ACROCEPHALUS skih vetrov) ni preveč dobro uspevalo. Med kroženjem je pogosto zamahoval s perutmi, in sicer v serijah po 3-6 zamahov. Po približno petih minutah je orel ob pobočju odletel proti severovzhodu. Pla- ninskega orla sem v bližini opazoval že 20. 8. 1998 . Tega dne sem orla splašil s smreke na Novi Poljani (M~nina) na nadmorski višini 1200 metrov. Sirok bel pas v repu je izdajal mladega orla. Tudi ta je 9dletel v smeri proti severovzhodu. Miha Znidaršič, Goričane 22/j, 1215 M edvode RDEČENOGA POSTOVKA Falco vesper- tinus RED-FOOTED F ALCON - 2 males and 3 females on 23th May 1998 at Golobinjek (E Slovenia) Danes, v soboto 23. 5. 1998, sem na poti v peskokop na Bizeljskem. Peljem se skozi vas Golobinjek, ura je 7 dopoldan, sonce se je že zbudilo in vse kaže na prav prijeten dan. Pel jem se po lepi razgibani pokrajini, in ko pripeljem do obcestne table, na kateri piše 3 km , na električnih žicah zagledam par ptic golobje velikosti . Naj omenim, da se na tem mestu dolina razširi v kar lepo ravnino, posejano s koruzo, pšenico in krompirjem. Ustavim avto, vzamem daljnogled in pogledam proti pticam, ki so od mene oddaljene kakšnih 30 metrov. Prvo, kar pritegne Pripravljamo pregled podatkov o preletu rdečenoge postovke v Sloveniji. Zato prosimo vse, ki ste na pomlad opazovali rdečenoge postovke, da nam sporočite najosnovnejše podatke o opazovanju teh družabnih ujed v letu 1998. Navedite kraj in čas opazovanja, število ptic in njihov spol. Dobrodošli so podatki o vremenu in približni uri opazovanja (zjutra j, dopoldan, popoldan, zvečer) . Pripišite tudi, ali ste jih opazovali na žici ali na drevesu. Vaš odgovor pričakujemo do 30. l. 1999. Urednik. (F. Bračko) 168 XIX - 90-91 - 1998 mojo pozornost, so živo rdeče noge, ki se oklepajo žic; lahko rečem , ga se kar bleščijo na jutranjem soncu. Se posebej lep kontrast je videti pri dveh samcih - rdeče noge proti temno modrikasto sive- mu telesu. Ker te ujede opazujem prvič, si jih seveda natančneje ogledam. Skupaj jih je 5; 3 samice in 2 samca. Kot sem že omenil, 2 ujedi sta temno modrikasto sivi tako rekoč od glave do pete; po spodnji strani telesa sta malce svetlejši, podrepno perje je rjaste barve. V priročniku ugoto- vim, da sta to samca. Druge 3 ujede so bolj živahnih barv. Po hrbtu so sive s temnimi prečnimi progami, po spodnji strani oranžno (rjasto) rdeče s skoraj neopaznimi temnimi vzdolžnimi lisami. Glava je skoraj enake barve, le da so lica zelo svetla (morda bela), ta belina je tudi tik pod kl junom na grlu. Tilnik je tudi svetlo rjasto rdeče barve, čez oči pa je pri samicah zelo lepo vidna črna lisa. Glede na bližino opazovanja je moggče videti tudi temne oči z rdečo obrobo. Cez čas en samec zleti na njivo in malce stopica sem ter tja. Na koncu naj zapišem, da mi je današn ji dan postregel s pravim pre- senečenjem , saj sem prvič opazoval rdečenoge postovke Falco vespertinus, za primerjavo je v bližino priletel še samec navadne postovke Falco tinnunculus. Zastavlja se mi vprašanje, ali so še na preletu ali pa morebiti mislijo tu ostati. Zdravko Podhraški, Na livadi 16a, 3250 Rogaška Slatina VELIKI PRODNIK Calidris canutus KNUT Juvenile on 27 th August 1994 and on 23th August 1997 at Ormoško jezero (NE Slovenia) and on 28th A ugust 1994 at Sečovljske soline (SW Slovenia) Z velikim prodnikom sem se prvič srečal dne 27 . 8. 1994 na Ormoškem jezeru. Opazoval sem ga zjutraj (ob 8.uri) na kamnitem pomolu ob levem nasipu jezera. Priletel je po toku reke navzgor , se ustavil za nekaj minut, nato pa nadaljeval pot. Med počitkom se ni prehranjeval in tudi druqače ni bil aktiven . Drugic sem ga opazoval že nasledn ji dan, 28 . 8 . 1994, tokrat v Sečoveljskih solinah. Skupaj z nekaj drugimi po- brežniki se je prehranjeval v bazenu ob XIX - 90-91 - 1998 morju, med kanaloma Pichetto in Drago- nja. Pri tem je ves čas brodil po plitvi vodi. Ker je bil zelo zaupljiv, sva se mu z J. Smoletom lahko precej približala, to pa je Jaka izkoristil in napravil nekaj dobrih fotografij. Moje tretje opazovanje tega ptiča je ponovno iz SV Slovenije. Dne 23. 8. 1997 sem ga opazil nekaj po 1 O. uri v enem izmed ormoških bazenov za odpadne vode, potem ko sem že tretjič pregledoval številno skupino pobrežnikov. Nobenega dvoma ni bilo, da je ravnokar priletel. Sicer pa je bilo to srečanje na las podobno prvemu, saj je veliki prodnik po nekaj minutah negibnega čepenja izginil tako nenadoma, kot se je pojavil. V si opazovani veliki prodniki so bili tipični mladostni osebki, veliki, z lepo vidnimi belo obrobljenimi krovnimi in skapularnimi peresi, rumenkasto nadah- njeno spodnjo stranjo in zelenkastimi nogami. Opisani štajerski opazovanji sta eni izmed redkih, zabeleženih na območju reke Drave in seveda tudi celotne celinske Slovenije. Luka Božič, Fin tarjeva 16, 2106 Maribor VELIKI ŠKURH Numenius arquata EURASIAN CURLEW - 10 on i5t Septem- ber 1997 at Ormož (NE Slovenia) Dne 1. 9. 1997 proti večeru sem bil na rednem terenskem obhodu v ormoških ACROCEPHALUS bazenih za odpadne vode, kjer je v tem času zmeraj kaj videti. Najdlje sem se zadržal ob prvem vodnem bazenu , v katerem se je prehranjevala večja jata pobrežnikov. Naštel sem: 80 močvirskih martincev Tringa glareola, devet (9) rnla- dostnih črnih martincev T. erythropus, tri (3) mladostne zelenonoge martince T. nebularia, sedem (7) mladostnih togotni- kov Philomachus pugnax, 15 kozic Galli- nago gallinago, 20 mladostnih prib Va- nellus vanellus (na selitvi - ne domorod- nih), dva (2) mladostna mala deževnika Charadrius dubius in pet (5) komatnih deževnikov C. hiaticula (dva odrasla in trije mladostni). Med njimi so bili tudi mladostni predstavniki štirih vrst prodni- kov, in sicer 18 srpokljunih Calidris terru- ginea, trije (3) spremenljivi C. alpina, osem (8) malih C. minuta in en temminc- kov prodnik C. temminckil. Kot lep okras pa je med njimi stopical še odrasel samec črne prosenke Pluvialis squatarola v po- polnem svatovskem perju. Ko sem se pobrežnikov v miru nagle- dal, sem se hotel ob 19. 1 O odpraviti proti domu. Tik preden sem stopil v avtomobil, sem nekje v daljavi zaslišal oglašanje velikih škurhov. Skoraj v istem trenutku sem že zagledal jato l0vosebkov, ki se je približevala z zahoda. Skurhi so naredili velik krog nad bazeni, in ko je že kazalo, da bo ostalo pri tem bežnem srečanju, so se vrnili in se spustili na plitvino v prvem bazenu. Na tleh so se ves čas glasno oglašali. Videti so bili precej nemirni, nekateri osebki so tudi skakali v zrak, podobno kot svatujoči žerjavi. Ob 19.30 so se vsi hkrati dvignili in odleteli v smeri SV, sledeč ravnici med reko Dravo in južnim robom Slovenskih goric. Luka Božič, Pintarjeva 16, 21 06 Maribor GRIVAR Columba palumbus WOOD PIGEON - Succesfully breeding in 1997 in Ljubljana city Golob grivar je ponekod po Evropi prebivalec tudi večjih parkov in drevore- dov. Lahko rečem, da je bilo pričakovati, da se bomo z njim začeli srečavati tudi pri nas v Sloveniji v neposredni človekovi bližini. In res, 23. 6. 1977 sem imel v Ljubljani, v bližini tovarne Litostroj, pri- 169