtne zbornice;
4.  za prodajo obrtnih izdelkov, ki se naj po možnosti omeji na izdelovalce, naj si postavijo zadruge skladišča za surovine in izdelke, pri čemer jih naj država in dežela podpirata;
5.  konfekcije naj se strogo nadzorujejo in po možnosti nadomeste z zadružnimi prodajalnicami, krošnjarstvo
in potovalna skladišča naj se po možnosti odpravijo, delo po jetnišnicah uredi, da ne bo v kvar mali obrti;
6.  izvrševanje več obrtij po jednem podjetniku naj se zabrani in razna dela izročajo naravnost mojstru iste stroke;
7.  dežela naj na vso moč podpira domačo obrt; pečarje, lončarje, lesno obrt, čipkarstvo itd.; ti izdelki naj se zadružnim potom spravljajo na trg;
8.  pouk v ljudskih šolah naj se bolj ozira na domače obrtne razmere, ustanove naj se na primernih krajih strokovne šole;
9.  uvedejo se naj obrtna sodišča kot obvezna prva instanca v obrtnih stvareh;
10.  država naj varuje domačo obrt s primerno col-nino in domačim obrtnikom z ustanovitvijo kreditne banke preskrbi nizkoobrestna posojila za nabavo strojev i. t. d.;
11.  določi naj se po razmerah maksimalno število vajencev pri jednem mojstru; pomočniki, ki delajo za podjetnike doma, se naj odpravijo;
12.  žensko delo naj se omeji, otroško delo odpravi;
13.  nedeljski vsaj 36urni počitek naj se splošno uvede; kjer ni možno v nedeljo ali praznik dati počitka, naj se odloči 36 drugih ur v tednu;
14.   država naj izda primerne zakone za obrtna stanovanja in delavnice;
15.  obrtne zadruge naj določijo najmanjšo plačo, sorazmerno cenam živeža in stanovanja v dotičnem kraju, in naj skrbe za obrti koristno časopisje;
16.  pomočniki se naj:
a)  vsestransko strokovno izuče v svoji obrti,
b)  pri potovanju naj se jim preskrbe primerna prenočišča, vzbuja naj se med njimi verska in stanovska zavest,
c)  zadruge naj izdajajo pomočniške knjižice, v katerih bodi za vsakega pomočnika spričevalo o pomočniški izkušnji, imena mojstrov in krajev, kjer je prej delal, in datum, kedaj da je delo nastopil in zapustil;
17.   skrbi naj se, da se verski, umski strokovni i a telesni razvoj vajencev primerno nadzira, da se določijo pogoji o sprejetju, številu in odpustu vajencev, nasledki kršenja pogodbe, in koliko se sme vajenec rabiti za hišna dela;
18.   v pospeševanje krščanskega življenja snujejo naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov, pomočnikov in učencev.           «
Trgovski  stan. Trgovski  stan  hira vsled  konkurence  in  pomanjkanja   stanovske  in   gospodarske  organizacije.   Njemu v pomoč izjavlja II. slovenski katoliški shod:
1.   Osnuje naj se tesnejša stanovska organizacija trgovstva, da se bo mogla domača trgovina vspešneje razvijati in braniti. V tem smislu naj se preesnujejo sedanje trgovske in obrtne zbornice.
2.  Uvede naj se za vse trgovce, izvzemši branjevce, dokaz vsposobnosti, ki naj ima poseben  značaj za velike
Stran 416.
in poseben za srednje in male trgovce. Vedno naj se pa zahteva poleg potrebnih nravnih lastnosti dokaz o prestani določeni učni in pomočniški dobi; poleg tega pa tudi dokaz o zadostnem, po razmerah določenem kapitalu.
3.   Država, dežele in občine naj snujejo trgovske šole; država naj zdatno podpira trgovska učilišča, ki naj jih vstanavljajo dežele, občine in trgovske zbornice.
4.  Agentsko vprašanje naj se tako uredi, da agenti ne bodo smeli stopati v dotiko z zasebniki ali celo sami prodajati blaga, za katero posredujejo. Zakonito naj se tudi določi, da komisijonarji ne bodo smeli blaga prodajati na svoj račun.
5.  Erošnjarija naj se tako omeji, da ne bo delala konkurence stalnim trgovcem.
6.   Pri konzulatih in poslanstvih naj se nastavijo trgovsko izobraženi strokovnjaki, ki naj naravnost s trgovskimi zadrugami občujejo, da ne bodo trgovska poročila potom trgovinskega ministrstva dohajala redno mnogo prepozno. Pri vsaki dež. vladi bodi nastavljen trgovski strokovnjak kot poročevalec v trgovskih zadevah.
7.  Tarifna prometna politika naj skrbi, da ne bodo njene ugodnosti veljale samo velikim, marveč tudi srednjim in malim trgovcem.
8.  V podporo in napredek trgovskega stanu naj se po vseh večjih mestih v zvezi z mestnimi odbori sestavijo trgovska svetovalstva, v katere naj poleg zastopnikov mesta, dežele in države volijo trgovske zbornice svoje zastopnike.
9.   Država in dežele naj podpirajo trgovske zbornice, da poskrbe svojim članom potrebne kreditne zavode.
10.  Konsumne zadruge naj se ustanavljajo le tam, kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč.
(Konec prih.)
Obrtnija.
II. slovenski katoliški shod in obrtnost.
(Konec). Delavski stan.
1.   Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih ljudi in ne sme postati žrtva oderuštva in izse-savanja, kot se sedaj mnogokrat godi.
2.  Država je dolžna po zakonodajstvu in po upravi braniti pošteno delo in je namenu primerno organizovati, da je obvaruje krivičnega izsesavanja, in da zagotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pravično plačo.
3.  Otroško delo po tvornicah se mora odpraviti, žensko delo omejiti na ženska primerna dela, ki ne na-pravljajo moškemu delu konkurence.
4.  Ponočno delo se dovoli le onim podjetjem, ki iz tehniških vzrokov dela ne morejo pretrgati. Ženskam in otrokom bedi nočno delo prepovedano.
5.    Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Počitek trajaj od sobote do ponedeljka celih šestintrideset ur. Če pa ni mogoče ob nedeljah dati počitka, naj se odloči šestintrideset ur mej tednom v počitek, vender tako, da ima vsako drugo nedeljo delavec prost dan.
6 Uvedi se po razmerah najvišja neprestopna delavna doba; in sicer pri vseh rudo- in premogokopib in pri vseh strokah, koder se mehanično s stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in zdravju škodljivih delih, osemurni delavni čas; pri mali obrti, rokodelstvu, trgov-stvu pa deseturna delavna doba.
7.   Zakonito naj se varujejo delavci, ki izvršujejo po svoji volji in vesti razne mandate.
8.  Uvedejo naj se razsodišča sestavljena iz delavcev in delodajalcev, ki naj   razsojajo v vseh spornih  točkah.
8. Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna stanovanja. V to svrho ustanovljena društva podpiraj dežela in država z zakoni in doneski.
10.  Plača bodi tako urejena, da more vsak delavec pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec mora imeti pravico, da napreduje pri delu in se mu plača primerno zvišuje. Delavec imej pravico do gotovega deleža pri čistem dobičku.
11.  Akordno delo naj se odpravi povsod, kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled njega delavci nimajo zaslužka.
12.   Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja glede na varnost življenja in zdravja; zato naj se pomnoži obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi. Za delavke naj se nastavijo obrtne nadzornice. Obrtnim nadzornikom naj se pridele tudi delavci, katere naj odškoduje država.,
13. Za rudo-in premogokope naj se ustanovi staln rudniški nadzorstveni odbor.
14 Po večjih mestih naj se uvedo občinske posredovalnice za delo.
15. Prepove naj se Btruk"
Zavarovanje.
Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in državnih zakonih in načeloma obvezno. Za obvezno zavarovanje proti požarom naj se ustanove deželne zavarovalnice z monopolom, zavarovanje proti toči in živinskim boleznim naj prevzame država.
Zavarovanje nižjega ljudstva, kmetov, obrtnikov, delavcev, pomočnikov in poslov za slučaj bolezni, za nezgode, onemoglost in starost naj se vrši s prispevki države, dežele, mest, občin, delodajalcev in delavcev. V bolniške blagajne naj skladajo delavci sami svoje prispevke in jih sami upravljajo pod nadzorstvom deželnih uradov. Ženske bolniške blagajne naj so ločene, v te tudi delodajalci plačujejo tretjino. Bolniška podpora znašaj najmanj toliko, kolikor delavec zasluži.
Zavarovanje proti nezgodam naj plačujejo samo delodajalci; uprava bodi jednostavna. V upravni odbor naj voli vsaka dežela svoje zastopnike, ako je več dežel združenih.
V  svrbo zavarovanja za starost naj se ustanovi deželni zavod. Za starostne rente naj plačujejo delodajalci, delavci in država.
Socialne naloge avtonomnih  zastopov.
V  političnem oziru se vedno »bolj povdarjajo avtonomne pravice narodov, dežel, občin in posamnih stanov. To je znamenje zdravega napredka. Z zavestjo samoupravnih pravic mora pa rasti tudi zavest važnih dolžnosti, ki so jim podlaga. V prvi vrsti stoje tu socialne dolžnosti. Le tisti samoupravni organizem, ki bo zmanjševal socialna nasprotja, branil slabejše proti močnejšim, duševno in gmotno dvigal nižje stanove, bo sposoben v smislu pravičnosti in pravega napredka rabiti svojo samoupravo.
Socialne naloge samoupravnih zastopov so dveh vrst. I. V prvo vrsto spadajo splošne socialne naloge:
a)  Avtonomni zastopi, vzlasti občine in dežele, so dolžne skrbeti za izobrazbo ljudstva v najširšem pomenu, vzlasti naj vstanavljajo strokovne rokodelske, kmetijske nadaljevalne, trgovske, gospodinjske šole; skrbe naj za pouk, s katerim naj se spopolnjujejo, oziroma na novo uvajajo domače obrti; podpirajo naj ljudske knjižnice in poučna predavanja.
b)  Avtonomni zastopi naj krepko podpirajo gospodarsko zadružništvo. Povspešujejo naj ustanavljanje Kaif-feisnovih, kmetijskih, obrtnih in stavbnih zadrug s tem, da jim dajejo primerne denarne podpore, da jim pomagajo k potrebnemu kreditu, jim prepuščajo svet za sta-višča ali poskuševališča ali jim sami pod ugodnimi pogoji zidajo zadružna skladišča.
c)  Za zdravje   naj   skrbe avtonomni   zastopi vzlasti ,  tem, da strogo nadzirajo stanovanja, pomagajo delavski m
Stran 425.
Stran 426.
stavbnim durštom, ustanavljajo kopališča, snujejo ali podpirajo ljudska zdravilišča proti jetiki, pijančevanju, in država naj ponovi v državnem zboru zakonski načrt za omejitev pijančevanja.
d) Ustanavljajo, oziroma podpirajo naj ljudske pisarne.
e)  Ustanavljajo naj posredovalnice za delo in stanovanje delavcem in skrbe naj za brezposelne delavce.
/) V lastni upravi naj oskrbljujejo vsa taka podjetja, ki služijo splošnim potrebam: vodovode, elektriške in cestne železnice, tržišča, klavnice itd. V tem smislu naj skrbe, da tudi mali rokodelci labko uporabljajo strojne sile; na svojih posestvih naj skušajo z vzglednim gospodarstvom, vzlasti z umnim izboljševanjem buditi duha pravega napredka.
g) Pri svojih denarnih zavodih naj skrbe, da bodo v pomoč tudi nižjim stanovom glede na varčevanje in posojila; dobiček naj porabljajo vzlasti v socialne namene.
h) V ložje izvrševanje socialnih namenov naj si ustanovi vsak avtonomni zastop svoj socialni odbor, v kateri naj se volijo ali pokličejo tudi strokovnjaki in tisti, katerih se tiče socialno delovanje. Vrh tega naj se osnuje točen statistiški urad.
II. V drugo vrsto spada skrb avtonomnih zastopov za lastne uslužbence:
a)   Skrb za pravično plačo in primerne plačilne obroke.
b)  Dober delavski poslovnik.
c)  Delavski odbori kot zastopniki delavcev.
d)  Skrb za stare in onemogle delavce in njihove rodbine.
e)  Skrb za zdrava stanovanja.